GozdVestn 75 (2017) 5-6230 Uvodnik Leto jubilejev gozdarskih raziskovalnih in izobraževalnih organizacij Število sedem je za gozdarske raziskovalne organizacije v Sloveniji izredno pomembno. Leta 1947 sta bila ustanovljena Gozdarski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta. V letu 2017 oba obeležujeta častitljivih 70 let svojega delovanja. To je dolga doba za ustanovo, ni pa nič kaj visoka starost za gozdove, ki jih raziskujeta. V vseh teh letih so zaposleni v obeh organizacijah prispevali številne vsebine za našo revijo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Kot trenutni urednik revije bi se ob tej priložnosti vsem piscem zahvalil in zaželel veliko uspehov pri nadaljnjih izzivih, ki jih v teh spreminjajočih se časih ne bo manjkalo. Na slavnostni akademiji je minister mag. Dejan Židan pomembnost raziskovalnega dela poudaril z besedami: »Vi dajete odgovore, ki jim mi sledimo.« Uredništvo vestnika bi ob tej priložnosti dodalo še: »Naj vam strokovna revija še naprej služi za širjenje teh odgovorov v javnost.« Mitja SKUDNIK 70 let Gozdarskega inštituta Slovenije Letos je minilo 70 let od ustanovitve Gozdarskega inštituta Slovenije. Ko govorimo o znanosti in raziskovalni dejavnosti, govorimo o procesih, ki imajo svojo naravo in potek. Po eni strani so poklici v tej panogi izrazito individualni, po drugi pa posamezniki delujejo uspešno le, če so del uspešnih delovnih skupin. Značilnost zdajšnjega raziskovalnega dela je povezovanje različnih področij, ved in s tem velika interdisciplinarnost. Poleg tega je nujna odprtost naših raziskovalcev do starega in novega znanja, pa tudi njihovo povezovanje oz. mreženje v mednarodnem okolju; hiter prenos novih dognanj in vedenja je del sodobne komunikacije znanstvenoraziskovalne skupnosti. Zdajšnji čas raziskovalcem poleg znanstvenega proučevanja in objavljanja nalaga tudi dolžnost izobraževanja javnosti, prenos znanja s pomočjo novih medijev in s tem seznanjanje javnosti z raziskovalnimi dosežki in smiselnostjo raziskovalnega dela. Pogosto se sprašujem, zakaj se je družba tako zbirokratizirala (de ne bo pomote, tudi EU), da raziskovalcem preostaja za raziskave morda slaba polovica delovnega časa. Druga polovica pa je namenjena poročanju, poročanju in še enkrat poročanju ter v primeru našega inštituta prijavljanju in prijavljanju projektov na t. i. raziskovalnem trgu, saj prihodki projektov že presegajo 50 % prihodkov inštituta. V zadnjem desetletju smo morali svoje delo usmeriti v iskanje raziskav in financiranje našega dela v tujini, pri čemer smo se povezali s številnimi uglednimi raziskovalnimi in strokovnimi inštitucijami v Evropi in svetu. Dandanes izvajamo že več kot tretjino raziskav s tujimi partnerji v okviru različnih evropskih in drugih mednarodnih programov ter projektov. Naloga raziskovalcev je, da ob upoštevanju znanja naših predhodnikov ter uporabi novih teh- nologij razvijamo stroko in odločilno prispevamo k boljšemu poznavanju in ohranjanju gozda. Skupaj z drugimi sorodnimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji ter strokovnimi institucijami, predvsem z Zavodom za gozdove Slovenije, vzpostavljajmo ključne raziskovalne in strokovne temelje za upravljanje in vzdržnostno gospodarjenje z gozdovi tudi v prihodnosti. Seveda tu ne gre za enostaven proces; mnenja, kako naprej, so različna, a le težavno iskanje kompromisov lahko pomeni napredek pri razvoju gozdarstva, lesarstva in gozdno-lesne vrednostne verige. Nekdanji in sedanji raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije smo ponosni na 70 let preho- jene poti. Ponosni smo na raziskovalne dosežke, na mlade sodelavce s svežo energijo in idejami, ponosni smo na svoje znanje, na laboratorije in raziskovalno opremo tako v zgradbi inštituta kot na trajnih raziskovalnih objektih na terenu. Ponosni smo na svojo založbo Silva Slovenica, na Repozitorij SciVie, ki služi shranjevanju spletnih gradiv, na Gozdarsko knjižnico, ki si jo delimo z Biotehniško fakulteto in Zavodom za gozdove, ter nenazadnje na našo letošnjo pridobitev − prilagoditev prostorov inštituta gibalno oviranim osebam. Dr. Primož SIMONČIČ