Izkušnje iz trošenja kreditov
Tudi lani kako* prcjšnja leta je prišla v Bosni in Hercegoviui clo izraza nepri-pravljeaost nekaterik kmetijskih otganim-cij, da bi pravočasno prevzek in porabile srcdstva, ki so namenjena za pospeševanje kruefcijstva. J2 raznih skladov — »kJada za pospcševanje kmetijstva, amortizacijskih skladov, lastnih skladov gospodarskih or-ganizacij. zatem zveznega, repiibliškega, okrajnega in občinskiik investicij&kih skla-dov je bilo lani kmetijstvu na voljo 6.156 miiijonov din. Od te vsote pa je bilo porabljenih 5.316 milijonov, neuporabljeno pa je ostalo 2.820 miHjonov ali 46 od-stotkov c©lotne vsote.
Razen tega niso porabljcnili srcdsiev \z-koristili za najkoristnejše in najpotrcb-nejše namene: 32 odstotkov vsek srcdstev je na primer šlo za gradbena in druga dela, čeprav bi jih morali porabrti predvsem za proizvodnjo. Posebno so slabo trošili in-vesticijske naložbe v živinorejo. Ceprav so bile določepe pomembne vsote prav za to gospodarsko vejo, odpade nanjo le 5.2 od-stotka   izvršenih   i.nvesticij.
Kako slabo so bila izkoriščena posamez-na sredstva, lahko najbolj razvidimo iz na-slednjih primerov: dccembra laai je bilo dodeljeno iz sredstev splošnega investicij-skega sklada Bosnj in Hercegovini 350 mi-lijoeov din kredita za nakup mehanizacije. Res je, da so bila ta sredstva v znatni meri iekoriščena, značilno pa je, da se jih je poslužilo le nekaj okrajev. Derventski okrai na priiner, ki se je vse leto izka-zoval s sposobnostjo, da je enakomeruo trošil investicijska sredstva, je saru porabil vz tega kredrta 9? milijonov, niedtem ko sta okraja Banja Luka in Brčko kot izrazito kmetijska, ki zelo potrebujeta meLaniza-cija, porabUa neznatne vsofe. Okraji Sara-jevo, Livno.Goražde in Jajce spiob niso uporabljali   teh  kreditov.
Ali drug primer: od 110 m.ilijo!nov kre-dita, ki je bil nanienjen posamičnim pro-izvajalcem, je le okraj Broko izkoristil 18 railijonov, medtom kb je ves drugi del vso-tc ostal neizkoriščen, čeprav je bilo vokra-jih veliko zanimarcje za kredit, posebno za nakap pleraenske živine. Krediti so ostali neizkoriščeni samo zato, ker je bil pogoj za njihovo uporabo, da sodelujejo lokalni skJadi s tretjrno lastnih sredster, mnogi občinski skladi pa niso imeli teh sredstev.
Veliko oviro za trošeuje kreditov je do-slej pomenilo pomanjfkanje ali nepravo-časna izdelava elaboratov. Letos po pravici pričaknjejo, da se bo položaj v tera pogle-du izboljšal. Ustanova, katere naloga je, da pomaga kmetijstTU v pripravljanju in iz-delavi elaboratov — >Poljoprojekt< je raz-širila svoje poslovanje z nstanovitvijo svo-jih podružnic v krnetijsko naikvalitet-nejših okrajih. Razec tega bo v znatni meri okiepljena tudi aktivnost poslovnili zvez. V prihodnje bodo izdelorali in dostavljali kmetijskim organizacijam tipske elaborate za najemanje I reditov za nakup živine. strojev, zasajevanje sadovnjakov jn vino-gradov itd.
Tako bo uporaba kreditov znatno pocno-stavljena iii oiajšana. Dosedanje izkušnjo pa so pokazale, da bi sl morali Ijudski od-bori in kmetijske organizacije v celoti bol.j zavzeti in pripraviti za uporabo priliod-njih kreditov, da bi fih bilo mogoče pra-vocasno prevzeti in v količinah, ki so nuj-ne in neogibne m ki jih daje kmetijstvu Da razpolago družbena skupnost.
I. B.