Leto V snsbs _■ - V Celin, dne 29. decembra 1910. II ! — _____ • T I ■ St. 52. Ja flit Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — /sc poSlljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati t» i.sslov : Narodni LE««" v Celju. — Reklamacije so »ožtniue proste. — Uredništvo: 8chillerjeva cesta 8 3. stane za celo leto 4 &, za pol leta 8 K, ca óetrt leta 1 K. Za Ameriko in druge deielè na leto 6 K 60 »in. Naročnina ne plačo j e vnaprej, -r- Posamezna številka IO «IL stene E Oglasi se računajo po 13 vinarjev ena petit vrsu. — Pri večkratnih objavah muten popust po dogovoru. Pristojbine ca oglase je plačevati po pošti na naslov: „P ar od n List" v del ju. . J.t M ;ts.l>U da ée marsikaterega naiih znancev in teljev ne najdemo med naročniki ,Nar. Lisia1. __ Na) se nas končno razume. Ako kdo čita naše klerikalne liste in čuje tamtam kakega nevedneža modrovati, mora misliti, da »Narodni List« ni za drugo ustanovljen, kakoi da psuje in blati duhovništvo in da svoje čitatelje navaja tajiti Boga in zaničevati vero. No kdor prè-ttìiSjjénò ih pametno čita naš list, bo našel v njem vsakovrstnih poukov in primernih navodil, pritožb radi krivic, zanemarjenosti in zapuščenosti naroda, pa tudi lepe in zdrave zabave. Nikdar nismo niti ene besedice napisali proti Bogu ali veri, pač pa pišemo in povdarjamo naširu čitatejjem, da se naj varuje vera, da se naj vsakdo v cerkvi in izven cerkve mirno in dostojno obnaša, naj nihče nikogar ne psuje, naj se vsakdo ogib-lje slabih druščin, naj se goji poštenost in značaj-nost. Ali to seveda ni vse. Mi grajamo in žigosamo vsako zlo in nepoštenost, mi smo proti suženstvu, a za svobodo, smo proti temi in nevednosti, a za luč in prosveto. Mi hočemo, da bo narod sam svoje sreče kovač in da sé izpoljnjuje njegova volja, ia se zadošča njegovim željam in da se ga ne iz-eablja in hujska v lastno škodo; mi hočemo, da se mu ne postavljajo za vodje duhovniki, ker isti potem zapuščajo cerkve, zanemarjajo svoje dolžnosti brigati se za dušo, in zgubljajo vsled tega v narodu ugled in spoštovanje, in mesto ljubezni, slož-nosti in mira nastaja razdor, nezaupnost in kovar-stvo. To seveda ni po volji našim današnjim duhovnikom, ki zanemarjajo svoje dolžnosti in se navdušujejo zgolj za posvetne stvari, in katerim se hoče vodstva in oblasti, ki je zelo na škodo cerkvi in se ne strinja z duhovniškim poklicom. Da je tako, dokazuje najbolje nadutost mnogih naših duhovnikov, ki zlorabljajo oltar in prižnico, raz katere preklinjajo in psujejo z nedostojnimi besedami, kle-vetnjami in grožnjami tiste, ki jim nočejo biti ponižne sluge, k ise ne dajo voditi od njih na vrvici kakor živina. In kakor še ljudstvo ne da psovati na cesti, na ulici ali v krčmi, tako se ne bo pustilo psovati s posvečenih mest in bo iskalo za svoje ljudsko dostojanstvo zadoščenja potom postave. Kakor se med dobrimi in pridnimi duhovniki nahajajo strankarji, prepojeni s strastjo in mržnjo, ki se ne žnajo brzdati, tako se jih bo tudi obtožilo in kakor je postava za vsakega jednaka, tako se jih bo tudi obsodilo na zapor ali globo ali na pravdne stroške. Glejte torej, zato, ker naši duhovniki zlorabljajo prižnico, ali obrekujejo in žalijo ljudstvo očitno, ali se spuščajo povodom kakih volitev v kaz-njiva dejanja; zato, ker mi vedno zahtevamo, da se oni tega ogibljejo in čvrsteje poprimejo svojih dolžnosti, vpijejo in zmerjajo črez nas, češ, da smo brezbožni, da smo proti cerkvi in proti celemu du-hovništvu. Ali to ni res, ker mi znamo razločevati dobro od hudega in duhovnika od duhovnika. Mi grajamo in obsojamo one, ki so obsoje in graje vredni; zadovoljni in veseli smo, če moremo prinesti za vzgled in v pohvalo kako lepo in plemenito dejanje kakega častitljivega ip odličnega duhovnika. Mi ne želimo nikogar ne čHiiti, he napadati; vsakokrat, če smo prisiljeni prinesti na svetlo kako ničvredno dejanje, da ga ožigosamo, storimo to edino le radi tega, da bi se duhovniki spametovali, da bi prišli k sebi in da bi prižnice porabljali le za to, za kar so pravzaprav namenjene, namreč za širjenje pravih evangeljskih naukov, a ne za izliv lastnih teženj, strasti, osebnega maščevanja in osebne mržnje. Znano je vsem, koliko je bilo zadnja leta obsojenih duhovnikov radi žalitev ljudstva bodisi s prižnice bodisi izven cerkve, ih radi različnih pregreh in goljufij, posebno pri volitvah. Ali je na čast in ugled duhovništva, ako se take stvari potlačijo, da jim potem še bolj zrastejo perutnice in postanejo razuzdanejši? Celo prejšnjo stoletje ni bilo obsojenih toliko duhovnikov kakor samo zadnji čas. Zato bi najpametneje storili, če bi se zopet povrnili v samoto in služili Bogu, Če bi sami bolj spoštovali in čislali svoj poklic in vslec tega se obnašali tako, da bi dajali res lep vzgled svojim župljanom in da bi živeli ž njimi v lepem miru in pravi krščanski ljubézni. Konečno želimo, da nemirni in slaboglasni duhovniki ne dajejo povoda tožbam proti sebi, na; se ne mešajo v stvari, ki vzbujajo prepir med žup ljani in nezaupanje proti njim samim. Potem bodo jih župljani spoštovali in ljubili, in mi ne bomo imeli povoda jim posvečati predale našega lista. To je vsaj Jasno, in oni bi nas vendar ihOrali razumeti, če ne že zaradi ničesar druzega, vsaj zaradi svo jega ugleda, in zaradi Onega, o katerem velijo, da ga na tem svetu zastopajo. Vsem naročnikom in dopisnikom srečno in veselo novo leto želi uredništvo ln upravnlštvo »Nar. Lista«. VSE STARE NAROČNIKE nujno pozivamo, naj do 15. januarja poravnajo vsi svoj dolg za list do konca tega leta. Kdor do 15« januarja ne bo vposlal naročnine do konca 1. 1910 aH vsaj naznanil na dopisnici, do kdaj poravna, se mu bo nadaljno pošiljanje lista ustavilo. NA OGLED vpošljemo današnjo In prihodnjo številko nekaterim, kf dozdaj niso bili naročeni na list. Obenem danes priložimo poštne položnice. Kdor do 15. jan. vsaj nekaj na račun naročnine za 1. 1911. ne bo plačal, se mu nadalje ne bo list pošiljal. Vsem dopisnikom na srce! Naj se mi o vseh dogodkih poroča hitro, točno in resnično! Par tednov stara poročila nimajo vrednosti! Naj se poroča samo stvarne dnevne, politične in gospodarske dogodke. Izjavljam, da osebnih dopisov, razun če so v tesni zvezi s političnimi dogodki, ne bom priobčeval, in naj bi mi jih poslal kdorkoli. Pišite s črnilom, razločno in samo na eni strani papirja. Izjema je dovoljena le v nujnih slučajih. Daljši dopisi, ki pridejo na uredništvo šele v sredo, ne morejo iziti v dotični četrtkovi številki. Tu ne bom delal nikakih izjem. — Vek. Spindler. Pozor Slovenci! Slovenski župani, slovenske občine, pozor! Skrbite za to, da se v Vašem okolišu nobeden Slovenec ne zapiše za Nemca. Slovenski učitelji, duhovniki, zasebniki! Podu-čujte sedaj neposredno pred ljudskim štetjem nezavedne soobčane. Prirejajte shode in agitirajte od osebe do osebe. Posebno prosimo zavedne Slovence v narodno ogroženih krajih; Muta, Maren-berg. Št. Ilj.Maribor z okolico, Gornja Radgona, Sv. Lenart v Slov. gor., Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slatina, Rogatec, Peklo pri Poljčanah, Sv. Duh (Loče), Konjice, Vitanje, Vojnik, Laški trg, Brežice; Celje; Šoštanj, Velenje, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Te-harje-Štore, da gedajo števnim komisarjem na pr- ste, ter se takoj pritožijo na okrajno glavarstvo, ali namestnijo ali pa ministerstvo notranjih stvari. Obvesti naj tudi vsak državnega poslanca, da v tej zadevi pomaga! Slovenski delavci in slovenske dekle! Označite brez strahu kot svoj občevalni jezik slovenščino, oziroma zahtevajte od Vaših gospodarjev, da Vas priglasijo k slovenskemu obče-valnemu jeziku. Posebno vèlia to za kraje Maribor, Ptuj, Celje, Trbovlje—Hrastnik, Štore, Gradec, Öö-sting,Andrltz, Fohnsdorf, Vojtsberg, Zeltwèg, Bruck na M uri,Ljubno (Leoben), Köflach, Èiserierz. Slovenci! Skrbite, da ne bodemo nazadovali, ampak da se nas našteje vsaj približno toliko, kot nas je v resnici! Jz jbrž takoj se Čuje, instava iz 1 lè, če se lèi tigòdho ■ 1. & r0"< T;~ ■ Novo ministerstvo se bo sestavil po Novem letu in sicer bp obste zvečine iz raznih vitkih urad ljudskih zastopnikov še bo žvr bodo spravna pogajanja med Cehi in'Neméi _______ končala. Skóro za gotovo pa se smatra, da i)ò rfió-ral odstopiti minister za zunanje zadeve groi Aehrenthäl, ki se jé s $vojo protisrbško gònio grdo osramotil. Za skoro ravno tako gotovo pa se smätra, da ostane še nadalje minister za pravosodje dr. Hocheilburger, ki hàm jè prlzadjal že toliko krivic. Na Hrvaškem so nastalp popolnoma nove politične razmere. Proti narodnim hrvaškim in srbskim strankam so se združili madžaroni, klerikalci in Radičeva seljačka stranka in imajo večino nad koalicijo v hrvaškem dež. zboru. Politična petdesetletnica. Dne 27. t. m. je obhajal petdesetletnico največji živeči češki politični voditelj dr. Kari Kramdrž. Ogrski državni zbor je bil dne 23. t. m. odgo-den do 3. jart. Vsled tega ni rešil vprašanja trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo. V Macedoniji se priravlja sporazumljenje med Bolgari in Grki. Tako bo končno vendarle prišlo do miru na Baikanu. Ne pozabite sedaj ob Novem letu naročiti „Narodni List" in poslali naročnino. BciciKc. Lep vzgled narodne požrtvovalnosti nam je podal te dni odlični nadučitelj v celjskem političnem okraju, ki je za leto 1911. na razne naslove ubožnejših soobčanov na svoje stroške naročil 10 izvodov -»Narodnega Lista«. Naj bi vrli mož ne le med svojimi stanovskimi tovariši, ampak tudi in osobito med drugimi premožnejšimi našimi somišljeniki našel mnogo posnemovalcev. Tako se bo naš list razširil in ojačil kot krepek zaščitnik gospodarsko-napredne in narodne misli! Našo povest »Lepa Anka« bomo skončali šele v prvih številkah prihodnjega letnika. Kmalu potem pa bomo začeli priobčevati lepo povest iz iiHer-jevi cesti uslužbena 23 letna kuharica Eva Tavpe je dne 16. decembra povila deklico, katero je zavija v cunje ter jo skrila v omari. Njena gospodinja je začela sumiti ter je poklicala drugi dan zdravnika, ki je ukazal, da se Eva Tavpe z rešilnim vozom pripelje v porodišnico. Otroka so iskali in so ga šele dne 20. dee. našli mrtvega v omari. Degnano še ni. ali je prišel otrok mrtev na svet ali ga pa je mati umorila. LISTEK. Lepa Anka. 11 Spisal Avgust Šenoa— Poslovenil Jože Namreč. »Mislim, prečastiti«, pripomni Otmar, »da se ta rastlina ne more presaditi v našo zemljo, ker ni naše podnebje prikladno.« »Tudi jaz sem tega pokornega mnenja«, potrdi Lackovič kimaje z glavo. »Močita jezik, gospoda, s čašico vina. Tako! Jaz svečano protestiram proti vajinim dvomom in z nepobitnimi dokazi vama izbijem vse predsodke. Mi pijemo tukaj to vino. Ali raste trta od po-četka sveta tu? Ne raste. Cesar Prob jo je dal tukaj zasaditi. Zakaj ne bi prebendar Junkovič presadil čaja? Mi kadimo tobak, respektive šnofamo ga. Vprašam vaju, ali so naši bani pušili tobak v vojni s tatarji? Niso. To rastlino je prinesel iz Amerike znani Nieot, sedaj ga sadi vsakdo, ki ima le ped zemlje. Zakaj ne bi prebendar Junkovič presadil čaja? Pijmo gospoda! Na vseh nas zdravje! In da vama povem najboljši dokaz. Krompir, gospoda — krompir! Ali ga ne jeste vsak dan? Ali menite, da je otrok evropske civilizacije? Ni.- — Tudi krompir je prinešen preko morja. Iz vsega tega vidita per analogiam jasno, da se čajeva rastlina more presaditi v našo zemljo.« »Toda, oprostite, velečastiti« — reče razdražen Otmar, dočim je Lackovič pritrjeval z glavo čudnemu dokazovanju gospoda prebendarja. »Vi, gospod baron, ugovarjate mojemu načrtu?« nadaljuje zvito Junkovič, »vi? Ravno od vas se nisem nadejal ugovora. Da mi reče to kak drug konservativnež, ki gleda s pisanim očesom vsak napredek in razvitek in ki ničesar ne veruje, kai stori novi vek! Toda vi, gospod baron, ki snujete veliko sviloprejo!« »Toda prosim, gospod Junkovič.« »Ki gradite velike tovarne za jesih.« »Toda gospod Junkovič!« »Ki nameravate kopati po Zagorju srebro in zlato.« »Tako je!« pristavi veselo bobnajoč s prsti po mizi Lackovič, »pogodil si, prijatelj Baltazar, da, baron namerava kopati srebro in zlato.« Prebendarjev smejoči pogled se je srečal z baronovim očesom; baron je starca dobro razumel. Ubogemu baronu je jelo presedati; z veliko težavo si je obrisal znoj s čela s svilenim robcem. . »Živeli, gospod baron! Živijo naš podjetni duh! Izpijmo to čašo. Vem, da mi samo vsled šale ugovarjate. Vi morate imeti smisel za moje pod-jejtjg, vaše uzorno gospodarstvo, ki mu ni v Hrvatski para, vaše Veliko gospodarsko znanje in vaše skušnje, ko ste hodili po svetu še v huzarski atili! Ne branike s.e, o jeni ijn je pripovedovala Svasa mìlostiva teta, presvetla gospa grofica Miha-Ijevička.« Ubogi baron je prebledel ko zid. Šiljaste brke só se jele tresti od strahu. Sprevidel je, da je popolnoma v prebendarjevih pesteh. »Prosim, velečastiti gospod«, nadaljuje stra-homa baron. »Napačno ste me razumeli. Ne rečem, da se vaša lepa misel ne bode uresničila, nasprotno se zelo veselim, toda reči sem hotel, da boste imeli mnogo zaprek.« »Dajte mi mir radi tega, to sem že jaz začel v malem z nekim svojim prijateljem na vrtu zagrebških usmiljenih bratov. »Tako?« vpraša še bolj začuden baron, »rade volje bodem delničar vašega podjetja.« »In jaz tudi«, dostavi Lackovič, kateremu je že začelo plesati pred očmi bolj od vina, nego od silnih podjetij.« Vsa trojica — tudi baron iz jeze — so jeli posvečevati novo zvezo za pridobivanje kineškega čaja v Hrvatski. Posvečevali so zvezo z vinom. Na široko so snovali prodajo čaja, Lackovič se je že bil toliko ojunačil, da je začel smelo trditi, da se bode začel uvažati čaj v Kino iz Hrvatske, ne pa iz Kine v Hrvatsko. Vino je silno ugrelo goste. — Lackoviču so letele pred očmi sviloprejke, baron, ujet v to kolo, je pričel prazniti čaše od samega obupa. Samo stari Baltazar se ni dal prevladati vinu. Gospa Lackovičeva in Anka sta se nemalo čudili šali v očetovi sobi. Naposled se dvigne stari prebendar. »Vedel sem, da bode padlo moje seme na rodovitna tla. Toda hitro moramo izvesti svoj načrt.'Pojutrišnjem moram k grofici Mihaljevičevi po važnih opravkih. No, brate" Lackovič, prinesi vina, toda prosim te, idi ti sam v klet ponj.« »Takoj — t^Ois reče Lackovič in odide z vrčem iz sobe. »Baron, midva se razumeva. Ne bojte se. Tu. je moje pismo; idite jutri v Zagreb, nesite ga usmiljenim bratom, tam vam bodo pokazali novi nasad čaja, tamkaj se bova tudi skupno pogovorila.« »Drage volje«, odgovori zmešano baron. »To je vino, deca«, stopi v sobo Lackovič, »točita, to čašo izpijem na zdravje hrvaško- kineškega čaja!« »Jaz na zdravje baronovega jesiha«, se nasmeje prebendar. »Jaz pa na zdravje svilenih bub gospoda Lackoviča«, pristavi baron. »Drugo čašo na zdravje novoporočencev«, zakliče Lackovič. »Jutri grem v Zagreb, da pripravim vse za svatbo.« Baron je postajal nemirnejši, pričel je premišljati, da mu bode stari prebendar pokvaril ra- čun pri gospe teti Mihaljevičevi. Moral ga je prehiteti. Hitro vstane. »Oprostite, gospoda«, reče, »moram naročiti kočijažu, da zapreže. Jutri imam mnogo posla na svojem posestvu. Takoj se vrnem, brž ko mu naročim.« Ko je videl Junkovič, da je sam z gospodom Lackovičem, vpraša svečano: »Ali pristopiš k mojemu načrtu?« »Gotovo!« »Zahtevam podpis!« »Če hočeš, tudi pečat. Živeli Kinezi! Živio čaj!« »Pogoje sem že sestavil. Hočeš prečitati?« »Kaj bom čital? Oči mi danes ne služijo. Daj, da podpišem na slepo!« Lackovič prime za pero in podpiše svoje ime na papir, ki mu ga je predložil brat Baltazar. Ta spravi skrbno papir v žep. »Sedaj grem nazaj na dvor gospe Miljeevc. Jutri na večer se zopet vidimo. Z Bogom!« »Z Bogom, moj drugi Napoleon! jutri! Živeli Kinezi!« Preb endar je pustil samega prijatelja. Črez malo časa se je vrnil baron. Nemalo se je ustrašil, ko ni našel več prebendarja. »Kje je vaš prijatelj?« »Odšel je; živeli Kinezi!« »Dragi gospod tast!« reče baron, »vi greste jutri v Zagreb. Jaz ne morem. Tu je pismp in ga izročite usmiljenim bratom in si oglejte čajev nasad.« »Dobro, dobro!« »Sedaj z Bogom!« »Z Bogom, dragi baron! Živeli Kinezi!« Po teh besedah stlači pismo v žep in malo za-dremlje na stolu. Baron se je hitro odpeljal na vozu proti teti Mihaljevičevi. Nestrpljivo je čakala gospa Lackovičeva na prebendarja. »Kaj je za Boga?« ga vpraša. »Jutri gre Lackovič pripravljat za svatbo z baronom.« »Toda —« »Subordinacija!« položi prebendar prst na usta in se pokloni ter odide. Drugega dne okoli devete ure se je prizibala po zagorski cesti kočija do zagrebške mitnice. Bila je visoka, ozka, od zunaj zeleno pobarvana, od znotraj prevlečena z modrim suknom. Za kočijo je bila privezana vreča sena, male mršave konjiče je poganjal priprost Zagorec, v njej pa je sedel naš slavni gospod Lackovič, pod širokim slamnikom, oblečen v lahko obleko od rumenega nankinga, pušeč dolgo pipo. Čeprav je še bila glava težka od včerajšnjega vina, vendar je bil njegov obraz vesel, v dimu njegove pipe so se mu prikazovale velike tovarniške zgradbe. Tako snivajoč se je pripeljal do poslopja usmiljenih bratov v Ilici. Ko je zagledal poslopje, mu je srce zaigralo od veselja. »Janko, vstavil« žakliče kočijažu, »zapelji'iko-čijo v gostilno »k debeli Pepi«, popoldne pa pridi po mene. Tu imaš cvancigo za stroške.« Gospodar je iztopil iz kočije, kočijaž je prikimal z glavo, udaril z bičem in odšel. Lackovič je pozvonil na vratih usmiljenih bratov. »Koga iščete, gospod?« ga vpraša debeli usmiljeni brat, ki je prišel odpirat vrata. »Gospoda prioria, imam se ž njim nekaj važnega pogovoriti.« »Izvolite dalje. V svoji sobi je v prvem nadstropju.« Lackovič odzdravi vratarju ter gre po stopnicah v prvo nadstropje. Potrka na priorjevih vratih. »Prosto«, se oglasi od znotraj. »Sluga ponižni, gospod prior!« se prikloni Lackovič, v levici držeč pipo, »imam čast se predstaviti kot Emericus Lackovič, emeritus advocatus utriusque fori, sedaj posestnik na Repnici in bodoči tovarnar svile in jesiha.« Dolgi suhi prior, pomažarjen Slovak, škilast na levo oko, je debelo pogledal prišleca, ker se mu je zdela poosebljena zmes svile in jesiha z učenjakom precej nenavadna. »Meni je«, reče prior z mažarskim naglasom, »posebna čast se z vami seznaniti, čeprav še nisem imel sreče čuti vašega imena, ker —« »Naravno, naravno. Koliko let ste v Zagrebu?« »Dve, častiti gospod!« »Naravno, naravno, jaz sem se že davno za-vleknl na svoj repinski Tusculnum. Gospa Pravica vleče sedaj z vsakim vragom; moja boginja je Cererà. Kar'se jaz vem spominjati, ko sem bil v Zagrebu, je bil za prioria pater Onufrius. Sedaj pa k stvari. Izročiti vam imam pismo od barona Otmar-ja Lilienfeldskega, pa mi bodete za to pokazali svoj novi nasad čaja.« »Nasad čaja?« se začudi prior. »No, da! Prosim vas, ne delajte komedije, častitljivi, samo dve besedi vam rečem: Sveti Ger-vazij in Protazij.« »Sveti Gervazij in Protazij?« se zopet začudi prior, nato pa hitro odpre pismo, prečita ga in bistro pogleda Lackoviča. »Aha! Sedaj razumem«, nadaljuje prior, »izvolite z menoj«. »Hvala Bogu! Torej vendar!« vzdahne Lackovič. Oba sta šla po dolgem hodniku do precej prostorne sobe. Medpotjo je poklical prior še drugega brata in slugo, ki je služil za vratarja. Prišedši v sobo, reče prior: ■ All Zdrav želodec imamo ter nimamo želodčnih bolezni, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara- ID ! TUK I krogljice z znamko „Elsa krogljice". Povemo Vam iz skušnje, poizkusite tudi te ki uravnavajo telesno 11 liIjjIIb I |j|| J odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar mmxawmmtm ■ vii ■ E y FeUer v stubicj5 Elsin trg št 264 na Hrvaškem. Izdelovalec samo lekarnar 585 d »Prosim vas, gospod Lackovič, dajte mi svojo pipo.« »Mojo pipo?« »Da, sicer je ugasnena, toda tabak razdra-žuje živce.« »Živce? Kakor hočete, tukaj je moja pipa.« »Gospod Lackovič, prosim, dajte mi svojo palico; navada je, da tukaj ne sme nihče nositi palice.« »Palice? Tu jo imate po svojem običaju.« »Povejte mi, gospod Lackovič, imate pri sebi morda kak nož?« »Seveda imam! Tukaj je! »Dajte ga meni, posodite mi ga.« »Nož? Naj vam bode!« se začudi Lackovič. »Sedaj vas prosim, pokažite mi svoj novi nasad čaja, ker imam še drugih opravkov.« »Prosim vas, mirujte, gospod, sedite!« »Hvala vam, pokažite mi čajev nasad!« nadaljuje razdraženo Lackovič. »Mirujte, ker drugače —« »Ker, ker drugače —? Ali ste znoreli? Lep človek ste. Oemu te neumnosti?« Prior zamahne z roko, usmiljeni brat in sluga naskočita nenadoma Lackoviča in z vso silo mu oblečeta prisilni jopič. »Živine peklenske!« zavpije stari advokat. »Ali vas je hudič obsedel? Ali vas nisem razločno vpraša! za čaj svetega Gervazija in Protazija?« »Za čaj?« vpraša prior. »Da, škiljasta vrana fraterska!« začne mahati Lackovič z zvezanimi rokami. »Saevit (besni)«, reče prior svojemu tovarišu. »Jankič, daj«, in na glavo odvetnika se je zlila ploha mrzle vode. »O — o — o! Bog!« zakiiče Lackovič, »ti ljudje me imajo za norca! Brrr! Če dobim mrzlico, potem vam gorje! Mene za norca! Mene ekonoma, kakoršnega še ni videla Hrvatska, ki dela jesih na veliko.« »Jesih?« vpraša prior. (Dalje.) Listnica uredništva. F. K. Ljubno: Kakor ste sami videli, smo poročali o Š. samo, kar smo izvedeli od sodnije. Kakor hitro izvemo natančne podatke, pa bomo poročali več. Verjamemo, da vam je težko, če izveste kaj takega o človeku, v katerega ste imeli zaupanje. — Ponikva: Hvala za informacije o R. Pozdrav!-—.Ponikva: Takjh brezpomembnih dogodkov v Vaši cerkvi, če dva pijanca zvonita ali če pevci ne vejo peti, vendar ne moremo prinašati v našem listu. Kaj drugega! — Veržej: Stvar nevarna! Če hočete kot »javno vprašanje« s svojim podpisom, potem da! Pozdrav! — Galicija: Dopisov, katerih pisci nam ne naznanijo svojih imen, ne objavljamo. Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet" enako doma delanim za juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po V2 kg v najfinejših kakovostih e napisom in sliko: „Štiri rumenjaki ' „Osem rumenjakov". Zahvala. Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili umrlo Minko Slaje-t0Y0 k zadnjemu počitku. Posebej pa še izrekamo gospodom dijakom srcnoä hvalo za nagrobnico. 308 1 Rodbina Slaje-tova. Zahvala. Vsem cenj. dobrotnikom, kateri me niso v moji bolezni pozabili ter me podpirali — zlasti pa gospodu Jos. Dolinšeku izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo. an 1 Anton 03 >o ce E o > JMS X» o RS rsi Delano iz najboljših snovi! Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-j ey o milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pfeifer in znamka tiger. i M H* ... ; ; J ' ! 'iT. «■■+!• 'l ■ Delano iz najboljših snovi! PM pj' 3 o< CD CD OH o m 3 tu o< f3" CD Ostro sodbo časa je pač prestalo sredstvo, katero je že 50 let r porabi. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne] diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to nblaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa» Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Malà stianà 203, vogeì Nerudove ulice. PV» Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2-—, pol steklenice K 1.—, Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za E 2*80 se pošlje velika steklenica, za K 4*70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrško monarhije. ———————— ———— Zaloga v J.karnah Avstro-ogrske. n 11 297 — 40 Šubičeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev .*. Primož Trubar v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd Ceniki - na zahtevo franko. -- n :iibi«: FT Iv. lax & Sin, LJubljana Dunajska cesta štev. 17 336 52-31 Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". § Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. TESSBBBimssBsssBgasssa. Brzoparilniki za krmo ,ALFA' so najboljši! Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti istega! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba ftL'a Separator Dunaj XII. 981 12-2 a Telefon St. 48. Postne hran. raönn st. 64.366. Najboljša prilika za s«§urno šteden]© je plodonosno nalaganje gotovine . pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registro vana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne «loge od vsakega, je član ,LASTNI DONI' Pisarna Je v Celju. Rotovike ulice it. 12 o o e Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©ee dopoldne. © © o 54 zadruge ali ne, na tekoči račun ali na lira- Q|l ffij^A nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po » /u/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © ur Zahtevajte vzorce i -pi Barhant, flanele, modno blago* = opreme — platno, daitiàst, kaiiafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tndi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 249 15-6 Zavrnite božična darila ako niso iz narodne veletrgovine R. Stermecki v Celju ker edino tam je izbira in dobra ka- 14 4 1 « i l kovòst. Kdor né ve kaj darovati, naj si ogleda Izložbe in zalogo. | r «MI «ur » v r» «8 <«* «ML 7 U - ti> Najboljši češki nakupni vir. Cefiö posteljno pèrje: t kg sivega, dobrega, puljenega 11. boljšfega 9 K 40 h ; pfimS pol- belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg j-velefinega, snežnobelega. pulje-tnega « K 40 6 ; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 feg, dobi franko. Zgotovljene postelje It goBtonitega rdečega, modrega, beleg« ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, v>ak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, iivlm, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pub 20 E; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, |4 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13'-^ 14 70, 1780 Iti 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4 60, 5 20, 6*70; podpernica iz mofnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neogajofe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-22 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. mmvwmnh**«^^ Superfosfaf mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinSko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonijakove, kalijeve, solltarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil,-trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 302 30-2 Bureatis Praga, Prikopi 17. novoletnih daril Priča & Kramar Celje. 511 35-33 Edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega = šn modnega blaga. ============================= trgovina z lirami in zlafriiho v „Èarodnem domu'* v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih vinžič, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, sdilnih spräv, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Nagrobne Z- vence 3 v raznih [vèìikostiti in cenah s trakovi^ in brež trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. lik ~!L- stavbeni podjetnik in tesarski mojster? lastnik parne žage na Lavi pr! Celju -= prevzame vsakovrstna ======= HI 50-49 stavbena zias« tesarska dela