Sploine vestl. — Sokolsko društvo v Šiški. Na pismenp povabilo Spkolskega društva Ljubljana-Šiška in društva za zgradbo Sokplskega doma v Šiški sta se udeležila slovesnpsti polaganja temeljnega kamna Sokplskemu domu v Šiški dne 14. junija 1931. tov. poverjenik A. Skulj in tajnik Jos. Kobal kot zastppnika UJU — poverjeništvp Ljubljana. Tp članstvu in javnosti v vednost. — Čerkljanska šolska prpslava se bo za učiteljstvp kranjskega, kamniškega in radov* ljiškega sreza vršila v četrtek pred Vidp* vim dnem s predavanjem o šolskem razvoju in pgledom razstave. Naravno, da udeležence vabimo tudi k nedeljski proslavi. Kdor reflektira na dovoz in obed, naj se takoj prijavi po svpjem predsedniku. Na kmetih nimamo ničesar na mpmentanp razpplago. J. L. — Učiteljsko društvo za srez Laško ob* vešča svoje članstvo dpdatno še o tem, da bp na zborovanju dne 20. junija na dnevnem redu tudi točka: »Novostrujni hospitacijski razred v Laškem; debata o njem in sklepna ugotpvitev pozitivnih in negativnih rezulta« tov. Prpsi se torej čim popolnejše udele?be. — Radovljiško učiteljsko društvo. Vsi pni, ki so javili svpjo udeležbp na zborovanju učiteljskih društev dne 25. t. m v Cerkljah, se prosijo, da se zbprpvanja sigurno udeleže. — Odbor. — 601etnica g. Antona Doklerja. Dne 11. junija t. 1. je praznoval ravnatelj mpške* ga učiteljišča v Ljubljani g. Anton Dokler svpjo 601etnico. Kolikp je jubilant naredil za učiteljski naraščaj in kako ta upošteva in spoštuje svpjega ravnatelja nam najlepše priča pismp, ki so ga pripbčili letošnji raa= turantje v »Slpvencu« dne 13. junija in ga prinašamp tudi mi v celoti. »G. ravnatelju A. Dpklerju ob njegpvi 601etnici. 60 let je zatonilo v večnost, 60 let, pplnih težav in bridkpsti. Potekla so tako hitrp, da sp po* zabila vtisniti svoj pečat in danes Vam gpspod ravnatelj, ne bi nihče prispdil krizev, ki Vam niso odvzeli mladeniške čilosti in volje do dela. Vse Vaše življenje je bilo neprestano delo. Nikdar niste klonili ppd bremenom, ki sta Vam ga nalagala stan in dpmpvina. Vedno ste imeli pred očmi mias dinp, ki ste jo Ijubili iz dna srca, jo prav po očetovsko vzgajali in jo navajali na prnvp ;ot življenja. Vse svoje sile ste ppsvetili mladini. Zato ni mogoče, da bi šla prcko Vašega jubileja pna mladina, ki stpji danes tik pred vstopom v življenje in ki se ji poznajo sledpvi Vaše očetpvske vzgpje. Kakor kipar, ki hoče iz surovega kamna izklesati kip in pplpžiti vanj vso svojo globpko nptranjost, takp ste Vi dolgih pet let klesali naše d'jše. Z vnemo in ljubeznijo ste se lotili dela, katerega sadove bo žel naš narod, z vnemo in ljubeznijo ste vztrajali do konca. Težko je bilo tp delo, kajti trde so bile naše duše. Vendar pa ste premagali vse težkpče, a ne s silo, temveč s pravo pčetpvskp Ijubeznijo. Niste nam bili profesor in ravnatelj, bili ste nam prijatelj, vodnik in svetovalec, ki ste nas pripravljali na težko delo v našem bodočem življenju. S svojimi bpgatimi izkuš? njami ste nas naučili več, negp bi mogle storiti knjige Res je, gospod ravnatelj, ni bilo vedno takp, kpt bi mpralp biti. Vendar pa nam to pprostite, saj sami veste, kakšna je mladina, saj jp poznate bplj, ko marsikdp drugi. Zatp blagovolite sppštpvani gpspod ravnatelj, sprejeti v zahvalo za ves Vaš trud, ki ste ga imeli z nami, te skrpmne vrstice, ki prihajajo iz srca vsem, ki ste nam bili dober pče. Ostali nam boste vzpr pra* vega vzgojitelja, spomin na Vas pa nas bo vzppdbujal k pravemu in resnemu delu za narpd, v čigar blagor ste delali in še delate tudi Vi. S hvaležnpstjo v srcu se bpmp spo« minjali časpv, ki smo jih preživeli pod Va* šim skrbnim vodstvom na učiteljišču in z Ijubeznijo bpmp vzgajali pne, ki nam bodp zaupani, da se s tem oddplžimp Vam, ki ste vzgajali nas. Dpbri Bpg Vam daj dpčakati še mnogo let srečnega življenja, da bpste lahkp v miru in tihoti uživali sadpve svojega plodonpsnega dela. Tp Vam žele hva« ležni letošnji maturantje.« — Teden češkoslovaške šole. V marcu vsakega leta se vrše proslave J A. Komen« skega. Namen prpslav je prppaganda vzgojnih misli velikega učitelja, priznanega od vsega kulturnega sveta. Letps je dala Zveza češkpslpvaškega učiteljstva prpslavam drug značaj. Namesto zgpdpvinskega sppmira naj bi se javnost bolj posvetila sodobnim šplskim vprašanjem. Teden češkoslovaške šple pd 22. do 29. marca naj vzbudi zanimanje za ptroka, učenca češkpslovaške šole in to ne le med vzgojitelji, temveč tudi med starši in vsemi, ki imajo zanimanje za razvoj češkoslovaškc šole. Šolska vprašanja stopajo dandanes pred gospodarskimi vpra* šanji v ozadje. Šolska reforma je šele v razs voju in treba bi ji bilo posvetiti več ne^e. Dana naj bo pobuda za sodelovanje šole zrodbinp. Da bi bila propaganda učinkovi* tejša, bp porabljala tudi razglase. V dne\ih 23., 25 in 28. marca popoldne se bodo odda* jala predavanja o šolskih vprašanjih potpm radia. — »Radiosaparat, njega sestava, napake in motnje« je naslov poučni knjigi, ki jo mora predelati vsak inteligent, da sppzna bistvp tega novega izobraževalnega sredstva. Ker bo s prihodnjim šolskim letom pričel poslpvati v Dravski banovini tudi šolski ra« dio, je^ potrebnp, da si to knjigo nabavi vsaka šola. Opozarjamo na današnji oglas. — Cerkljanska šola proslavi svoj 140» letni razvoj na Vidov dan 28. junija 1931. po sledečem vzporedu: 1. Ob 9. uri slovesna služba bpžja, ki jo izvrše absolventi naše šole, in sicer šentpeterski župnik g. Petrič in kanonik g. dr. Kimovec. Otroci pojo pes* mi domačih skladateljev — Vavkna, dr. Kimovca, Doktoriča. 2. Pp obedu kratka spo* menica na ppkopališču. 3. Pred šolskim po= slopjem razvije kumica, gospa soproga šolskega upravitelja npvi prapor, ki sp ga pp načrtih bivšega učenca prof. Mežana izdelale domače učiteljice. 4. Istočasnp se otvori šolska narpdopisna razstava.. 5. Ob 14. poppldne cerkveni obred. Ob 14"30 pdkritje spo» minske plošče Davorinu Jenku pp Glasbeni Matici, nato pa Borštniku Ignacu pp Udru^ ženju gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana. 6. Šolska proslava se nadaljuje po teh prire* ditvah v Društvenem domu Na vzppredu so 1. deklamacije dpmačih pesnikov Poženča» na Mateja Ravnikarja (Triglav, Naše barve, Dobrpvoljec, Ppziv k petju) in Antona Kodra (Zlati vek); 2. petje dpmačih skladateljev: Davorina Jenka (Na tujih tleh), Andreja Vavkna (Bistrica, Vigred, Hvalp pojte) in dr. Kimovca (Vrnitev). Zgpdovino cerkljanske prpsvete ppdajo ptrpci v medsebpjnem pogovpru. H koncu se uprizori ppsnetek in zadnji prizor iz J. L. »Posavja«. Špla izda ppširno sppmenico: »Od Ilirije do Jugosla= vije« z 22 životopisi cerkljanskih veljakov (važnih za občo in jugoslovensko kulturo) ppleg izčrpnega ppročila izza 140 1. šplskega razvpja (ki je vnajtesnejši zvezi z občim narodnim preporodom). Ker se je špla lotila obširnega dela brez kakega fonda ali prispevka, upamo, da nas razbremenijp šplske knjižnice in tovariši vsaj z malenkostno nabavo sppmenice. — Šolsko upraviteljstvo v Cerkljah pri Kranju. — Izvršnost upravnih odločb. Kakor že veckrat je nedavno spet v nekem konkret^ nem slučaju razsodil državni svet pod štev 8860/29 pd 26. novembra 1930., da ima držav^ m uslužbenec, ne glede na to, da je neka pd* ločba upravnega pblastva postala fprmalnp lzvršna, še vednp pravicp, da vnovič zahteva, naj se mu po zakonu pripadajpča pravica prizna. Državni svet utemeljuje tp svpje sta» lišče takp^le: »Načelnp stališče ministrpvo v lzppdbijanem rešenju, da se tožilčeva prošnja za naknadno razvrstitev zato ne more v materijalnem oziru obravnavati, češ, da je rešenje p razvrstitvi tožilca ze ppstalo izs vršno, ker se on proti istemu v zakpnskem roku ni poslužil pravnega leka, je neumest* no Ta okolnost, na katerp se minister v izpodbijanem rešenju sklicuje, ne mpre biti pravnega pomena, Oziroma zapreka upravnemu pblastvu, da bi vnovič razmptrilo vprasanje o materijalni pravici ppedinca, če bi le-ta lzpplnil vse zakonske ppgpje, ki so predpisani za pridpbitev dpločenih pravic. Ker je upravno pblastvo pp načelu javnega prava dolžnp, da popravi ppgreške, katere je xr. °_ V svojih PreJsnJih rešenjih, izdanih v škpdp ppedincev.« — Tp načelnp stališče drzavnega sveta je velikega pomena za vse tiste državne uslužbence, katerim državna oblastva svpj čas eventualnp niso priznala nekaterih pravic, katere danes splpšnp pri* znavajp državnim nameščencem. Vsi taki uslužbenci imajo možnpst, da ponpvno vlpže prpšnje za priznanje teh pravic (kakor n. pr. glede razvrstitve prevedbe, vračunavanja raznih službenih let itd) z upanjem na uspeh, kolikor seveda ne nasprptujejo predpisi np* vega uradniškeia zakona in drugih novejših zakonov. — »Naš Glas«. — »Odmevi«, literarno-kulturna revija. letp II., štev. 1—3. Ljubljana 1931. — Že drugo leto izdaja naš znani pesnik, avtor zbirk: »Po cesti in stepi« in »Znamenje« gRadivoj Peterlin=Petruška prav uspelo hterarno-kulturnp revijo »Odmevi«. V »Odme* vih« se uveljavljajo že priznani literarni dc lavci in, kar je izdajatelju šteti v pbsebno zaslugo, v njih najdejp prostpra tudi talentirani začetniki. Tudi učitelji se v tej reviji prav pridno udejstvujejp, in najdemp med sotrudniki več imen učiteljev znanih literarnih delavcev. — Prva številka II. letnika jc posvečena Jpsipu Murnu=Aleksandrovu Kot uvpdni članek je pripbčil Janko Polak, šolski upravitelj v Ljubljani »Spomine« na Murna. Priobčena je tudi korespondenca •med Murnpm in Polakpm ter med Mumom in A. Novakom. — Ker je revija vsestransko interesantna z pbsežnp vsebinp, jo najtop* leje priporočamp vsemu učiteljstvu in šilam v nakup. — Pri današnji težki gpsppdarski krizi ni lahko izdajati literarno revijo, in ker občuti tp krizo gptovo tudi izdajatelj »Odmevpv«, ki ni bogataš, marveč reven »bohem«, mu priskpčimp na pomoč, da po* agitiramp med znanci za naročitev »Odme^vov«, ki stanejo 30 Din če se jih naroča di* rektno pri upravi, Ljubljana, poštni pre-dal 263. — Blago za obleke, perilo itd. nabavite po najugodnejših cenah (tudi na pbrpke) pri tvrdki Npvak, Ljubljana, Kpngresni trg 15.