vgps narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. GO kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo decembra 1861. letnega zbora c. k. gospodarske družbe kranjske. Popisavši v poslednjem listu razprave letnega zbora pendije kmetijskih učeneov spet za leto 1860 družbi po vladi podeljenih w J ustanovila spet sole za leto 1861 Ker se je po skusnjah poka ) da so velike sitnosti in preke z b i k ki j m J družba po deželi daja gospodarske družbe le bolj v obče, začenjamo danes s po- stop pisom na drobno. od tega. N sterstva: ali ni pati d pra sa nj bi «rog Predsednik družtveni gospod Fid. Ter pine je začel brez pla V • 5 c. k podarji deržavne je od mini k i h kónj pa proti temu za 3 leta v svojo rabo vzeli, da zbor s sledečim ogovorom : „Zavoljo pervega deželnega bi jih redili in dobro gleštali, vladi pa, kadar bi jih potre zbora mesca aprila je bil občni zbor naše družbe odložen bovala, vselej v 14 dneh spet nazaj dali, je družba odgo do jeseni. Ker je bil nekdaj ta naš zbor tudi mesca no vorila, da d k J A. vembra ob času ljubljanskoga sejma, smo tako storili tudi manjsajo, je letos za toliko letos. Avstrija je, slavni zbor! kar se nismo vidili, stopila Ako pa vlada kaj takega zima pred durmi in se delà manj upanja, ker je klaja draga, želi, bi bila s po m lad bolj pri— v kolo ustavnih deržav; ta deržavna prememba je važna praveu cas, da bi morebit vec tr to podarjev seglo po tej tudi za kmetijstvo vsake dežele in za vsako kmetijsko pouudbi Novoizvolj družbo, zato mi pred vsemi serce pravi: naj zakličemo pre- darstva grof Wickenb tr gosp. minister narodnega gospo je pozdravil družbo s prijaznii svitlemu Cesarju nadušeno „Slavo"! (In slava-klici so doneli pismom in ji zagotovil svojo podporo; družba mu je na to po teh besedah po celi dvorani). Ako bo deželam avstrijanskim poklonila svoje letnike poslednjih 3 let; gosp. minister se dostojna autonomija zavarovana, bojo deželni zbori imeli o J® hvalil za nje in poh kmetijskih zadevah določivno besedo in kmetijskim družbám pismo je bilo v našem listu že delavnost družbe. fObojno lašeno) bo dovoljeno, s odkritoserčno besedo stopiti pred nje in na-svetovati to in uno v prid deželi. Ker je novoizvoljeni sospod rninistci tëïgovStvd in narodnega gospouarstva, že veliko let častni ud naše družbe, ji obljubil krepko podporo c. kr. fina Na prošnj dal m € t direkcij i naj ji družba pové, kako bi se ka sol v prid gospodarj pa brez škode v n e prodaj je družba v obširnem pigmu svoje n e nj razodel Asekuracii Oest. Phoenix imeno in ker je tudi naš prečastiti c. kr. deželui poglavar, vani, ki zeli tudi asekuracijo za t cr IFIU} IU «1^1 J I LI vi I u a U pi V/Vaoilii v. ni • uv^viui porivi » 9 7 "" osp. dr. Ulepič žl. Krainfels, našo družbo pod svoje krilo dala nekoliko izvestij C. k ladi osnovati, je družba ki je družbo prašala Í protektorat ) vzeti blagovolil 1 se smemo po njem toliko za svčt, ali naj bi se nekterim srenjam dovol novi jm zdatniše pripomoći nadjati, ker ga častimo kot svojega ro- je dala od jaka, to 1 ki deželo in njene potrebe dobro pozna. S to pod- ti eni h jeklenih b Wiirzburga za kose je narocila magne-in serpe, o kterih je bilo tem naše d glavarstvo poro in s podporo domoljubnih poddružnic naših in posa-meznih domoljubnih udov se moremo nadjati novega življenja naše družbe, ktera svoje časti noče toliko iskati v besedovanji kakor v pravém in koristnern delovanji. Z ve- ljansk seljem naznanjam še, da, kakor prejšne leta, so tudi k temu zboru gospodarske družbe našega cesarstva poslale v našem listu ze ir to rjenje; družba pričakuje, kaj boj o kušnje povedale kr deželn po je naznanilo družbi, da za po žig Ijub hú je začasno določilo dobo od 15. avgusta do 15. oktobra kar j bil že tud Po po Novicah" oki eljah naše družbe se je ljubljanska h svoje zastopnike, in sicer družba dunajska, marska, česka, udala v to, da oljubni predstojniki družbenih podd zagrebaška, koroška, bukovinska in saleburška gosp. dr. Blei po dezeli, ki so kli, da jih j to storiti 5 prevza weis-a, štajarska gosp Ferd. Schmidt-a, tiroljska gosp. And. mejo opra da kd narja na pósodo želi, se ob Brus-a, in galicijška mene. « d jih in da oni potem s pomočjo kmetijske družbe na Po končanem g. predsednikovem nagovoru je dr. Blei- klonijo po lozji poti izposojilo posestnikom k tr a že lij weis kot družtveni tajnik naznanil važuiše opravila, ki jih Ker so zaupui gosp. predstojniki posredniki dotičnih opravil je od poslednjega zbora d<> danes doveršila gospodarska se je nadjati, da bo častita hranilnica raje posoj družba, iz kterih povzamemo to-le: tiškim gospodarj evala km Po poddružnicah družbi posla Po željah c. kr. deželnega poglavarstva je bila nova naznanila zastran letine letošnje je izročila vladi, ki tako postava nogradska v Novicah", in v nemškem društ- naznanila ze od leta 1854 zahteva; povedala ji je vsled teh venem ,,koledarjiu natisnjena; en iztis te postave je bil sporoči d ozimine in jarine je bil letošní prideiek srednje poslan tudi duuajski družbi gospodarski, ki je za-nj prosila, dober, krompirja in ih kopavnih sadežev tudi srednjo zraven tega pa so ji bile po nji prošnji poslane tudi terte, dober, ravno tak tudi pri mervi in detelji; vina se j ki so naši deželi lastne, kar so poddružnice novo- lalo srednjo mero, vino pa je prav dobro mešká, uietliška, kerška in vipavska prijazno poskerbele. in sèm ter pelj, malo, otave tudi celó ma pride- jabelk Za Za spominek presvitlega nadvojvoda Janeza je glavni razstavo poljskih pridelkov v Lond se bo obe odbor poslal v Gradec 60 gld. — Novi poduk gospodarjem, ba na nektere podd k so 11 znane » da so za kako se je ravnati pri ž i vinski h k u g a h po c. k. mi poslednjo dunajsko razstavo poslale lepega semena nisterstvu tudi v slovenskem jeziku na svetio dan, je družba prosila za pripomoć, da se pošljej Na vprašanje c. k. poglavarstva naši deželi bolj lastne žita itd. razposlala poddružnicam. zavoljo novega uilinarskega reda, je družba svoje mnenje odstop , in jih razstavo Pravoznanski družbi je v angležko nasa žba 2 sobi proti temu, d w J pet odstoj vladi razodela. Ker je bilo prejšnih 923 gold. za šti ko deželno namestništvo to terja ali pa bi jih družba spet .potřebovala. — Naposled so bili naznaujeni branja vredni spisi zastopnikov naše družbe pri zborih druzih gospodarskih družb, in pa knjige, ki jih je preteklo leto družba od mnogih straní v dar dobila. (Dal. prih. ) Odperto písemce gospođom učiteljem na Notraiijskem. Písemce, ki ste mi ga pisali 11. dné t. m., sem prejel še le 21. t. m. Nisem ga tedaj mogel po želji vaši naznaniti letnemu zboru naše kmetijske družbe. Pa tudi treba ni; zakaj to in še već, cesar želíte, je bilo že v lánském zboru sklenjeno po predlogu poddruznice novoineske. Sklep ta se tako-le glasi : Da se spodbudijo učitelji ljudskih šol k pridnemu delovanju zlasti v sadjo- in murvoreji, naj se počastijo s tem , da jih kmetijska družba celó brez vsega odrajtovanja letnega doneska izvoli za svoje ude po nasvetu tište društvene pod druž nice, v kteri sta-nujejo." — Po tem takem je treba le oglasiti se poddruž-nici dotični, da ona prevdari učiteljevo sposobnost, in ga nasvetuje občnemu zboru za uda kmetijske družbo. Dr. BI. 0 stenografii. __ v Spisal K. Z a v č a n i n. (Konec.) Propadanje rimske deržave je bilo tudi propadanje kakor drugih, tako tudi te umetnosti. Sto in stoletja pozab-Ijivosti zagreble so jo tako globoko, da celó najučeneji palengrafi ne morejo več iz ostankov rimske berzopisave, kakor je na pr. Hygin-ovo delce „de astris", izduhtati bitja in temelja njenega. To je stara zgodovina. • ' ' ' Ko so po dolgotrajni tèmi se znanosti in umetnosti sopet zbujati jele, se prerodi tudi stenografija in sicer naj-prej tam, kjer se je nje važnost in korist najbolj cenila, namreč v deržavah z respresentativnimi ustavi; al ua čisto drugem temelju, kar se tiče tipov iu skrajsáv, kakor pod Rimljani. Namesto železnih klinčkov stopile so peresa iu druge manj okorne pisala; namesto povošćenih ploščic pa papir. Najpervi in najznameniteji napredci pojavili so se v Angležki, Severo-Arnerikauski, Skaudinaviji in pozneje v Franeozki; v nemških zemljah pa še le v novejih časih. V primerno kratkem času prisvojila si je posebno uvaženje v deržavah z bolj javno in ustmeno upravo. Tudi Avstrija je stopila ćez prelaz absolutizma ter se vverstila v red ustavnih deržav, in upati smemo, da bo tudi njena uprava odsihmal bolj javna in ustmena, kakor je bila dosihdob. In na ta način bo stenogralija tudi pri nas večo znamenitost, večo in dostojneje uvaženje zadobila, kakor do sedaj. Ako smemo od dosadanjih napredkov na prihodnje zaključevati , časi niso već deleč, ki si bo stenografija široko pot ne samo v deržavno upravo, ampak tudi v privatno društveno življenje pre ierla. Do sedaj vidimo stenografijo pri nas v Avstrii v djan-skem življenju rabljeno v deržavnem in v deželnih zborih in sèm ter tjè tudi v sodnijah. Kar se posebno sodnijstva tiče, je stenografija neprecenljive vrednosti. Zakaj čisto kaj drugega je, ako izpraševajoči sodnik odgovore obtoženca ali svedoka še Ie po svoji logiki v stavke sklepa in tako v popravljenem — po svojem mnenju poboljšanem — slogu zapisuje, ali pa če odgovore z izvirnimi besedami, v izvirili zvezi, kakor se obtoženec ali priča izražuje , brez pomude stenografira. V tem obziru pozivam se samo na mnenje naših 8odnikov. Dalje se je stenografija v Avstrii tudi pri generalnih štabih učiti in v praktičnost vpeljevati začela. Povelja, ukaze, izvestja v taboru ali vsred boja berzo napisati, da se brez velike pomude na svoje dotično mesto odpraviti mo- rejo, je neizrečena korist, kajti včasih Ie mala zamuda v velike neprilike pripraviti more; da! zgodovina pripoveduje dosti primerljejev, da je le malo zakašnjenje kakošne važue depeše celo vojsko pogonobilo. — Pregovor: „verba volant44 je po stenografii zgubil saj polovico svoje veljave iu resnice. Se lepša prihodnost pa cvetć stenografii v privatnih, v društvenih razmerah. Preteklega poUtoIetja se je naše društveno življenje tako premenilo, da se nam zares ko orjaš prikaže, ako ga s poprejšnimi dobami primerimo. Stopili so faktori v križem zapletene in zmeršene razmere poedinca proti celoti iu narobe, na ktere še pomislili nismo, in ki tako zmagavno, tako na široko iu globoko delujejo. da se jim nobena poedina sila zoperstaviti ali odteguiti ni v stanu. Naprej! Ta beseda je sedaj kormilo vseh narodov; na vsaki zastavi jo vidimo ko geslo napisano; v«e kriči; vse dervi Ie: naprej, naprej! Kdor zaostane, ga stare kolo napredka, in zgubljen je. Vse je začelo le ua to težiti, da se čas iu prostor v prid materijalnim in duševnim podvzetjem kolikor mogoče vkratita. V ta cilj iu konec stvořil si je duhtajoči um ćloveški parobrode, železnice, telegrafe, ber-zotiskarne itd., kar vse pospešiva občenje ne samo poe-dincov, teinuč celih narodov med seboj, ter jih ua ueiz-merne daličave v neposredni doticaj veže in v neprestani zvezi uzderžava. To vse je v posledek imelo, da se je zmiraj bolj in bolj v vseh vsakdaujih poslovnih stroških uvidjivala shodnost in neobhodnost, pismene posle, ki se zmiraj bolj množijo, hitreje rešavati in odpravljati. In v ta cilj in konec je stenografija iznajdena. Bolj ko se tedaj interesi zapletavajo, bolj ko občen e mednarodno intensivno in ekstenzivno prihaja , več posel (opravil) bo treba pismeno rešavati, in lepši bo naloga, lepša prihodoost stenografije ! [u došli bodo ćasi, ki morebiti niso već deleć, da bo znanje stenografije za vsakega izobrazenega cloveka neobhodna potreba. Celó tipe za na-tiskovanje stenografičnega pravopisa že imamo. Ce pomislimo, koliko se dandinas zahteva od dijaka, činovnika (uradnika), učitelja, deržavnikadiplomata, ter-govca, umetnika itd., kako je skoro neprestano vezan ua svoj pisavni stol, in le premnogokrat vid iu zdravje zapi-sari, ker časa za telesuo zabavo iu duševno razvedrenje nima, če hoče naloge svojega pokliča zvesto izpolnovati; — ako dalje pomislimo, kako se znanje v vseh strokih dnevnice širi; — ako vse to premislimo, moramo hvaležni ouo sredstvo zagerliti, po kterem se dá v šestkrát kraj šeru času in na šestkrát rnaujšem prostoru to zapisati, za kar z latinico ali cirilico potrebujejo šestkrát već ćasa iri pa šestkrát več prostora. Posebno pa stenografijo naši domorodui mladini, uašim veri i m dijakom vroće priporoča m. Velika pripomoć je, posebno za zapisovanje pred-našanj na vseućilišču, za nabiranje narodnih pesem, pripovedk in pregovorov ob šolskih praznikih, ker samo po stenografii je moć, pravi izvor zabilježiti itd. Pa tudi za pisatelja je velike koristi. V7 navdušenju, če misli tak« rekoč bruzgajo, ena iz druge izvira, eno drugo dervi, ena drugo pođi in slika za sliko skoz možgane šine z berziuo, da se človek komaj zavé: v takem položaju je moć z na -vadnim pisanjem eno ali dve, ali kdor ima hitreje perste, morebiti tri misli vjeti ter jih v mislih deržaje napisati, v tem pa cela šaka drugih uide. S pripomoćjo stenografije bo le malo kadaj ktera ušla. Pomina vredna prednost stenografije je tudi ta, da je ni moć brezmiselno ali mislec na kakošno drugo stvar mehauićno brati , kar se pri na-vadnem pisanju tudi najbistremu bravcu pripeti. Stenografijo bravši pa moraš misliti. H koncu samo o jugoslovanski stenografii še nekaj. Ko se je sabor trojedne kraljevino razpisal, pisalo se je tudi na vse straní po berzopisce, pa ne na Dunaji, ne v Pešti iu ne v Pragi se ni našlo stenografov, ki bi bili se podstopili v jugoslovansčini stenografirati. Zadrega bila je zares velika, zakaj brez stenografov ni na nobeni način mog ike saborskih sednic točno in žave, da živé vsi narodi pod eno vlado med seboj v pri drogi popolno in domorodec France Magelić, učitelj na tukajšni realki, zanesljivo slagati. To čuvši se loti naš k jaznosti in edinosti, kar je Ie samo tako mogoče, ako v&i enake pravice vživajo in sleherni dobro pomni: „Kar ti ki se je že prej v Gradcu ške stenografije po Gabels berger-jevem sostavu izučil, terdega posla, namrec Gabels berger-jev sostav za juffoslovauščino prevrediti. Ze Hege nimaš rad, tudi druge m u ne de laj!" Te keršanske edinosti ni nikjer tako potreba, kakor v Avstrii, in noben- na Dunaji je to poskušal ai njegove pravila so jak na krat tako potreba, kakor sedanji čas, ko je cesarstvo po vseh stranéh z nevarnostmi obdano. Lahi prežijo po Be-nedkah, ko so lepo Lombardijo že vzeli; na Nemškem je obče deržane in zato nezadostivne, tako, da s Heger-jev deicom ni bilo znatne pripomoći. Kakor vsaki početek, bil nekak stan, da se nič prav ne vé, kakošen? sploh na pri je tudi ta težek, težejši kakor bi morebiti kdo mislil. Zakaj jaznost s krivoverci se je premalo zanašati ; na izhodu in Gabelsbergerjev sostav, ki je tako rek kn ajoče konsonantno nemščino b obzira na d za pre- j«gn hudo vrč in ne vé se, kaj se bo skuhalo. Avstrija je Njeni narodi se morajo tedaj čversto k v sredi tega kvasů. sostavlj bil na prevagaj vokalno jugoslovanšcino p deržati svojega prestola in dinastije, svojega svitlega cesarja; nesti in pre to ni lahka stvar. Veliko trudnega pre- da bo to mogoče, morajo biti edini viribus unitis išljevanja in težavnega kombiniranja bilo je treba so se saj gla^ dveh prijatlov in s tem per načela ustanoviti mogle. S pripomočj je naš rojak zapisnik saborskih sednic vodil neeljivo nikoli več overžena kler in da bodo edini, naj sleherni slehernemu pusti in privoši njegove pravice. Velika resnica je, ki menda ne bo za- tisti Nemci Avstrijo in se y da stenografijo pri nas v djansko ljenje njeni obstoj sovražijo, kteri le na nemštvo tiščijo in drugim zasluga. 81 mu! Kakor narodom njih pravic zastran narodovnosti in jezika ne pri vpeljal. Iu to je čisto njegova mi je sam pripovedal, si je ko sveto nalogo postavil to voščijo. Bolj ko drugim narodom njih pravice tajé in od umetnost pri nas udomaćiti. V ta cilj in konec namerava rekujejo, bolj neprijazne si jih deiajo, ker jih s tem zani ludi posebno delce o jugoslovansk t e n o g r a f P» sati in izdati. Bog daj srečo! V Zagrebu 19. novembra 1861 Slovenci in Nemci 95 čujejo, zatirajo ter od sebe pahajo. Naj bodo tedaj zares „grossmiithige Nation'4, ter naj ne zatirajo pri druzih, kar tudi sami radi imajo. In ako sami tolikanj radi pišejo in neprenehoma ponavljajo n. pr. : „wir Deutsche, die deutsche Bildung, Gross-Deutschland, die deutsche Nation" itd. itd., naj ne bodo tako nečedno natolcljivi , da bi poštene in zveste Slovane precej s panslavizmom pitali, ako se kje od naše narodovnosti spregovori. Tako nespametno natolco-vanje bratovski narod draži iu prijaznosti ne strinja, ampak Danica" naša je přinesla v poslednjem svojem listu îep sostavek pod naslovom „Slovenci in Nemci", ki ga radostni izročujemo tudi našim bravcom. Tako-le se glasi: „Ako se ozremo na sedanje razmere med nemštvom in jo razdira. Kdor koli tedaj Avstrii dobro hoče, kdor svojo siovenstvom, najdemo skoraj povsod, kjer se obojua naroda avetrijansko domovino ljubi, naj tiši na to, da vsi avstri- strinjata, nekak poseben strah Nemcov, da bi ponemčevanje janski narodi v Ijubezni živé, naj mu bo toraj ležeče ua ne jenjalo, ali celó, da bi se Nemci kje ne poslovanili. pravicah vseh narodov: to je podpora za Avstrijo, ker le Pervo bi bilo pač pravično in skoz in skoz poštena reč i da samo od tod vstaja zaupanje in prijaznost. Tuii v naši de bi namreč tisto napačno iu krivično pouemčevauje jenjalo, želi naj nikar domaćih naših po nemških časnikih ne obje-Le zakoženi egoist zamore želeti, da bi ponemčevavna si- dajo in ne obrekujejo, ker s tem bo razdraženost zmiraj stema še dalje gospodovala. Kar pa namreč Nemci' drugo utegnili poslovaniti, naj tiče, da bi se veči; domaći pa naj zaupajo v postavo in svojo pravično Nemci pomislijo, kaj reč ter tudi pomnijo, da vsaka dobra reč Ie po stopinjah je dosihmal skoz toliko stoletij nemštvo delalo , koliko čisto gre preden v pravo ravnom ero pride, pa da tudi ravno nlovanskega naroda je poněmčilo; vendar ga je še toliko, toliko nasprotnikov slovenskih pravic ui, kakor se sčm ter da je une groza pred nami, dasiravno smo pohlevni, jim nič tjè dozdeva. Saj klico do pravice vsakteri človek v aercu nočemo, in le kako pravičico tirjarno, ki so nam jo svitli vsajeno ima, ako mu je sebičnost ne zatira. Narodnost ka-cesar zagotovili, in ki je ob enem tako naiorna, da bi se kega naroda pa vendar zatirati, bi se reklo njegovo oliko zagotovljanja mogla Hotentotom, Zamorcom, Samo zatirati, njegove pravice zatirati, narod sam zatirati, glavo in v jedom iu vsem divjakom dopustiti. Da pa na njih dotični kdor dandanašnji to delà, on s svojo lastno strah odgovorimo, bodi rečeno: Ako Nemci in drugi narodi steno buta. skoz toliko stoletij, s tolikimi pomočki, s tolikim trudom Slo- Milostljivi lavantinski škof so menda prav zadeli, ko vanov niso mogli toliko ponemčiti, poitaliančiti, da bi bili Slo- so ob koncu duhovskih vaj mesca kimovca pri Kiseli vani ali le Slovenci zginili, kako bodo Slovani druge narode vodi med prelepimi duhovnimi nauki od keršanske Ijubezni poslovanili, ki tega ue išejo, ki tirjajo Ie zgolj za se kakih jasnih tudi od Ijubezni do svojega naroda spregovorili. Rekli so j očitnih natornih pravic? Slovani na pr. ne tirjajo, na priliko: da naj se na Tiroljskem, Solnograškem, Dunajském slovansko 5? Lani sem o koncu duhovnih vaj svoje drage sodelavce vraduje itd., kakor so Nemci po slovanskih deželah dělali, v slovenskem vinogradu svařil, ne previsoko narodnih perut Na Českem, na pr., kjer je češtvo in nemštvo skupaj, povzdigati in ne dražiti Levijatana narodnih prepiranj za se Nemci silovito bojé, da bi ne bilo tudi kaj ceskega v kaj vsi smo bratje Kristusovi, vsi narodi smo otroci Očeta, šolah, in da bi se njih otroci kaj slovanskega ne navadili. ki je v nebesih; letos pa opominjam in prosim Vas, svoje Od kod je ta strah v deželi, kjer sta oba jezika? Ali jim brate Slovence in učitelje našega rodu, ne dajmo nemšku- ni obeh jezikov potreba? Zakaj se pa Cehi povsod nem- tarjem zivelja nasega zatreti, ne dopustimo pogasiti iskre mora jenjati; ni več čas domače Ijubezni, ne poteptati v smeti milega jezika mater- pravica. Ako bi nesa, kakor bi nemškutarji radi. Naš materni jezik je varh Egoizem škega jezika ucijo? zato; vsem narodom in jezikom gré enaka Nemci prav spoznali ? bi jih moglo v nekem pomenu še prave vere; katoliška vera ravno tako med nami omaguje sram biti, da so se povsod za izvoljeno ljudstvo obnašali, kakor ee slovenski rod ponemčuje; to nas skušnja več kakor in ko so nad slovanskimi ljudstvi gospodovali, da so jim tri sto let uči. Ljubimo nemščino in se je pridno učimo, tudi svoj jezik vrivali, ne da bi bili deželnim jezikom na kakor dozdaj, pa ne pozabimo, da je slovenščina mati naša noge pomagali. nemščina Ie dobra soseda, pa ne naša gospa, koji bi svojo Toda kar je minulo, je minulo. Prevdarimo to rec od mater Slavo v sužnost prodali, kakor je pri nas navada." druge, bolj potrebne iu koristne strani. Narodi se zbudujejo y> iz spanja in vsak se čuti in zaveduje samega sebe. Tirja Svoje dni je nemscina za mizo sedela in se sedí ; slovenščina je za vratmi stala in ji služila. Zato je gospoda pa pred vsem drugim © prid keršanstva in potem prid der- nemško govorila, iu še govori, dokler so le posli slovensko gučali. Zdaj hlapci in dekle nemsko govorijo in se besede Majhe voják mateme sramujejo; evo bratje! tedaj pa mi slovenščino za mizo posadimo, in jo počastimo, kakor svojo milo mater, da h« bomo radi v slovenski besedi pogovarjali, slovensko besedo v svojih shodih povzdigali ; tako jo bomo na noge Je korenjak, Pa se vrag ne boji spravili, da ji bo čast v pričo njenih sester." Temu piimerno tudi poznanjski viksi škof, žl. Przyluski, v raz pietu zastran volitev v odbornico pravijo In će u boji U ognju stoji, Cez-nj kugla le leti. Velik vel'ko moć ima Res je nježen, res je «al, Ker je majhen le ostal, Oven, kozel pa nasproti Vsac'mu vedno je na poti. v Ce mož ženo rad ima Pravi ji „ž e n i č i c a" ! Ce pa žena ljubi moža. med drugim: „Zares je nedvomljiva reč, To je res, — pa da bilje velikan Se smehljá mu, in ga boža Tud' od maj hni h že kloftan; preljubi, da kakor je po eni To lagati se ne dá, strani naša dolžnost, se terdno deržati besede Zveličarjeve : To uct nas s to povest „Dajie cesarju, kar je cesarjevega , kakor tudi nauka apo-steljnovega od spoštovanja do oblasti; ravno tako gotovo strani, da se nam spodobi, zvest spomin, serčno je po drugi ljubezen do nekdanjih izročil obraniti. Po Božjim usmiljenji se je nas To tud' pravi knjiga zlata Velikana Goliata Mali David je pobil. Pravijo možu: križ je žena Pa ta reć je le izmišljena Možje tako govoré To je res! r j na sedež sv. Adalberta poklicani, krog kterega narod od nekdaj v resnih časih zbira I, nikakor ne moremo opustiti, vas opomniti, da je nasa dolžnost, sege, jezik in Kdor se oženiti hoće, zgodovinske izročila braniti. Saj vam je po rnednarodovskih Naj ne joka in ne stoće Ako ženko malo zvoli; f y i Bolj' je križek kakor zavezah in slovenskih kraljevih obljubah v tej zadevi vsa svoboda zagotovljena za serce in vést. \r ti reči moramo tolikanj bolj določeno besedo izreci, ker se od druge strani Vsak ćlovek većkrat pada, slišijo glasi, ki prave misli in to samo reč z graje vredno napčno rabo pomešajo, ter ljubezen do narodovnosti neje- kr • V iz i Vsak'mu dana ta navada To resnica vecna je » versko čutilo irnenujejo u Toliko bodi rečeno za siehernega naroda pravice in Al će velik pade, hudo pade, Majhen, res, da tudi pade, Pa lastnije, pa Ie zato lijani in Madžari y da se vsi Slovani. Nemci ali Ita z vis oc'g a nikdar ne r y med seboj porazumemo in tolikanj bolj y po keršauwko ljubimo ter smo edini Božje in avstrijansko ljudstvo." viribus unitis eno Majhen se povsod pripravi On n i k j e r na poti ni Velik rad se zaleti, Udari se, da ga boit. i Deklamacije . besede ljubljanske narodne čitavnice. Hrast in lipa. Nježen Tudi j mir je otroćićek njićek, kozlićek y y In mu pravi: „ljubicek46, Dragi, zlati „raožićek!" Majhnemu veliko treba ni lz malega si srećo kuje5 Majhen malo potřebuje, Mal' pijace, mal' jedi, Mal' obleke, malo spi Grob tudi majhen, ko zaspí In mertev mirno, sladko spí Ker zemljica ga ne teži, Sej tudi on je ni těžil, Ker majhen le je bil. Pa ćmu bi toljko dokazvala, Raj bom dokaz v kraj dognala, Dokazov je, pri moji vest ! Več že, kakor sem mala jest, Malo sem se zamotala, Dobro je, da sem le mala Zamota malih je le zamótica. In jez le majhna majhna deklica. v Ce le sem hvalo Vašo zadobila, Si danes druzega ne bom vosila; Majhen velike hvale ne želi, Majhen se hvale majhne veseli! Dajmo tedaj majhno hvalo Vsemu, kar ja koli malo! Pisma slovenskega turista. Alegorija. yy Sanjal v dragi sem zeleni; V sanjah se je približala Krasna Vila in je meni Tako milo šepetala : Hrast je lipo ogovoril : Mnogo let že tù stojiva Tiho, mirno, brez razpora, Ti pa sedaj preširoko Veje svoje raztezuješ! Previsoko glavo svojo Proti jasnem' nebu dvigaš! Se obnebje mi zakrivaš! Vej a m mojim rasti braniš! Tvoje korenike k mojim Pod skalovjem so prederle, Bodo mojim pot zoperle, Morda jih celó zaterle! Velikánsko deblo moje Se viharju ne pripogne, Gromu, tresku se upira. Ti pa si le šibko drevce! Jaz sem terd ko vecna stena, Pod menoj se morje stoka, Z mano se ne mćriš reva!" Tudi name rosa pada, Z dijamanti me posiplje! Tudi moj život je krepek, Celo krepko, serce krepko! Senca moja pa je veća In hladneja je ko tvoja! Deblo moje da podobe, Cvetje moje blago zdravje! Ce pa veje moje v tvoje, Korenike moje v tvoje Silijo, ne bom branila! Brani ti, će ti je dano! Ti po svoje! Jaz po svoje Brez prepira, brez sovrastva! Svobodna sta zrak in zemlja! Rastla bodem na široko, Dokler većno Bitje ukaže!" Se kakor mali deček sem z veliko radostjo ogledoval podobo Kra nj a, kakor je v Ljubljani narnalan v zgornjecii muzeji po slavném profesorju Hajne-tu, ki se je v Kranji rodil. Al še z večim veseljem kakor je od „stare pošte" do sem si letos ogledal Krarij .pungerta". Ze v Teržiču so rni v enem kraji rekli, da Kranju nasproti jo moramo Teržičani bolj na nemško vleči, ker Kranjci preveč cikaj® na slovensko. — Bilo je ravno po birmi, ko pridem sem v pervo gorensko mesto; brati je bilo v se na vélikem vencu * ki so ga gospodu škofu na čast napravili, z velikimi tri f bojnimi čerkarni na beli podia tri • n Slava!44 Tudi zastave in zastavice so še okoli stale, vse rudeče-modro-bele. Tako se je Kranj ta dan popolnoma in očitno národeu pokazal. Se vé, da je pri tacih okolišinah največ na mestni glavi ležeče, da ta vse osnuje, vredi in národní Da bo tudi kvisko gnala In se krasneje cvetéla, Bomjunaško, z gorkim sercom Bom nenehoma skerbela! Ti pa sin moj, pojdi k bratom, Pojdi tjè med sestre žale, Ki v ćitavnici si pervié županu • t značaj razvije y ker zares poštenega narodnega moža nobene y zapreke ne zaderžujejo, da bi skrival, kar ima pravico se pokazati na belem dnevu. V sredi mesta sem najdel sta- , ki je bil veduo polu burk ia rega vseučiliščnega tovarša njegove u persi Cuj, moj dragi! kaj pa lipa Bodo danes roke podale! rt Hrastu možko odgo varja: Cc dvigujem kvisko glavo, Reci jim, da jih 0 b j e m 1 j e m, e razsirjam krasno veje, In će silim gor do neba, Ti nikdar ne bodeš brunil! Tudi mene solnce greje Tudi meni Iona sije Reci jim: „Z loži te se! „Kri ni voda!u „Slava kliče !" „Le naprej!" „ nam večkrat v veseli drušini dokazoval, da nepopisljiv ponos navdaja biti kranjski „purgar", ker imajo tako visok in starodaven stolp (turn). Vzel me je pod pazdiho in me naravnost peljal ogledovat velikana od obličja do obličja, kako zadovoljno v svoji temnosivi , častitljivi Ne vdajte se!" obleki, enako starému varhu in pastirju na svojo čedo .rleda. »U » > In dopolnil sem, kar Vila, Mi do Vas je naroćila! Miroslav Hvala malih. r V Po ceskem Rubesa prosto poslovenil J. Zelcznikar. Kar je malo, Res je zalo, Res je ljubo, ćversto, bi Milo, dobro, Bogu drago y blago Da so lepši m a j 1 Kakor grozni velikani To, preljube sestrice Ino vi, gospodje dragi. Vam jez liočem dokazati, Dajte le me poslušati! ki mu je zvesta ostala iu se nikdar izneverila ni. Pravil mi je moj učeni tovarš nadalje, da v plesnjivi, zlo zamazaní pratiki, kjer se že nobena številka već ue pozná in ki jo je po svojem starem očetu podedoval, je bral prero-kovanje, kako se je stolp v pretečenem stoletju nekemu zlo brumnemu kranjskemu „purgarju" v spanji prikaza! ter mu uaznaiiil, da bi mahoma obiedel iu v eni noci se sam po helii, ako bi Kranjci zatajili svojo národnost; mogoče bi bilo, da bi se oslabljeni sivec omamljen po taki sramoti poderl in pri ti priči velik kos mesta poterl. Nadaljaval je burkasti tovara, da to prerokovanje vsakemu somestjanu korespondencije Ajzela ali Bajzela za se ekstra derže', mi inauj stanovitnega značaja večkrat natanko razlaga prav resnega obraza. Tudi moje krohotanje se krnalo v resuobo ni treba pripovedovati. Ko sein tako znamenitosti starodavnega stolpa do nizke spremom ko Y) domiuus magister «i (tako smo tovarša na kavarne ogledal, se je večer počasi približal; bledá, toli vseučiliscu nazivali) skřit predalec pratike razvije in mi kokrat zasmehovana luna se je prikazala ; začele so rne cudné živa li in hieroglife pokaze. Bil je namalau popir v resne misii navdajati iu romal sem, bravec, lahko vganeš podobi časnika, zraven pa neizrečeno meršav volk , ki je na kraj, kjer stojí spominek z besedami: neznano bésno in ljuto gledal iu zobe kazal, z eno taco je v černilu namočeno pero deržal. Pod njim je bil narisan cerukasto-siv osel z neznano doigimi ušesi , na obličji je onega v imel pa izrek, kakor da bi se huje mislil rigati od Noetovi barki. Tudi je deržal pero v taci, zraven podobe éasuika. Odspod teh dveh je bil viditi inožicelj v černem fraku, s cilindrom na glavi, jako podoben Schulze-tu v Kladerradatsch-u". 55 Tudi ta je deržal veliko pero v roki zraven časnika. Nepopisljivo radoveden poprašam tovarsa preroka, kaj te prikazni pomenijo? Začne mi razlagati po hieroglifah, v kterih je prerokovanje pisano: da bodo prišli časi za naš narod nove turške vojske na dušném polji. Kakor so kervolačni janičari našo deželo napadali in poži-gali, bodo prišli včasih narodne zavesti slovenskega naroda v naše glavno mesto janičari iz ptujih dežel, ki bodo pod kri viriti znamenji v nemških novinah v „korešpoudencah" in narod neprenehoma uapadati , obrekovali , zasmehovali cez njega lagali, čeravno si vsi svoje trebuhe s slovenskim kruh o rn sitili bodo. Najbesnejega pomeni meršav volk, to je: Izengrim^), ki se bo celó iz daljnega severja v Slovensko priklatil in bode z vsemi štirimi v mnogoterih časuikih narod napadal enako steklernu volku iz Besarabije. Druga dva, v oslovski podobi, znana pod imenom „Ajzele in « Bajzele", bosta na svojem romarstvu prišla tudi na slo r> vensko zemljo ter po vseh kotih lazí in zvijace iskala, da jih bosta v časnike pošiljala, da si tako zaslužita vsaki dan kakošen goldinarček, časniki pa, ki živijo od „skandala", si tudi z niunimi korespondencijami na noge pomagali. Še več druzih takih pajdašev je bilo v različnih podobah Ešopo vih fabul viditi v tej stari priliki, ki mi jo je prijatel kazal. Al, pravi prerokovaje nadalje, kakor so janičari z vso škodo le pogumnost in hrabrost naroda že bolj uko-reninili, bodo korespondenti janičari plamen zavesti in ponosa pri narodu se bolj podpihnili. In kakor so Slovenci silno tursko rnoč pri Sisku uničili, da se še v Hasan-pa-šetovem plajšu maša v Ljubljani bere, ravno tako naprej so bile pa ćerke tako zamazané, da ci mogel tovarš nič izduhtati. ; \ tova al mi pratiko prodá za kolik ker bi jo kakor domorod roval. kjer bi bila lahko t d k bljarnke v prid. z ej d Al zaverne me na veliko is talismana loćiti. lost, da së ne more po nobeni ceni od tace to Da se kavama sredi mesta obiše, kadar je že človek ? s A v Kra nj se ne sme v v roko. Samo ena samo po sebi razume. * • * I zisk „Ost und West«, pa tak tukaj vlada in gre !z kteri roke k se j se j eurnalo lerchenfeldskega veseli fantazii živela, da se je, h z Dunajem rečja prisvoj bodi llans po nas 'a, j v Jôrg slovenščine za vekomaj bil einu, Ko me popraša, s čem bi mi n aufvvortala", ji nalašć od © » Srbin in lejte se! mahoma jo natura iks tajć premaga m J sem in tako naglo ji je jezićek po loški tekel, da jo „dominus magister krohotaje vpr ali si je na Dunaj z žeklom ali z kólcom" sloveuski iz »•lave zbij ts> N 55 majo ročiti 55 Preše m zaverne, da se zdaj ni prasanje mogoče > ali ni vec na Ijo neporazumljenj ker j A J Slovensk na pošti pa v T o m a n i j pozabil, : naroćil ne sprejemajo. vedno dosled Da pri tacih okolišinah bolj zastarani in si ma tak ularini, posebno tisti s kitami d čitavnice obiskovati ne rnopjo in da si za d tal > vec pašo * Staronemški izrek za „Wolf44. Ena se tebi je želja spolnila, V zemlji domaći da truplo leži", V) kjer počiva pesnik, ki je nosil v sercu britkosti in tuge nesreènega svojega naroda. V vsaki Prešernovi verstici so a vri8ane besede, ki jih bivsi vrednik od ^Sudslav. Zeitung in pervi hervaški publicist o Slovencih izrazuje : #) „Ce se ozremo na naše uajbližje slaveuske brate in sosede na Avstrijanskem, ki so kri iz naše kervi, naše gore list namreć ua Slovence na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, Istrijanskem, v Gorici in kakor se še vse te pritlikovske, zgodovinske individualitete imenujejo, v ktere so nemški centralisti slovenski narod razdelili, bomo zakliknili: kaj ste vi z vašo nesrećno politiko iz tega naroda naredili! Pa roka se nam trese, pa serce nam tolče in nas opominja ta predmet opustiti, ker sicer bi naše besede narastle v tožbo, v strašno tožbo zoper vas centraliste, pri kteri tožbi bi se vam moglo serce pretresti, ako bi to serce tudi kamenito bilo!« svojega Akoravno Prešern v svojih pesmih otóžnost in bolečine serca prepeva, le vedno s tem težnje iu bolečine celega naroda zadeva. Premišljevaje na grobu Prešernovem nepopisijivo ceno poezij cr nje* ovih ? zasije luna in sladka melodija rajske njegove pesmi „Luna sije" mi udari na serce, da pozabim Izengrima, Ajzela in Bajzela in vseh njenih pajdašev. Brez dvombe smemo vrediti Prešerna v versto slovanskih pevskih velikanov in reči: Kar sta Rusom Puškin iu Lermontov, Poljakom Mickiewic itd., to je nam Jugoslavenom Prešern. in ko bi poezije njegove kdo tako mojstersko v kak ptuj jezik prevodil, kakor je slavno znani nemški pesnik Friderik Bodenstedt s svojim izverstnim prevodom Puškina in Lermontona poprej neznani, prekrasni svet rusovske poezije svojim domorodeom odperl, bi se svet zavzel, da ima tacega pesuiškega kralja v svojem slovstvu narod, kteremu je bilo nedavno rečeno, da vsa bogatija njegovega slovstva obstaja iz enega majhnega katekizma od nekega Balznika. Valt. Zarnik. Dopisi Iz nemškega Stajarskega 26. nov. P c. Pač prav imate take ? vrage, ljube „Novice" , ko bi se dalje branili zoper kakor je „Tagespošta" & Comp., ki je žvekala unikrat o našem „programu" » > ki ste ga i ljube „Novice", pač zares vsem Slovencom iz serca vzele, kakor stara baba v zapečnjaku. Tudi pošteni Nemci pravijo, da take kvante v eno mer so ze 55 fad Zdaj pa mi še rešite Kako to? da je unidan nek nemšk časopis prinesel na herbtu pod svojim zavitkom eel kup slovenskih novinskih listov terdemu pa inače sovsema poštenemu Nemcu? zagonetko. Debelo je gledal Nemec 5. in 6. list „Slov. Prijatla u pa LTUUVIU JV ^IVUMt ■*» w w v. ill vr. .. « » „ ^ • " » • » • • J - - - - » I' ~ tudi 12., 13. in 14. list „Glasnika", 6. list „učit. Tovarša", 11. in 12. list ..Danice" bili so mu gotovo bela vrana; i kako bolj znane so mu bile „Novice" , kterih mu je přišel 20., 21., 22., 23. in 24. list, in od kterih je že gotovo marsiktero černo in debelo bral v nemških lažnjivih novinah. Pridjana je bila tudi 15. póla občne povestnice in 10. in 11. póla Ljubljani. stenografíčnih zapisov o sejah deželnega zbora v lz Savinske doline 21. nov. R. Pri nas se tudi prosti ljudje čedalje bolj zavedajo, da brez enakopravnosti noben narod ne more biti srečen ; spričba tega je, da se * Pag. XLV. iz brošure v nemškem pisane: n Die Idee der Gleiehberechtigung von J. Pravs" v Zagrebu 1861. je v nasi bližnji soseski sv. Jurja pod Tabrom okoli 60 po- posebno se je marsikdo cudil g. Miroslav sestnikov s svojimi duhovskimi p a s t i r j i v peticijo do gosp. za kterega je „Ost und West" djal, da nam j ministra Schmerling-a z veseljem podpisalo. Cisto drugač pa je v našem kraji s srenjskimi pisarji. izgublj Vilharj brez u T panja Ni dolgo, kar Iz Tersta. (Prek lie). Ker sem dobil k po sem nekemu pisarju rekel, da „Novice" posebno rad čitam; sloveojei ou pa mi zaverne: ,,lch lese das Blatt nicht; es ist mir Novićine zu gemein iu V listu. j e m T Dozdanj preklicuj oebo v 46, kom pisme ti V serce bi rne bila zbodla beseda sirovega Fr. Ce star člověka, ako bi ne bil pomislil, da je možek že siromaček. Nevolja pa me tare, da je v naši dolini neki Iz okolice niokroiioške na Dol M ia sv. mlad pisar ki za već srenj službuje, pa od maternega na- dan. par be D ljut 55 No A ml rej da vam tudi prost kmetič P é y in vam razodene elj ki smo ga ta šega jezika slišati ne more. Ako rnu kdo pové, da gosp. mesec že k r a t v kancel « t mokronoški do V « notar Bratković na Vranskem že marsikaj po slovenski piše da nam gospodje zapisujejo po naše, kar j s tem, P (Hvala!), ga kar kerc prime po celem životu; mu jako merzi, slovenski kruhek mu pa vendar diši! slovenščina Cloveku je neizreceno lahko pri sercu , ako potem vé » Ni podp ali podk N tedaj da da j P kaj i ta pa ćudno, da se Štajar svojih narodnih pravic še premalo novica kot blisk šla po celem našem kantonu. Le cisto res zavé, kakor je bilo v dopisu iz Cernomlja omenjeno kajti nico vam tedaj povem, da vsem nam, ki smo slišali v kan vecidel le ima unete neumskače za svoje srenjske pisarje celii pervikrat po d pisnike pisati, so se svetile lica d in predstojnike. Nedavnej, kar je bil neki kmet pri meni ter mi rekel: ,,Ako bi jaz „Novic" ne bral, gotovo bi jaz se ni mogel zderžati, da j neumškutarskim ljudem verjel; al „Novice" nam tako eselja, in da neki moj sosed ( srenjsk na glas živo m J v kancelii prav; zdaj bomo saj vedili, kar se nam piše! etovavec) kel: Tako Gospodje razjasnujejo, kaj je za nas dobro in potrebno, da lahko taki ne kažejo s tem Ie sebi na cast, da so rnožj loćim domaćo pšenico od neumškutarske Ijulike. Več kmetov b o ž j i in rjevi temuć tud lep k poterjujej pri nas že „Novice" bere, pa svetujem še, naj bi vsaka kmetu slovenska srenja vsaj v prihodnje svoj list imela, da bi jih v vsem in ne slep odborniki, predstojniki in pisarji zvesto brali, in si tako razume. Cast in h razun druzih potrebnih naukov tudi polagoma in saj po ni imel casa, se ptujih jezikov učiti, pra e po v o da hočej vični bii miši loviti • • z nj taki tr » osp v jeziku Bog jim f kapljicah ljubezen do svojega naroda pridobivali. Ne smem Iz Notranjskega 30. listop. B. k laj dob Matevž 9 v • • i Li živio!11 20. dan t. m. je imela izdaja v svojih oklicih, natiskuje vse s temi pismenkami. tudi teržaška čitavnica „besedo". Péli so se stirje kori, Naj bi bilo tedaj enkrat — po tolikih letih povsod konec namreč: „bubanj", „ Jenkotova: „naprej". « » r kozácká" in tega galimatijaza, kteri se more le s puhlimi izgovori nikakor drugač. Slišali smo nekaj, da blejsko jezero Vsi štirje so bili jako všeć, posebno zagovarjati in pa zadnji, s kterim se je končala tudi naša „beseda. " Vse se utegne bohoričici v omenjenem šematizmu za prihodnje cr a je hotlo se enkrat slišati, kar se je tudi zgodilo. Pevcom, leto slovo dati; ali pa bo kaj iz tega ali no, ne vemo. Iz ktere je zopet nas verli Ceh g. Lego izverstno vodil, mo- vec pišem, ki smo jih přejeli o tej zadevi, naj omenimo le ramo dati vso pohvalo, da so se pridno vadili in kaj lepo eno, ki med drugim pravi: » Bo ar se usmili, če se bo se peli. Gosp. Lego nas je tudi sam razveseli! s tremi če- letos naš šematizem v stari bohorćici pisal! Kakih 10 let skimi samoepevi. Pel je po svoji stari navadi prekrasno: je že od tega, odkar se je teržaška konsistorija novega nad Berounkou; 55 Když jsem ja k vam chodí- pravopisa poprijela, in vendar še svet stoji. Kar je tam Sil jsem proso." Izverstnemu pevcu se je mogoče, zakaj bi drugod ne bilo? Bohoričici je odkljenkalo ploskalo, da ni bilo konca ne kraja, iu poklican je bil na veke; nobena živa duša je ne bo već iz groba zbudila. gosp Wilček je délai na vijolončelu. Kdor piše sedaj še ž njo, delà le zmešnjave, in delà. ko pa je imela varijacije neke ruske narodne. Na kla- še zmiraj v zibelko siliti, ki je bila sicer nekdaj za-nj pri Ceh u HH ^^H^HI^I HH Podal nam je dve prekrasni igri. Perva je bila salonska, da bi merliču hotel jesti dajati ali pa odrašeuega člověka <1 r u ga virju mu je Wilček je umetnik, da mu ni dosti enacih. je bila vsem tako mila, da zopet ni bilo ploskanja ne konca vseh strani pretehtali in storili, kar je pravo pomagal znani virtuoz gosp. La fon. Gospod pravna, sedaj pa rnu je ze desetkrát premajhna." Nadjamo se, da bojo gospodje, kteri imajo to reć v rokah, jo od po besedah Njegova igra ne kraja; poklican je bil še enkrat na oder. Gosp. Sči- sv. Pavla. tomir Vilhar je govoril Tomanovo pesem: „Slav- Sz Ljubljane. Kdor je udinjan za korespondenta, da ja uska mati". Junaško se je obnesei, kakor v zadnji vsaki teden pisari po časnikih ali iz hudobije ali za pla- 55 besedi"; zopet ploskanje, da ni bilo ne konca ne kraja. čilo 5 štikuje po vseh kotih, da mu gradiva ne zmanjka in Gosp. Ivo Kovačević pa je govoril Preradovićevo pobere vsako laž ali pa belo sam obraća na čeruo. pesem: „putnik Ko je nehal, ni bilo prej miru 5 da je da je perva „beseda" ljubljanske čitavnice tako krasna; sem bral, ne vem že ali X:íť přišel še enkrat na oder. bila tudi Z veseljem smo brali 5 v obéh 5 da je «•osp. Ambroz » 5 Tako HBH^Iali v „Tagespošti" ali ko je bil predstojnik strelišne v „Presi družbe, s svojimi zidarijami zakopal strelišće v velike dol gove. Ker sem jez izdeloval oacerte za tedanje zidanja in gaznih ceví, da se nesreći berž o okom pride, pa tudi za t»em bil vodja vseh stavb, tedaj tudi pričujoč pri vseh sejah to, da zdravniki v nenavadnih nezgodah mislijo ua take pri- tadaujih odbornikov, sem v stauu povedati, kako je bilo merljeje. — Pred dvěma dnevoma so vozovi na železnici in kaj, ker „čuti je treba dva zvona, da se resnica prav poterli neko mlado žensko, ki je na železnici sedela; danes spozná". In to je bilo tako-le: Družbeniki na streliscu so (v torek ) pa so pri Rudniku našli do nagega izslečenega, ceieli već prostora, ker jim je cela prostorina pretesna bila. prav moćnega člověka z odrezano glavo. Kdo je bil ne- Kako naj se to razsiri, so sklenili vsi odbomiki, ne pa srečni clovek, se še ne vé, pa tudi ne predstojnik sam. Ko je vse to zgorej dozidano bilo, kdo (TU r> « je tako spro grozovito umořil; glava mu je bila tako umetno odrezana, žijo od bor niki misel, naj se napravi novo keglišće da se vidi, da je hudodelec znal dobro mesariti. Přinesli so odzunaj na dvoru. Jez sem si na vso moć prizadeval, od- mertvega k sv. Krištofu v Ljubljano. bornikom to misel iz glave izbiti in sem jim dokazoval, da je Zaduji teden teće za kupovanje lozo v od 6. bolje, ako keglišće na desni in kjer ga vsakdo berž vidi in je lahko berž loti, levi ostane noter v dvoraui, pod poroštvom c. kr. ravnavstva loterijskih dohodkov napravljene velike loterije za občnokoristne in dobrodelne se, ako ima veselje za to igro, da novo keglišće s škarpami, streho reći. Omenili smo že v našem listu, da bo dobilo 4534 in vseuii drugimi napravami bo prizadjalo velike stroške, dobivk »kupaj 300.000 gld. hlizo 3 do 4000 gold., Ijudem s k r i t e g a nov. dn. Naj se tedaj podviza 9 da bojo pa dohodki novega, kdor želi srećo vloviti! keslišča se zmanjšali itd. Al vse moje besede so bile bob v steno; neki odbornik, od kterega sern mislil, da ga born najiože na svojo stran dobil, mi je celó zažugal, će noćem jez převzetí delà, se bo že lahko kdo Novičar iz domaćih io ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). V zbornici po drug dobil. Res, da sem tudi gosp. Ambroza želei na svojo slancov se je přetekli teden sklenilo posvetovanje o postavi stran dobiti; al rekel mi je, da on ne more v tej zadevi za varstvo osebne svobodě in prišlo je potem na versto nic storiti, ker odbor hoče tako imeti, zoper kterega se posvetovanje o postavi za varstvo hišne pravice ne more ustavljati. In naredilo se je z velikimi stroški te postave, ki je bil v specijalni debati sprejet, ee (r . 1 lasi : novo keglišće, al poterjuje se tudi moje prerokovanje, » Hišna pravica stoji pod varstvom postave, da v njo ne 54. 39. 35. Knez Salmovi po g. 40 Knez Palfyovi po g. 40 Knez Claryovi po g. 40 V) rt rt 13.75] Knez St. Genoisovi po g. 40 Laško. V Bol on i i in še v drugih mestih so zasle 5% ogerske. dili zarotnike iz stranke Mazzinove, ki se nameravajo po papeževih deželah vžgati plamen republikanski. Vlada sardinska je v velikih zadregah. Koparske derhali je po več 5%krajnske, štajarske Obligacije zcmlišn. oclkupa. JJvnezWindischgrâz.po g^O (po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 89. rt rt Grof VValdsteinovi po g. 20 Grof Keglevićevi po g. 10 5° 0 horvaške in slavonske rt rt 68.75 Budimski po g. 40 Î5 rt 67. denarji. krajih obilo. Francozko. Iz Pariza. ne neha o tem govoriti, da ni mogoče francozke armade zmanjšati, ako ob enem tudi vse druge evropejske vlade svojih armad ne zmanjšajo. To kaže, da cesar Napoleon 87. Cesarske krone Cesarski cekini £ Vladi udani časnik „Patrie" mogoče koroške, istrijanske Deržavni zajemi z lotrijami. | Napoleondori20(frankov) Zajem od leta 1860 . rt rt v rt rt rt r> T) rt 1860petink. „ 1839. . . 1839 petink. rt rt rt spet misli na kongres (shod vladarjev) in njegovi poroč- 5% narodni od leta 1854 niki delajo v tem duhu pri različnih unanjih vladah. „Inde- Dohodkine oblig, iz Ivomo „ pendanceu gledé na to pravi: „Zima je res najbolji čas, da 82 801 Souvraindori 175I Ruski imperiali . , ^22 251 Pruski Fridrikdori II7.20IAngleški souvraindori 89.7o!Louisedori (nemški) 17.801 Srebro (azijo) . . rt rt rt rt rt rt v rt 420. 59.25|Knez Esterhazy. po g. 40 „ 100. 36.75 36. •35. | 36.25 22.25 22. 14.75 34.75 19. 6.62 11.05 19.15 11.32 11.60 13.92 38.75 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik