CMILPCAM?, vsak da« j^m-d dailj eaoept Sund«r> and sobot. nedelj PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrednMki In upravnlikl prostori: SOftT South Lavrndala Ava. Offica of PubUcatlon. IS5T South Laarndale Ava. Telephona. Ročk we 11 4904 tETO-VEAR XXXV. Cena lista ja $6.00 En t* red m at Chicago. lUtoo*. matter Januar; l«. im. at Um pnat-oftlas m Act ol Con«rasa ot Maroh a. liti. CHICAGO 23. ILU TOREK. 10. AVGUSTA (AUGUST 10). 1949 Subacrtptton $6 00 Yearly STE V.—NUMBER 155 Acceptance far maiMnf at special rate of postafe provided for ia sectlon 1103, Act of Oct. 3, 1017, authoriieU on June 4. 1018 Vsi Nemai obkoljeni v zadnjem kotu Sicilije! Oddelki osme britske armade obkrožili osisč-no silo na zapadni strani gore Etne v Siciliji. Bombe potopile štiri osiščne parnike, sest pa poškodovale v Messinski ožini. Turin, Genova in Milan tarča angleškega bombardiranja iz zraka.—Ruske armade prebile nemško bojno črto v prodiranju proti Harkovu in pretrgale železnico. Berlin priznal ruske uspehe. Američani počistili ozemlje pri Mundi Zavezniški atan. Afrika. 9. avg. -Nemške divizije v severno-vzhodnem kotu Sicilije so bile danes obkoljene od severa in odrezane od italijanske celine. Američani in Angleži so zasedli štiri nadaljnja mesta severno od gore Etne in zaprli vsa pota Nemcem od severne strani, dočim je edina cesta na vzhodni strani ob morju pod neprestanim ognjem iz topov zavezniških ladij, ki kontrolirajo obrežje Sicilije do ožine pri Messini. Zavezniški atan. Afrika. 9. avg. - Oddelki osme britske armade so obkrožili osUčno silo na o- zemlju na zapadni strani gore na ukrajinski fronti in da se lju- Etne, okupirali Adrano in Bron-to. osiščni trdnjavi, in se približali cesti, ki spaja Troino z Ran-dazzo. - Troino so prej okupirale ameriške čete. Ta cesta je zdaj tarča topniškega bombardiranja. Nemci so bili potisnjeni v koridor v dolinah med goro Etno in Caronij-skimi hribi na severnem obrežju Sicilije. Adrgna leži 17 milj leverozapadno od Catanije, drugega največjega sicilskega mesta, ki so ga britske čete okupirale zadnji četrtek. Oddelki o-sme britske armade so včeraj zasedli Biancavillo. Edina pot, po kateri se Nemci lahko umaknejo pred zavezniško silo v smeri Messine, drži čez hribe. Izgleda, da jim bo ta pot kmalu zaprta. Zavezniški letalci so metali bombe na osiščne ladje v Messinski ožini, ki so potopile štiri, šest pa poškodovala. Letalci so metali bombe tudi na osiščne transporte v bližini obrežja južne Italije. London. 9. avg.—Britski bombniki so preleteli Alpe in izvršili nove napade na Turin, Milan, Genovo in druga ir atrijska •redišča v severni 1 iliji. Napad je v soglasju z ^rožnjo, katero je izrekel premier Churchill po padcu Mussolinijevega režima, da bo Italija požgana in razdejana od enega konca do drugega, če se ne umakne iz vojne. Istočasno so ameriški letalci metali bombe rut nemška mesta »n nacijsko oporišče pri Ren-nesu. Francija. V Rennesu je baza nemških podmornic. ' radno poročilo pravi, da se "»mo dva ameriška bombnika nista vrnila v svojo bazo po iz- vrs< n« m napadu. Bombe, ki so jih vrgli britski k'ul" na Milan, Turin in Ge-r",v" *> »rušile mnogo tovarn Jn zanetile ogromne požare. Le--»o po povratku v Anglijo P1 »ved al i, da niao naleteli na ve-"pozicijo a strani aovražni-Kil pri bombardiranju teh mest. London. 9. avg,—Ruske arma- s" v prodiranju proti Harko-Vu "krajinskemu jeklarskemu :f"llv»J. prebila nemško bojno pri Bogoduhovu, 34 milj * ^rnzapadno od tega mesta, in železnico, ki spaja V'ir7 * Harkovom, ae glasi ra-Poročilo iz Moskve To " * «vlJa, m Rugi tMaf6h w -^aljnjih vasi in naaelbin. 0 Fn 1 "Idelkl ruske armade so ^ f li do točke, ki j« oddaljena o trinajst milj od Harkova * d« bo to mesto kmalu padlo. Čez 800 Nemcev se je podalo Rusom v neki vasi. Vest trdi, da so Rusi zaplenili 320 tovornih avtov in 48 tankov. Nemške čete beže pred Rusi v smeri reke Dnjeper, 250 milj zapadno od črte Orel-Harkov. Sovjetske čete prodirajo naprej na 40 milj dolgi fronti z isto naglico kot so Nemci v preteklem letu. Bežeče nemške kolone so tarča » bombardiranja iz zraka. Roji bojnih letal, med katerimi so tudi ameriška tipa Boston, so v akciji. Govornik na berlinski radlo-postaji je priznal ruske uspehe ti napadi na nemške pozicije nadaljujejo. Rusko poveljstvo je zagnalo sveže čete v boj proti Nemcem. Govornik je tudi priznal, da so Rusi prebili nemško bojno črto med Belgorodom in Harkovom v več krajih. Zavesnlškl stan. Avstralija. 9. avg. — Ameriški vojaki in pomorščaki so počistili ozemlje pri Mundi, japonski letalski bazi na otoku New Georgig, se glasi uradni komunike. Munda je padla zadnji četrtek po ljti-tem odporu sovražnika. Ostanki japonske sile so pobegnili v džungle, kjer jih ameriške čete zasledujejo. Porbč-nik Nicholas T. Kliebert je razkril krvavo poglavje v kampanji, ko je enajst vojakov njegove posadke branilo ranjene tovariše pred 300 Japonci. Ti so sedem ur branili ranjence in v tem Času pobili 175 sovražnikov. Japonci so napadli ranjence in jih več poklali. Rim bo proglašen za odprto mesto Premestitev vladnih departmentov # Bern. Svlca. 9. avg.—Sem prihajajo poročila, da bo maršal Pietro Badoglio, predsednik italijanske vojaške vlade, proglasil Rim za odprto mesto, da ga ne bo zadela ista usoda kot je Varšavo, Rotterdam in Belgrad. Ta pravijo, da so bili uradi vojnega, mornarlčnega in letalskega ministrstva premeščeni v neko drugo italijansko mesto. Zaloge orožja, streliva in drugega bojnega materiala že odvažajo lz Rima. Badoglio se je baje odločil za proglasitev Rima za odprto mesto na seji članov svojega kabineta. Vest, ki pa Še ni potrjeni, pravi, da je feldmaršal VVilhelm Keitel, Šef nemškega generalnega štaba, dospel v Rim z Dunaja. Z njim vred so prišli tehnični veščaki, ki so se takoj po prihodu sestali z Badoglijem. Zahtevali so od slednjega, naj pojasni stališče svoje vlade glede nadaljevanja vojne proti zaveznikom. Izrekli so tudi grožnjo, da bodo nemške divizije okupirale vso severno Italijo, če bo Badoglio sklenil mir z zavezniki. De Gaulle udaril izdajalce Francije Vse bo doletela zaslužena kazen Caaablanca. Maroko. 9. avg.— General Charles de Gaulle, so-načelnik odbora za osvoboditev Francije, je v svojem govoru v tem mestu zapretil, da bo one, ki so izdali Francijo in so odgovorni za njeno kapitulacijo pred Nemčijo v juniju 1. 1940, zadela zaslužena kazen. Kaznovani bodo tudi oni, ki kooperirajo z naciji in pri tem naglaša jo, da s tem čuvajo francoske interese. De Gaulle je izrazil upanje, da bosta Amerika in Velika Britanija priznali njegov odbor kot začasno vlado vse Francije. "Amerika, Velika Britanija in ostali zavezniki ne morejo zanikati. da se francoska oborožena sila ne bori na njihovi strani za svobodo in demokracijo," je rekel general. "Iz tega razloga bl morali priznati naš odbor kot začaano vlado vse Francije. Naša sila se bo še nadalje odločne in junaško borila ne samo za osvoboditev Francije, temveč tudi vaeh dežel, ki ao prišle pod dominacijo osišča." Nova kriza jugoslovanske vlade London, 9. avg,—Po informacijah iz hrvaških virov je nastala nova kriza v jugoalovanaki | ubežni vladi. Kralj Peter jej predsedoval seji srbskih, hrva-l ških in slovenskih ministrov, na kateri je kriza doeegla višek. | UCl in zavezniki Ustanovitev proti-oiiščne armade London, 9. avg.—Vojaška zveza med zavezniki in gcrilci v Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji in na Kreti je bila formirana, sc glase poročila. Protiosiščna sila čez 300,000 gerilcev bo pomagala zaveznikom, kadar bodo invadirali Balkan. Zavezniški vojaški častniki v Kairu, Egipt, dajejo navodila gerilcem v Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji in na Kreti. Zavezniki svare zasužnjena Ijtdstva Novi izgredi v balkanskih državah J. London. 9. avg.*-Zasužnjena ljudstva v Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji in potencialna armada okrog 300,000 gerilcev so bila posvarjena po zavezniškem poveljstvu, naj se ne prenaglijo in naj odlože revolto. Dvignejo naj se proti svojim zatiralcem takrat, ko dobe signal. Svarilo s detailiranimi navodili vsebuje poslšnica, naslovljena iz glavnega Stana zavezniškega poveljstvs, ljudem v državah, katere j* okupirala osiščna sila. Ta jim svetuje potrpežljivost in pažnjo i*red sovražno propagando. "Zavezniike radiopostaje vas bodo informirale, 'k<> pride ura za splošno akciio.T pravi poslanica. "Bodite potrpežljivi še nekaj časa." » Radio London poroča o novih izgredih proti osiščni okupscij-skl sili v balkanskih državah. V Atenah, glavnem grškem mestu, je bilo 20 ljudi ubitih in 400 sre-tirsnih v teku deltvskih demonstracij proti bolggrski okupaciji vae Macedonije. Poročila omenjajo tudi stavke i atenskih mu-nlcijskih tovarnah in da so ge-stapovcl prevzeli kontrolo nad grško in italijanski policijo. Alftlr. Alierlla. 9. avg.-Odbor za osvoboditev Frsncije je prejel poročilo o bltkfch med nemškimi vojaki in francoskimi rebeii V Parizu. Poveljnik nemške vojaške posadke je preklicsl dopuste ln postaval strojne puške na križlttt glavnih pariških cest. Izgred^ so sledmi napadu na nemške vojake. "Odbor trdi, da je bilo dvanajst nemških vojakov ubitih v pariškem predmestju Levallols-Perrctu v bitki s Francozi. GOERING DOBIL VRHOVNO OBLAST V NEMČIJI? Mili t ar isti potisnili Hit-lerja v ozadje CIVILISTI ZAPUŠČAJO BERLIN Madrid, Španija. 9. avgusta.— Španski listi S9 objavili poročila iz Berlina, da je vrhovna oblast koncetrlrana v rokah nemškega državnega maršala Hermana Goeringa. To je dobil na seji voditeljev nemške armade ln nacijske stranke, ki se je vršila v Hitlerjevem glavnem stanu. Trovlado tvorijo Goering, feldmaršal Keitel, Šef generalnega štaba, in admiral Kari Doenltz, vrhovni poveljnik bojne mornarcle. Po poročilih, ki prihajajo v Madrid, je Goering vladar Nemčije, dočim je Hitler načelnik nacijske stranke. Veati trdijo, da so nemški generali prevzeli vodstvo vojnih operacij pred strmoglsvljcnjem Weinert pojasnil ustanovitev odbora Moskva, 9. avg.—Erich VVel-nert, pesnik in načelnik nedavno ustanovljenega odbora za osvoboditev Nemčije, jc v članku v Pravdi, glusilu ruske komunistične stranke, dejal, da je bil ta ustanovljen na pobudo nemških vojnih ujetnikov v Rusiji. Cilj tega odbora Je strmo-glavljenje nacijskega režima v Nemčiji in ustvsritev pogojev za vzpostavitev demokracije. varnost kaosa. Iz tega Razloga so potisnili Hitlerja v ozadje, dasi je po imenu Še načelnik nemške države. Preobrat, če so poročila resnična, je bil Izvršen v smislu sporazuma med Hitlerjem in vojaškimi voditelji. Goering je dobil kontrolo nad tiskom, produkcijo, zun* njimi zadevami, razpečevanjem žlvlLin transportacijo. London. 9. avg.—Tukajšnji 11 sti trdijo na bazi poročil, da je ustanovitev trovlsde v Nemčiji zadnji obupni poskusna isvoje Invazijsko brodovje se vrnilo Noben« ladja izgubljena v operacijah Washington. D. Cm 9. avg.— Prve enote ameriškega brodov-ju, ki so se udeležile Invazije Sicilije, so se vrnile v luke na vzhodu, se glasi uradno poročilo. To dosUvlja, da ni bila nobena ladja izgubljena v operacijah in da je bilo samo 90 članov posadk ubitih ln ranjenih. Poveljnik ameriškega invazij-skega brodovja je bil podadmi-ral Allen G. Kirk. To je izkrca-lo prve ameriške Čete v luki Scoglitti, juŽnovzhodno od Gele. , "Bili smo irečni v Afriki in Siciliji," je rekel Kirk. "Načrti vojnih operacij, odobreni na konferenci med predsednikom Rooseveltom, premirjem Churchillom in Člani generalnih štabov Amerike in Velike Britanije, so bili Uvedeni kof so bili sačrtanl v Casablanci." Enote ameriškega brodovja so pripeljale v Ameriko italijanske in nemške vojake, ki so jih za veznlkl ujeU v Afriki ln Sicill jI. Kirk je dejal, da Italijanski Mussolinijevega fašističnega re- ujetniki niso hotel verjeti, da je žima v Italiji, ker so videU na- Mussolinljev režim padel. Sporazum med ielezni čar ji in kompanijami VVashington, D. C., 9. avg.— Urtdnlkl petnajstih železniških unij ln bratpvŠčln in železniških kompanlj so se sporazumeli glede zvišanja plače. Detajli spo-rszums niso bili objavljeni, pričakuje pa se, ds gs bo vojno-delsvskl odbor odobril. George M. Harrlaon je v Imenu prstov ščln i/javii, .iu bodo detajli rs* kiltRl po predložitvi sporazums ----,----. odboru. Voditelji železničarjev vanje miru, čeprav Nemčija Iz-j,,, /flpretili z oklicem stavke, ko je bila zahteva glede zvišanja plače za osem centov na uro odbita. Stavka je bila odvrnjena s sklenitvijo sporazuma. gubi vojno. List Dispttch pra vi, da je Nemčija dobila mllita-ristično dikUturo. Umik Hitlerja s pozorišča nl dramatičen, ker on ni v ospredju že več mesecev, dasi nacijski tisk noče priznati tega dejstva. Radio Berlin je priznal delno evakuacijo civilistov iz nemške prestolnice. Komentator Je dejal, da bo okrog milijon žensk, otrok in starih ljudi zapustilo Berlin. Goebbels, minister nacijske propagande, je prej naznanil evakuacijo civilistov iz Berlina, "ker Je mesto v nevarnosti mss-ncgtt bombardiranja li zraka." " AM ro« OO* IV•9IDICS? oo too Francoski parnik dvignjen iz blata I Ncw York, 9. avg.—Bivši fran coski veleparnik Normandie je bil včeraj dvignjen iz blata reke Hudaon, v katerem je tičal od 9. februarja preteklega leta, ko se Je po požaru prekucnil. Delo, ds se ga dvigne iz blata, je trajalo osemnajst mesecev,. Parnik je bil prekrščen in se zdaj imenuje Lafayette, AmerišhH letalci podlegli, poškodbam London, 9, avg,—Iz Rima je prišlo poročilo, da so štirje ameriški letalci, ki so se udeležili bombnega napada na rumunska oljna polja pri PlešU 1. avgusts in so se morali spustiti na tla Turčiji po napadu, podlegli poškodbam. MANIFEST ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE Apel na delavce za oklic generalne stavke • j OBSODBA BADOGI.I-• JEVE VLADE Bara. Avica. 9. avg.—Italijanska socialistična stranka, ki je oživela po strmoglavljenju Mussolinijevega fašističnega re-iima, je izdala manifest s ape-om na delavce, naj okličejo generalno stavko, da isailijo u-inik Italije lz vojne tn sklenitev miru s zavezniki. Stavko naj podpro kmetje, intelektualci in vsi oni, ki so za odpravo dinastije in vspostavitev demokracije v Italiji. Švicarski list Volksrecht pravi, da je manifest objavilo glasilo socialistične strsnke. Ts vsebuje ostro obsodbo Badogll-Jeve vlade, ker se obotavlja v kritični url ln odlaša s sklenitvijo miru s zsvezniki. Msnifest poziva vse opozlclonslne grupe v akcijo za izpustitev političnih jetnikov tn internirancev, vzpostavit ev svobode govora, tiska ln zborovanja, "Musaollnljev režim se j« zrušil vsled opozicije ljudskih mas proti diktaturi ln nadaljevanju vojne proti ssvesnlkom na strsni Nemčije/' se glasi manifest. "Fsšistlčns stranka je bila ras-puičena vsled rssvoja dogbdkov. Badoglijeva vlada ja fsšistlčns bres Musaolinljt, kar dokazuje njena deklaracija, da se bo držal« pakta, ki ga Je prejšnji režim sklenil s Nemčijo ln Japonsko Liberalci v Bsdoglljevi vladi nimajo odločilne beseda. Stališče socialistične stranke napram tej vladi Je jsano. Demonstracije in stavka, ki so sledile psdcu Mussolinijevega režima, niso razkrivale strshot pred vojno, temveč svsrllo Ba-dogliju in kralju, da sa ne smeta upirati želji ljudstvs, ki hoče umik Italije is vojne in sklenitev miru." Manifest dalje pravi, "da se mora fašistična monarhija u-makniti iu narediti prostor demokraciji. Na zaveznika apeliramo, naj se mirovni razgovori vrše na podlagi načel Atlantake-ga čarterja. Nadaljevanje vojne pomeni le uničevanje življenj in rušenje italijanskih mest. Italija Je že isgubils voj-Iz tega razlogi apeliramo Seja člqnov eksekutiv nega sveta ADF Chicago, 9. avg.—Člani ekse-kutivnega sveta Ameriške delav ake federacije so se danea sea ta li na svoji aeji Pričakuje se, da bodo na tej odločili o prošnji Johns L. Lew»sa gledo vrnitve rudarske unije UMVVA v federacijo. Šolnine pege ovirajo radijske prenose New York, 9. avg.—Holnčne pege In magnetične motnje ovi rs jo prenos radijskih poročil lz Kvrope v Ameriko. I<e. pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelj« to v »lučaju. 6a ja prilolU artictoe wUl nol be piays. pesma. ata. wiU ba br seli Naslov aa ee«. kar lana eMk PROSVKTA SS&7 SI So. Lavrodato Ara, Chicago 23. Ullnais Glasovi iz naselbin MKMBER OT THI TRD PRESS 13S Datum v oklepaju na primer (August 31, 1S43), poleg vafcga imena na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam list na ustavL__ Kritične tedenske misli Amerika, Anglija in Rusija so informirale vse nevtralne države, da ne bodo trpele nobene legalne zaščit« za ubežne velike zločince iz Nemčije, Italije, Japonske in njihovih satelitov, ki aa eventualno zatečejo v njihove meje. V spominu jim ja eesar Viljem, veliki zločinec pred 25 leti, ki je mirno živel pod zaščito Hoiandije. e a e Kdor je kriv smrti samo enega človeka, po vsakem modernem piavu zločinec, ki ne sme imeti nikjer zaščite in vsaka država ga mora izročiti državi, iz katere je pobegnil. Muaaolinl, Hitler, Tojo in vsi drugi, ki so povzročili sedanjo vojno, bodo krivi smrti milijonov ljudi in kot milijenkratni morilci ne smejo imeti nikjer zaščite pod pretvezo, da so politični begunci. Caa je že, da se v mednarodnem pravu uveljavi jasna razlika med političnim in kriminalnim beguncem. Nikdar v zgodovini našega veka še ni bilo na enem kupu toliko kriminalcev, kolikor jih je danea v osiščnih deželah. • e e V mnogih civilnih krogih Amerike in Anglije so £roti amrtni kazni za Hitlerja, Mussolinlja in druge, ki ao odgovorni za današnjo vojno in njene goroatasne posledice. Mnogo jih jo, kl pravijo, da je amrt lahka kazen. V enem hipu je vse končano. Bolj) bi bilo, če bl Hitlerja, Muasollnija in druge velezločlnoo poslali na kakšen samoten otok do njihove naravne smrti; ta kazen bi bila zanje veliko večja. To je rea. Vsaka druga kazen, razen uamr-titve,*bi bila za te velezločlnce največja muka. Ampak demokracija predstavlja najvišjo civilizacijo, katera odklanja trpinčenje ljudi. Ce bomo nacifašlste trpinčili, ne bomo nič boljl od njih, kl danes trpinčijo ljudi v koncentracijskih taborih. e e e Načelno smo proti smrtni kazni za vsakogar v normalnem, mirnem čaau. Ko zavlada mir, bodo demokratični socialisti zahtevali odpravo amrtne kazni povsod. Ampak vojni Čaa je abnormalen čaa, v katerem je ubijanje ljudi, tako v obrambi kakor v napadu, potrebno. Vojna sama na sebi je barba^ko, zverako početje—in če hoče civilizirana demokracija izbrisati vojno a sveta, mora naj-prvo izbriaati barbare, ki vojno povzročajo, potem pa mora Izbrl-aatl vae varoke, ekonomake in druge, ki porajajo barbprake režime in socialne sisteme. Ustrelttev vseh vojnih zločincev )e nujno potrebna. če ae ti zločinci sami ne usmrtijo, predno pridejo zaveanl kom v roke. Vojni zločinci niao navadni zločinci—temveč so zveri, kl niao vredne nadaljnjega življenja. e e a Na podlagi poročil, ki jih je prejela čehoalovaška vlada v Londonu, so nemški naclatl do danOs ubili ali s trpinčenjem pognali v smrt okrog 50,000 Cehov; dalje še vedno mučijo 200,000 Cehov v koncentracijskih taboriščih ln čez pol milijona ao jih odgnali v Nemčijo na priailno delo. Nemci sami prlanavajo, da ao uamrtlll 3400 Cehov —Te številke so strašne, toda sorazmerno niao številke o naclfašiatičmh žrtvah v Slrveniji in drugje v Jugoalaviji nič manj strašne. Do danaa imamo le neuradna ln večinoma privatna poročita, ko pa bodo objavljene natančne uradne številke, ae bojimo, da bodo predstavljale uničenje ene tretjine Slovencev v stari domovini, kar bo čaz pel milijona. Takrat bodo grobovi tulili... e e e Nacifašlstične žrtve po vsej Jugoslaviji bodo Štele približno tri milijone. Ako prištejemo še žrtve na Poljskem, v Ruaiji, Franciji, Belgiji, Holandiji, Grčiji ln na Norveškem—v Azijo ln na Pacifik to pot ne gremo—bo število vseh nesrečnikov, ki so Izdahnill pod okovanim škornjem naetatov tn faštstov od začetka vojne, to je samih civtlistov, doseglo morda deset milijonov. Ta rana bo atraš-na in trajala bodo dolga leta, predno se zaceli—toda načrt naclatov tn fašistov, da popolnoma iztrebijo cela ljudstva, se ne bo obneael. Ampak >4- sam poskus tega goroataanega zločina je pritianll Nemčiji in Italiji pečat sramote, kl ne bo izbrisan najmanj ato let. Sala direktor U a SND La Salta, nt—V aredo, II. av-gusta ja izredna seja direktorjev gospodarskega in gospodinjskega kluba SND ob 7:30 zvečer. Vsi člani ao proieni, da ae gotovo udeleže, ker je ta seja zelo važna. Mary F ur ar, 98. Vsakega nekaj Clavaland.—Na misel mi je prišel stara korenina in naš dopisnik Paul Panian, ki živi v co-loradskih gorah, tam v Crested Buttu. Možak ae že več čaa ni oglasil. Am|>ak ni vrag, da bi šel nad Hitlerja in Mussolinija, kot je včaaih rekel, da je pripravljen iti. (On je umrl zadnjo zimo, kar je bilo poročano v Prosveti.—Ured.) Dne 1. avgusta sva se sestala z mojim atarim prijateljem in podpredsednikom šestega distrikta SNPJ Echvardom Tomšičem iz Walsenburga, Colo. Videla sva ae v naši metropoli, v "Pihlerjevem kavdru" v SND, kjer se snidemo vsi pravoverni ljudje. Ko sem končal z vodstvom saje našega društva 147 SNPJ, kar aem kar na kratko izvršil, smo ae podali po naši stari navadi v spodnje prostore. Ko pridem tja, me nekdo prime od zadaj, mi zakrije oči in pravi: "No, zdaj pa ugani, kdo sem ..." Ker nimam oči zadaj, marveč spredaj tn še te nekam zamrežene, nisem mogel videti in uganiti No, po tej kratki pozi se mi je predstavil. Nekaj časa ga gledam in pravim: "Kaj ti ai Edvvard?!"—"Menda ja,^ se odreže. Da ga nisem takoj spoznal, j^ menda vzrok v tem, ker izgleda še bolj "zauber" fant kot je bil na zadnji konvenciji v Pittsbur-ghu, ko sva se zadnjič videla. Res Izgleda fajn dečko, čeprav je Veliko prestal v svoji bolezni, katero je dobil od težke poškodbe v jami. On sicer hodi še s palico—menda malo radi lepšega, ker nima avoje boljše polovice a seboj, pa nosi palico! Ako bl Kdward ne bil trdne in močne narave, bi ne bil odnesel svojih peta, kajti tista bela žena je že Čakala nanj, ker poškodbe so bile rea težke. Ker nišva imela dosti časa, ne eden ne drugI, sva se bolj na kratko pogovorila. On se bo malo razgledal po Clevelandu ln drugod, nato jo pa mahne na polletno sejo glavnega odbora SNPJ v slavno člkaško vas. Naj le malo tako bolj tajno pripomnim, da je naša veaela ženska družba na zadnji konvenciji jednote proglasila Edwarda kot tretjega ali četrtega najlepšega moškega med delegati in glavnimi odborniki Ali je ta obsodba pravilna in točna, jaz ravno ne vem, ampak mota že biti rea, ker ao to priznale ženske! Torej sedaj že veš, Edward, kam pes taco moli ln kaj hoče "večni popotnik" a tem reči. No, pa pozdravljen, brat Tomšič! Na Boga to« pozabi, pa od železne ln ječmenove se naaaj drži! Spet sem čital obširen dopis stare korenine (pa ne kraška) Oeorga Gornika, ki je opiaal, ka- ko je žiVei in kakšno smolo je imel poeebno v svojih mladih letih. Iz spisa je razvidno, da je bilo vsa tisto resnično. Ko aem čital, se mi je zdelo kot bi ae George izpovedoval. Torej George, kot milijonom drugim tudi tebi ni bila pot življenja posuta s cvetjem. Pa si vaeeno vae prestal in danes si samostojen človek. Kje so pa oni, ki so te obrekovali in blatili? Pa še piši, George! Zadnje čas< se gode čudne, prečudne reči Mussolini je nekam izginil. Ali so ga zaprli ali je zbežal, javnosti še ni znano. Ja, veliki čudeži se gode, ljudje božji. Samo ako tukaj ni kaka zvita potegavščina za zaveznike. Vedeti je namreč trpba, da se je to zgodilo par dni po sestanku obeh diktatorjev, Hitlerja in Mussolinija. In vemo tudi, da je dandanes več sleparske, umazane, predrzne ln zvite politike kot jo je bilo v prejšnjih vojnah. Ampak upanje je, da zavezniški generali že dobro jmznajo zvitost, predrznost ln hinavsko podlost sovražnika. Je veliko sanjavih ljudi, ki pravijo, da bo sedaj vojne kmalu konec. Mussolini z Italijo vred je že "kaput" ali skoraj na kolenih, Hitler bo tudi kmalu dokončal avojo lopovsko kariero, Japonce (>a bomo kmalu ugnali v kozji rog. Tako menijo mnogi. Ampak ne s prvo, ne z drugo, ne a tretjo še ni pri kraju. Italija se v svojih slabih razmerah in revščini mogoče kmalu poda. Ampak ona ni svoj gospodar, marveč je Hitler, njegovi generali in njih armada, ki drže Italijo v kleščah. Sedaj je veliko vpraianje, kaj bo Italija sto-storila glede Hitlerja in njegovih armad. Kar se Japonske tiče, bodo zavezniki imeli pa še veli ko opravka!" V Proaveti sem čital tudi dopis izpod peresa mojega starega prijatelja Jurija Prevca iz White Val levja, Pa. On ae pritožuje, ker je Izgubil alužbo pri neki iz koriščevalaki , družbi, kjer je delal kot atražnik po dvanajat ur na dan prav po sramotno nizki plači (vsaj tako sem ga razumel po dopisu). Jurij, "večni popotnik" pa pravi: Nič ti ni treba biti žal po taki alužbl. Ako nI boljše, pa še take ni treba—vsaj v teh časih ne. On pravi, da so ga obdolžili, da je spal aH dremal pri tistem delu. Saj ne bi bilo nič čudnega, če bi ob tako dolgem delovnlku, ki pomeni skoro polovico večnoati. Eno vprašanje, prijatelj Jurij: Ali ai imel ti«U>, ki pravi—"bum-bum-bum". če na petelina pritla-neš (po naše bi rekel "pištola")? Praviš tudi, kqko imajo nekateri ljudje umazane in opravljive jezike proti tebi. Ej, čez koga jih pa nimajo. Tudi pišeš, da je tvoja aoproga že dalj čaaa težko bolna. &e ae spominjam mojih po potniških čaaov, ko aam ae ustavi pri vaa, dobil prenočišče in dobro postrežbo. Ona je vedno skrbela, da niaam bil lačen. Radi tega ji iakrono žalim, da bl v kratkem okrevala, a tebi, Jurij pa želim boljša atražnlške ali ka TOREK, 10, AVGUSTA ke druge alužbe, vaaj Uke kot jo ima podpiaani in moji kolegi, dati ni preveč copakov. Končno izrekam priznanje izvršnim odbornikom naše {»možne in politične akcije—JPO-SS in SANS—ki se tako zanimajo za stvar, pridno delujejo in skrbijo za to, za kar ao bili izvoljeni od naroda. Vera, da to ni lahka stvar, ker skoraj vsakdo med njimi ima svojo alužbo, ki mu da dosti dela in skrbi pri svoji podporni organizaciji. Le tako naprej, bratje! Posebno priznanje pa staremu Etbinu Kristanu! *"> Anton Jankovich, zastopnik. Obtok pri alovenakih vojnih ujetnikih v Camp Ailerbury, Ind. Cleveland-—V torek, dne 27. julija ao bili naši slovenski fantje vojni ujetniki v'Camp Atter-bury, Indiana, obiskani po članih tukajšnjega Odbora za pomoč vojnim ujetnikom. Na ta obisk, sa se podali Aady Sosic, Joe Lončar, Fric Soklaric, Steve Lokar, frank Zakrajšek in Mike Jakin. imeli ao osebni sestanek in osebni pogovor za petnajst minut z ujetnikoma. Jankom Klinkonom in Oskarjem Grudnom. -Obiskovalci pripovedujejo: Ko smo sa aeetali z dovoljenjem poveljnika kerope s Klinkonom in Grudnom, ona dva nista mogla verjeti, da amo prišli njih obiskat iz Clevelanda. Od presenečenja in radosti nekaj časa nista mogla izpregovoriti besedice. Zgrabila ata nas za roke —solze so ae jima zasvetile v očeh in krčevito ata stiskala naše roke. Bil je ginljiv prizor. Cez nekaj časa ata se zavedla in posebno Klinkon je postal zgovoren. Vidi se takoj na njem, da je izobražen fant, poln narodnega navdušenja. Pripovedoval je: Doma sem iz Tolmina, očeta so mi ubili fašiati, sestro odpeljali v koncentracijsko taborišče, starejši brat pa je pobegnil v Jugoslavijo k partizanom ali četnikom. Proail je: Pomagajte nam vi, ameriški Slovenci. Ničesar drugega vaa ne proaimo kakor to, da bi nas umestili v ameriško armado kot prostovoljce ali ptfv jugoslovansko armado—imamo nerešene zadeve z Italijani, našimi mučitelji. . Mi nismo in nočemo biti Italijani— Slovenci amo in za naš narod smo pripravljeni preliti zadnjo kapljico krvi. Kakor pripovedujejo obiskovalci, je Klinkon jako inteligenten in lep mladenič, poln življenja. Vaem ujetnikom so osebno dali po en karton (deset zavojčkov) cigaret, mrs. Franceskin pa jim je apekla veliko potico. Fantje so ae za darove prav prlsrč no zahvalili ln rekli: Nlčessr ne potrebujemo in ničesar drugega vaa ne proaimo kakor to, da bi nam pomagali priti iz ujetnlške-ga taborišča na svobodo. Ostalih ujetnikov niao obiakovalci videli ker ao bili izven kempe na dnevnem delu pri farmarjih. Ujetniki pa ao proaili, ako bi jim bilo mogoče dobiti aloven sko-angleške besednjaka, kateri bi jim bili v veliko pomoč pr učenju angleščine. Naš collin woodakl odbor za pomoč vojnim ujetnikom bo nekaj teh kupil in jih fantom poalal. « Kar se tiče obiskov teh ujetnikov, nej vsakdo upaMava to, da ujetnika ae lahko ošabno obišče po dvakrat na meseo ln to le z dovoljenjem od The Provost Rooseveltiiv tadtogovor glede načrta za federalno podporo adla nobena politična o|*»zictja v Ame-1 liki, kakor so oadli tnizernl ostanki nekdanje arogantne republikanske stranke (Sallup Poli poroča, da bl Rt«M-velt dobil 5t odstotkov glaaov, Willkle |*a 41 odstotkov, če bi bile letoe predsedniške volitve. Pt>. skusno glasovanje js pokazale. v nazadnjaških ju f nih dt lavah bi Rooaevelt »cm I vecmo in tudi v bisntlkth krogih na vtbodu ln srednjem ca padu ima še mnogo pristašev. Ita naa j« vsa te akadamlenega oomvna—kaj pa b« čaa leto dni, ne ve danea mWe Vflie temu nI n«»benrga dvoma, če bo ptihodnj«* leto vojna la trajala t« ako bo Ronaevelt spet kandidat—da bo isvoljan v četi tu / 1 Roaanna VTaiker (lavo) ia Roaa Buah. bivši članici unije trgov-sklh klerkev. ldaia v alužbl Rdečega krila v Afriki.. Marshal General, „ Washington D. C/ Lahko se jim pošljejo tudi pafcfcti do štirih funtov teže, kateri pa so pod cenzuro. Časopisov in sličnega se ne more poslati. \ - \ - r * Naš odbor je pismenim potom dobil informacije, kaj in kako se lahko naredi, da bi prišli v stik a temi ujetniki; Dobili smo odgovor na pismo, katero je bik) poslano poveljniku kempe na naalov: Headquarters 1537th Service Unit, Camp Atterbury, Indiana. Odgovor, naslovljen na Jo-aepha Zeleta, predsednika našega odbora, se glasi: Dear Sir: Replying to your letter of Ju-ly 14th relative to packages for Priaoners of War: Packages may ben sent addressed directiy to individual Prisoners at the At-terbury Internment Camp, Camp Atterbury, Indiana. Packages are subject to censorahip at the camp at the time of delivery to the addressee. Packages up to four pounds in weight for de-livery to Priaoners of War are accepted /or mailing free of postage. Reading material may not be sent by individuals but only direct from publishers after approval by The Provost Marshal General. Yours truly, A. A. McCormick, 2nd Lt. Infantry, Public Rela-tions Officer. Torej iz tega pisma lahko vsakdo vidi, kaj se sme in kaj se ne sme storiti gfcde teh ujetnikov. Naši obiskovalci so se spotoma ustavili tudi v Indianapolisu pri mr. Skrjancu in Slovenskem domu. Pravijo, da so imeli tako fine čase in zabavo med Indian-Čani, da ako jim bo mogoče, se bodo Še oglasili. Prav lepo se zahvaljujejo za sijajno postrežbo mr. Skrjancu, Valentinu Stroju, Petru Cerarju, Josephu Push-nerju ter vsem ostalim. Vincent Coff. Zborovanj« ln priredba AJZ Chlaholm. M Ura.—Po dolgem času se zopet oglasim z novica mi. Naj omenim, da bo imela Ameriško - jugoslovanska zveza svoj 19-letni sestanek, oziroma konvencijo tukaj v Chisholmu v Community poslopju dne 29. av guata. Ne bom opisoval vrlin ter dobrih del, ki jih je U organiza cija naredila za svoj narod od avojega početka. Marsikomu je otrla solzo tuge, zagovarjala avoje rojake pred zlorabljanjem in pomagala marsikateremu mladeniču ali mladenki do bolje skor jice kruha, kakor tudi starejšim. Zatorej je jjrav, da gojimo to organizacijo za dobrobit svoje mladine, vojakov ter Jugoslovanov v splošnem. Ne morem ai kaj, kadar pišem o tej organizaciji, da bi sc ne domialll njenega uatvaritelja ln začetnika. Na žalost ga *že krije hladna gruda. On bi bil storil še mnogo, kakor tudi izpopolnil, kar do sedsj fte ni nihče. Ts du is, to srce, kl Je prestalo biti, je pokojni John Movern. Veliko je imel prijeteljev, sli malo izmed njih ae ga spomni. Zato naj rečem a Simonom Gregorčičem: Spomni ae t« Ujs« Mary Nemgar, Patricia Jurko-vich, Mary Ann Brince, Mary Jean Ritmanich, Patricia Chap-pel fn Janet Capovek, vse iz Eveletha. Petje, duet mrs. Klemencic in mra. W. Brank, sprcmlji na piano miss Betty Resmun, v* iz Eveletha. "Vence na groblje" pokladajo sledeče deklice, vse ii Eveletha: Marian Steblay, Kath-leen Pollock, Andrln Kvaternik Mary Steblay. Ta grupa nastopi v živi aliki. Igra cnodejanks: "Slovo vojakom od matere if aestre." Vprizorijo evelethski igralci pod vodstvom mrs. W. Brank in mrs. A. Lenich. Igralci: Mati—mra. A. Gornik. Hči-Jeannette Repar. Sin-vojak-John Strah. "Hej Slovenci," po)« ljudstvo. Konec. Vodstvo za tiketc večcrnPfft programa ima v rokah mrs. i-Louahin. Vodatvo kuhinje in večerjo pa mrs. Jennie Zobitz. Seveda pomagale jim bodo dob* ženske naše naselbine. Vnbun® vse roiake in rojakinje z želoi-nega okrožja, da nas posetite ts (Dalje na S. strani) Pred dvajsetimi M (Iz Prosvete, 10. svgusta 1933' Tv-ntH vaatL V St U^m sc te ustrelil Frank Hodit , član SNPJ. D«lavake tmII. V federalni kaznilnici San Quentinu ^+ stavkalo 54 prlitičnih jetnik* Inossaatve. V Berlinu so r> atavkall tiskarji, ki tiskaj" ke . ... Zahtevajo pl*čo v pj vem denarju, ne pa v mar kak. ki jih tiskajo, ker ao zame . InelaSebs Rušita. Am*"** senatorja Km« in Dodd sta pr* šla V Muak\ u io. AVGUSTA IVesti z jugoslovanske Ifronte Poročil« Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov Nemci bodo morda »gradili ob-rtmbno trlo na slovenskem oiamlju P Znani vojaški poročevalec I New York Herald Tribune, ma- ,jor George Elllot, piSe v svojem nedavnem članku, da bo pomanjkanje bencina morda, prisililo Nemce, da se drže defenzivne strategije. To bi pomenilo, da Ibodo prepustili zaveznikom ozemlja, katera je težko braniti lin se utrdili na posebno ugodnih |točkah. I Nekatera poročila, ki seveda I niso potrjena, pravijo, da Nemci nameravajo braniti v Italiji edi-Inole polotok Istro in staro fron-|to-na Piavi. ta stara obrambna linija, nedaleč od bivše italo-|avstrijske meje, se je v zadnji vojni dobro izkazala in je Italijanom delala ogromne, teža ve. I Ta obrambna linjija bi bila za |Nemce jako ugodna in jim je tudi že dobro znana na podlagi starih izkušenj. Največji nedosta-ek te pozicije bi bil, da franco-meja ne bi bila zaščitena in da bi zavezniki dobili v roke račne baze v Lombardiji. Od am bi mogli z lahkoto napadati tilje v južni Nemčiji, Avstriji in "ehoslovaški.—JJC. I^H V...— O položaju na Hrvaškem Madrid, 2. avg. (AP)*—Italijanske divizije, ki se nahajajo na dalmatinski obali, so se baje ačele zbirati v Zari in so zdaj > potu na Reko, ki se nahaja že ' nemških rokab. Iz nekega ita- "600,000 Jugoslovanov, ki trpe pod italijanskim jarmom v okrajih Trsta, Gorice, Zadra in Istre, je z neizmernim navdušenjem sprejelo vest o padcu glavnega nositelja italijanske strahovlade —Benita Mussolinija. Polom fašizma jim je pokazal, da so zdaj začele zmagovati ideje, za katere so se vedno borili brez kompromisov in za katere so od začetka vojne naprej doprinesli toliko strašnih žrtev, ko so pod najtežjimi okolščinami delali in umirali za stvar vseh zavetnikov. Jugoslovani pod Italijo pričakujejo, da jim bo zmaga prinesla svobodo, za katero so bili ogoljufani ob koncu prejšnje vojne. Kljub svoji jasno izraženi volji in v nasprotju z velikimi načeli predsednika Wilsona so bili izročeni tujemu gospodarju, pod katerim so več kot 20 let živeli brez političnih, kulturnih, verskih in drugih človeških pravic, katerega vlade pa tudi niso nikdar, niti ne za eno samo uro sprejeli ali priznali. V tem zgodovinskem trenotku so njihove oči uprte v Ameriko in druge zaveznike, katerih visoki ideali m odločnost, da jih realizirajo, so izraženi v Atlantski poslanici, ki je najboljše jamstvo, da bodo mogli kmalu organizirati svoje narodno življenje na novih in srečnejših temeljih v skladu s svojim večnim stremljenjem in v okviru svobodne in demokratične državne skupnosti s svojimi brati Jugoslovani To bo ustvarilo predpogoje trajnega, dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, kot so ga v preteklem stoletju zamišljali in zagovarjali najboljši sinovi obeh narodov. Ti odnošajo bodo najtrdnejša podlaga in jamstvo v Evropi in na vsem svetu.—JIC. V...— PROPAGANDA PROTI 081- ŠČU NA BOLGARSKEM London, 2. avg. (AP).—Danes so prišla v Ankaro poročila iz Sofije, ki trde, du krožj v Sofiji na tisoče letakov, ki pozivajo ljudi, naj izsilijo prelom z osl-ščem. "Dokler imamo še čas, sledimo vzgledu Italije!" pravijo ti letaki. Domača fronta Office of War Information Washington, D. C. Uposlevanje delavcev pri gradnji hia bo bras diskriminacij Federalni urad za zgradbo stanovanj je v skladu z ekseku-tivnimi navodili predsednika Roosevelta glede pravične upo-slitve izdal naredbo, ki zahteva, ijanskega vira prihaja zatrdilo,' T^0 ^ pr°jekti i! i, h^^nnctV; &a voHnn z«*adbo V0Jnih stanovanj, financirani iz javnih *n je bodočnost Reke še vedno lesigurna (Reka bi bila jako pri-avna postaja za prevoz itali-inskih čet z Balkana nazaj v IUlijo). Italijanske čete, ki se hajajo v severni Grčiji, Črni pri, Srbiji in Albaniji, so baje idi že na potu domov. Eden od nemških diplomatov Madridu se je izrazil napram iemu svojih prijateljev, ki je ivtralec, da so Nemci kljub te-u, da je Italija v razsulu, uspe-da "zaloputnejo tržaška vrata Balkan." Nemci baje nameravajo pri-aviti več obrambnih črt v severni Italiji, katerih zadnja bi ledila Julijskim AlpAm. V...— I0MMEL SE JE POJAVIL NA BALKANU New York TJmes prinaša v r«ji številki od 2. avgusta čla-*k Anne 0'Hare McCormick, 1 poroča med drugim, da je 'ussolinijev padec povzročil Umestitev maršala Rommela * Balkan. "Ta polotok, ki je sosed Itali-ni bil nikdar popolnoma mi-1 Pod italijansko okupacijo. -selnosti," ter je postavil zahtevo, da sč požene v povojni iiobi j dykctja vseh potrebnih stvari na najvišjo stopnjo. Ostro je obsodil one čase ekonomije pomanjkanja, v katerih so se grmadila bogastva na podlagi "visokih cen in male produkcije. Prepričan sem," je dejal, "da je naš demokratični in kapitalistični sistem dober, toda potrebno je, da se rasvija v kapitalizem izobilja in popolne uposlitve." VVallace je bil radodaren s hvalo za delodajalce in za delavstvo glede njihovega doprino k vojnemu naporu. Toda svaril je, da "obstojajo mogočne aku-pine, ki nameravajo izkoristiti deiatvo, da je predsednik posvetil vse svoje sile Yoj»etnu naporu, ter uničiti vse pridobitve na domači fronti, dosežene v zadnjih desetih letih." V zvezi s tem je dejal: "Ameriški narorf ve, da je drugi korak k nacizmu razpustitev delavskih unij. Imamo tu male Hitlerje, ki neprestano napadajo delavstvo. Imamo tudi drugačne demagoge, ki v svoji zaslepljenosti kriče, da so —naklonjeni delavcem ... ti mali Hitlerji in demagogi so sovražniki Amerike," svari VVallace. "Ako bi mogli, bi uničili vse delavske unije". VVallace je zaključil z naslednjimi besedami: "Svet je ena sama družina s skupno bodočnostjo—ta bodočnost nas bo povezala v bratski skupnosti v srcu In duši, ne pa z verigami—kl bo rešila in povsod razširila kulturo preteklosti in ono, ki zdaj nastaja—ki bo zagotovila ln zajam-Čila mir na podlagi plemenitega in vsem dostopnega sodelovsnja —ki bo ustvarila demokracijo za vse človeštvo in dala vsakomur možnost, da sl v njej zgradi svojo pozicijo."—ONA. Glasovi iz naselbin (Nada)JavanJe s I. atrani^ dan. Gotovi smo, da ponesete lep spomin na svoje domove. Pozdrav ter na svidenje I Frank L. Tekauts. ■ffiujmto. g ->-~T fin A * - T tf ~ ^ jAtf | h j^^^m v-.r ^ t«. ' .- . a>* T^ m^^^^^r^ ■ M am.rltkl ruilUc Rlciwy. kl )• bU »oralu » PhlluUlphUl. Prijatelju v slovo Herminie, Pa.—Ker imam danes "day off", bomt pa tale moj prosti čas posvetil prijatelju v slovo, nsmreč Frsnku Sreberna ku, kl nas je za vedno zapustit 9. julija, Dobil je tako težke poškodbe pri delu v jami, da se je morsl revež ločiti od svoje družine in od nss prijsteljev. Ali kaj hočeš, če pa usoda tu ko zahteva, Nikdar se ji ne izogneš, če si še tako previden. Tako se podajamo drug za drugim, list za listom. Z vsakim dnem nas je manj. Tebe ubije, drugega poškoduje, tretji pa kar sam umrje. Tako izginjajo naši pionirji. Frank Srebernsk je rudaril po Ameriki 34 let, toliko časa kot jaz, če se ne motim. In to največ v tej okolic!. Le parkrat je šel malo drugam še v svojih mladih letih, ali odkar se je oženil, je pa neprenehoma živel tukaj v Herminieju. Tukaj je imel svoj dom jn lep vrt, katerega sta z ženo vedno pridno obdelavela Tako je mož delal življenje sebi in sveji družini: malo doma, malo pa je zaslužil v Jami in živel mirno s svojo družino in sosedi Kavno zdsj. ko bi ae moralo milo bolje obrniti na njegova stara leta, ga je pa jKibrsla nei/pr«. na smrt in tako revež ni nikdar uftival dobrot svojega dela, kot jih tudi več drugih ne. Frank je bil prave dolenjaka korenina. Se ne bom prarv nič rare kal, če zapišem, da njaga niste nikdar videli jesnega Vae mu je bilo prav, oziroma ae ni ni*-kdar pokazal s svojim obratom da mu ni kaj pr»v. Bil je zmeraj veeel in aa amejal. Ce mu je kdo ugovarjal, da ni tako, ja eno-stavno odgovoril "No, le veš ti bolje, pa naj bo po tvojem . . Ia Veko ae Je ta moj prijatelj in sošolec iaugnii veaki neprilikJ ln ni bil nikoli v kaki konfuziji ali nesporazumu s nikomur do svoje zadnje ure. No, prijatelj Frank, ker si mirno ičenl drug od drugegu le od ograje dialektu — ako izvzamemo nekatere |x>*amezniku, ki so nosilci tuje ideologije, neskladne a prostorom in plemenom, ki nesnatni preostanki v samotnih gozdovih Spodnje Štajerske kot roparji in morilci čakajo na to, da jih iztrebimo in uničimo. Spodnja Štajersku je po 23. letnem presledku nušlu zopet svojo pot nazaj v nemški krog življenja. Todu zdaj ne več kot provinca avstro-ogrske monarhije, tomveč kot del velikega nemškega rajha. V nemškem rajhu pa je treba govoriti Is-ključno le nemščino. Pol milijona Štajercev ne more zahtevati, da bi ae 100 milijonov Nemcev naučilo njihovega narečja. Is idejnih in stvarnih razlogov ae morajo prebivalci Spodnjo Štajerske brezpogojno naučiti Jc*ika nemškega naroda, jezika njihove skupnosti in morajo ta Jezik tudi govoriti. S ponosom poudarjamo« da je v zimskem polletju 1041-1042 poleg deset tlsočev fantov ln deklet, kl so v otroških vrtcih ln šolah, nemški Jezik hitro in z lahkoto obvladalo in naučilo 180,000 Spodnjih Štajercev v posebnih jezikovnih tečajih Štajerskega Heimatbunda. Ena najbolj plemenitih nalog štajerskega Heimatbunda je, da pomaga moškim in ženam Spodnje Štajerske, da se nauče nemščine in s tem premagsjo še zadnjo oviro. V zimskem polletju 1042-1043 naj -za naše delo velja geslo; ( "Vsi se učimo in vsi govorimo nemščino!" Pozivam vae žene ln moške ^HHinje Štajerske, ki nemščine ne razumejo popolnoma ali pa sploli ne, da se vpišejo v enega od jezikovnih tečajev štajerskega Heimatbunda (splošni Jezikovni tečaj vojaški — delavski ali mladinski jezikovni tečaj) ter sv pridno in marljivo uče nemškega jezika. Poživljam vae Spodnje Štajerce, ki znajo nemško, « bodo kljub temu v bodoče še govorili tuja narečja, bodo veljali za saboterje in bodo izključeni iz naš«* skupnosti. Spodnji Štajerci? Niste Slovenci? Z ve* h Stajerel ste! Člani sto nemške narodne skupnosti! Postati morate polnovredni Nemci? tta/.bijle še zadnjo oviro? Učite se in govorite nemško? Maribor, 5. septembra 1042 fkiTtdtšfurhrer. V SUindl, AGITIRAJTE ZA PROSVETO! Mifer^ SOSESKA mtiViSesfv * jl . fc/Cvf^' AJrrOM INGOLIČ , ( (Se nadaljuje.) "Povej, da bom vedel!" Hudo mu je bilo, ko je slišal, da je odšla od doma, fte huje, ker ni mogel dobiti njenega naslova; šele zadnjič, ko je bil spet doma, je zvedel pri Curko-vih zanj. "Veronika, če ie moraš služiti, pridi sem v Maribor, tu ti priskrbim dobro službo. Sicer pa ne bo treba dolgo. Manjkajo mi samo fte trije meseci, potem pa lahko začnem kovačijo na svojo roko. Z očetom sem se že domenil. Dobil bom njivo na Vratnikih in les, da si postavim kovačnico. Se pred veliko nočjo bi se vrnil domov in jo začel graditi. V dveh, treh mesecih bo pod streho. Nato bi se vzela, seveda če je tebi po volji. Veronika, odgovori mi! Ne bodi Uko čudna. Ce si pa pozabila neme, pa mi tudi pifti, da bom vedel. Jaz sem fte tistih misli, kakor sem bil pred letom!" Veronika je prenašala ves teden pismo a sabo in ga znova in znova prečiUU, čeprav ga je že skoraj znala na pamet. Odločila se je, da mu bo odgovoriU v nedeljo popoldne, ko ima največ čaaa. Saj v nekaj vrsticah ne more povedati vsega. Čemu bi ie dalje trpela več, kakor je potrebno. Toda ko ae je vrnila tisto nedeljo od večer-nic, je zagledala že od daleč pred hifto na klopi svojega očeU. Noga ji je zasUls, iz prsi se ji je izvil krik. Omotična je nadaljevala pot. Ko je dospela do lese, se je Koren dvignil in ji priftel naproti. Počasi in sključen je stopal, opirajoč ae na palico, toda v očeh mu je žarelo kakor mladeniču, ki gre naproti svojemu dekletu. "Oče!" je zaklicala, ko je priftla do njega. PrijeU ga je za velo roko in jo pritianiU na ustnice. Koren je gledal hčerko kot prikazen, dokler ae mu oči niao zalile a solzami. Potem ae je okrenil stran in spregovoril z zadržanim glasom: "Torej tu sem U moral najti ^ Noge ao se mu zaftibile. Veronika ga je prijeU pod pazduho in peljala na klop. "Kako se ti godi?" je vpraftal, ko ata že Bedela. "Ni aUbo!" je odvrniU Veronika in fte vedno atrmeU v njegov nagubani in oaiveli obraz. Napoaled je vaUU ln ga povablU v hifto: "Pri-diU, naftih ni doma, odpeljali ao ae v vinograd. Nekaj bom že naftla. Gotovo sU lačni!" , Koren ae je nekaj branil, a ji je le aledil. Prinesla je kruha, vina in nekaj koaov meaa, ki je oaUlo od poldneva. "JejU in pijU!" mu ja ponudila. , "Saj nisem potreben!" se je branil, pa le aegel po jedi, da bi pregnal molk, ki je legel med njiju. "Kako je doma? SU nakopali dosti krompirja?" je jela spraftevati o pridelkih in delu, čeprav Jo je zanimajo vae kaj drugega in čeprav Ji je bilo, da bi jokala in smejala obenem. Koren Je pripovedoval. "Ni, kakor Je bilo prejftnja leU!" je končal. "Vsega je manj, čeprav je bila letina boljfta. Liza ni za delo. Če ae ne bo poboljftala, bodo morali fte krompir kupovati!" Ni povedal vsega. Zatrjeval je celo, da ae mu ne godi slabo, povpraševal jc rajfti, kako je bilo v njenem kraju z letino, kakšni ao ljudje in drugo. Le polagoma ie je bližal temu, kar ga je prignalo k njej. "Liza ni za nas!" je spet začel o domu. "Tudi Jok ni mož na pravem mestu." A je umolknil. Veronika je strmela akozl okno. Težko ji je bilo, kar Je bila priča, kako se oče, ki ni preklical nikoli svoje besede in je bil visoko nad vsemi doma in v Ravnah, ponižuje pred njo in priznava avojo zmoto. Takega ga ni videla še nikoli. Gl pomladi je postal nebogljen aUrček. Beaede mu je ŠU težko iz uat, alednjič jo je le izrekel. ♦Tonč bi bil boljši!" Veronika se je hvaležno ozrU vanj, potem pa skloniU glavo, de ne bi videU, kako oče trpi, in da ne bi videl on, kako ao ji lica za-goreU. "Vse drugače bi bilo pri nas," je nadaljeval tiše. "Grunt bi rasUl, Uko pa leze navzdol. Zdaj nimamo ne gospodinje in ne gospodarja." Spil je, obrisal usta, dolgo gledal v kozarec, ki mu ga je Veronika netočila znova, in stisnil iz sebe poslednje: "Če fte nisU narazen, pa se vzemita, da ne boft za deklo!" Veroniki je pognalo kri v obraz, sunkovito se je okrenila k njemu in ga pograbila za desnico, ki je brez moči ležeU na mizi. "Oče!" Je dahoUa in solze ao jo oblile. Tudi Koren ai je brisal oči, beseda pa mu je zdaj, ko je povedal najUžje, šla laže z jezika. "Od Korenovih še nihče ni alužil. VzemiU se! Saj niai praznih rok. Dediščino imaš po maUri in meni. Jok U mora takoj izplačati. Tudi Tonč bo ndcaj imel." "Hvala vam, oče!" ae je Veronika zahvaljevala in ai briaala solze. "Tonč mi je pisal, da fte! postavil kovačnico ne Vratnikih. Nekaj sem si tudi prislužila. Menda bo šlo." Koren je segel v žep, izvlekel iz njega listnico in položil na mizo pet tieočakov. "Na, to ti dam jaz iz avojega! A ne pravi nikomur, najmanj Lizi! Nekaj še imam; če vama bo aile, kar povejte!" Tople beaede ao ju poživile. Veronika ae je že amejela; nekaj solz ji je še ostalo v očeh, a U so ae bleščale kakor rosa na travi. Preden ae je Koren dvignil, ae je nekako v zadregi okrenil k njej in vprašal: "Kje pa imaš njega?" ' "Koga?" ae je Veronika zavzeU. "No, otroka!" je vzkliknil Koren akoraj hudomušno. Veroniki je planila kri v lica. "Saj ga vendar niaem imela! Povedala aem vem resnico!" je spregovorila a prekipevajočim srcem. Oče ni rekel niti beaede, a prijel je njeno roko in jo dolgo držal v svoji. Na posUji, kamor ga je spremiU, pa je dejal pred odhodom: "Kar v mestu napraviU! Mene ne bo. Saj veš, da je Ledinek fcačel to nearečno reč z delitvijo. Ne moram aeati z njim za lato mizo." Tleti večer je Veronika končno odplaala Ton-ču. Spregovorila je prav iz area. Nihče Ji nl Uga branil več! Čez nekaj dni Je prispel njegov odgovor, naj Ukoj odpove ln pride k njemu v meatu, kjer ji je že našel aluibo. Videla ae bosta večkrat in tudi zaslužila bo dobro. Sredi decembra ae Je poslovila od Čehovih. "Vsaj do novega leta bi še počakala!" Ji je prigovarjal goapodar. "Zdaj, ko je najmanj dela, pa greš! Navadno je narobe." Veronike pa ae ni dala več pregovoriti. Tudi goapodinji je bilo težko. Poklicala jo je v kuhinjo, jI nalila kave ln ji stisnila v roko stoUk. "Spravi, mnogo sl opravila namcato mene. (Dalje prihodnjičI Gospodična Irma France Bevk / 1. "Ljubezen?" je vprašal bolj sebe nego Irmo. 'To nl zgolj ljubkanjc. Treba je skupaj živeti, v dobrem in v slabem. Jaz »em uboif. Tebi se hoče ugodnega. brezskrbnega življenja. Naj te imam tisočkrat rajši nego ti mene, ne mo^el bi ti dati tega, česar bi ti hotela. Ali je Uka združitev mogoča? To je prav tako, kot če bi se Jež zaljubil v kokoš." Irma se je grenko na-amehnila. "Primera je nenavadna . . . Ali je res?" "Včasih nisi govoril tako," je dejala Irma počaai in ogledovala poslednjo potezo koščenega obraza, kakor da ne more raz braU namena njegovih besed "Ti bi ludcl, da tvoja žena trpi pomanjkanje?" 'Tega ne bi hotel," se Je razburil l eno talno naročnino. Km pa člani ia ptašnfo psi miamaahi 11* » tednik, so Jim to prišteje k naročata!. Tesal sedaj nl vsroka. rod da Jo list pfedspf aa štaam HIP J. Ust Pieeveta Jo vaša lastnina is Sotavo Jo v vsaki drušini nekdo, kl M ind čital list vsak dan. Pojaanilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če ae preseli proč od družine ta bo zahteval sam svoj Itat tednik, bodo moral tisti član Iz dotične družine, Id Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti opravništvu lista, ta obenem doplačati detično vsoto listu Prosveta. Ako tega m stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to eabto naročnika Cone Usta Prosrota Jot Za Zdniš. drševo ta Kanado SSM Za Cloaso ta Ckiea*o Jo—V» 1 tednik^ -4SS 1 tedniki^ ---- Za Z vtepe Ja-SM9 »•a. ---a tasti lat ki Je lastnina. a ts. m. Ave. n