"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA
MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— C L A SI LO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
»T. - NO. 1609. ---------i,-,..----c-----------CHICAGO, ILL., 13. J UUJA (July 13), 1938.	P^i.h.d We.kly .t 8. U,,.!, Av. ♦ LETO-VOL. XXXIII.
HITLER HOČE IZGNATI 40,000 AVSTRIJCEV
ST0TIS0ČI BI UŠLI, ČE BI IMELI KAM ITI
Konferenca v Ženevi označa nacijsko početje za nečloveško
Ameriški delegat Myron C. Taylor svari pred "mednarodno anarhijo"
Pretekli teden so se zbrali v Ženevi v Švici delegati 32 držav na konferenco, ki naj ukrepa o obupnem položaiu, v katerem se nahaja stotisoče ljudi, ilasti v Nemčiji, ker ne ugajajo vladajcčim režimom bodisi iz rasnih ali političnih razlogov. Svet mrgoli beguncev, ki so morali zapustiti domovino, ker niso bili zaželjeni ali pa doma ni bilo več varno njihovo življenje. Svoj čas je skrbel za te nesrečneže iposeben mednarodni urad v Ženevi, ki pa je prenehal poslovati, ker ni hotel nihče nositi stroškov. In ko je Hitler začel na debelo goniti nemške Žide in druge "ne-itželjence" iz Nemčije, je predsednik Roosevelt predlagal sedanjo konferenco in njegova ideja je bila sprejeta.
"Zanikavanje vseh človeških pravic"
Med prvimi, ki so govorili na tej konferenci, je bil načelnik ameriške delegacije Myron C. Taylor, ki je ostro švrknil po nacijaki vladi, dasi je ni imenoval z imenom. Taylor je izjavil, da je to, kar uganja Hit-vlada, popolno zanikanje vseh osnovnih človeških pravic in temeljnih ipravil člo-večanstva. Obenem je opozoril, da to "masno dumpanje teh nesrečnežev v druge dežele ne more roditi drugega kot anarhijo, ki spet ne bo pospeševala svetovnega miru". Problem, kako pomagati vsem izgnancem, je pa tako ogromen in zamotan, da je Taylor podvomil, da bi konferenca mogla storiti kaj več, kakor napraviti načrt za pomožno akcijo, ki bo sčasoma nekaj ukrenila za te nesrečneže.
Problem je: kam z njimi?
Raznih beguncev in izgnancev je že dandanes več stotisoč in še se njihovo število nepre-
stano veča. Ti ljudje potrebujejo zavetja: kraja, kjer bi si postavili nov dom, začeli novo eksistenco. Toda križ je, ker je svet vsled poloma kapitalističnega gospodarstva zašel v di-l<yno, da se zdi, da je svet že tako pretesen za vse ljudi. To sicer ni resnična ugotovitev, ker na svetu je še prostora za nadaljnje milijarde, ljudi, toda vsled poloma nezmožnega kapitalističnega gospodarstva ima večina dežel opraviti z a-kutno brezposelnostjo. To je krivo, da se zdi, da je povsod premalo prostora in jela še za tiste ljudi, ki »o v deželi. Amerika imi na primer še prostora in vsega potrebnega za eksistenco več sto milijonov na-daljnih prebivalcev. Ker pa kapitalizem še ni nikdar znal pametno, in človeško gospodariti, imamo v deželi toliko milijonov brezposelnih in toliko revščine, da bi se ljudstvo samo najbrže uprlo vsakemu poskusu, dati zavetje recimo sto ali dvesto tisoč beguncem. Zato slednji v najboljšem slučaju lahko pričakujejo le drobtinic.
Avstrijci bi radi šli na tuje
Že prve dni konference se je oglasil neki- vodja avstrij skih beguncev ter povedal, da so postale razmere v Avstriji po priključitvi k Nemčiji tako neznosne, da si želi stotisoče ljudi, da bi se mogli izseliti na tuje, kamorkoli, samo da bi jim ne bilo treba živeti v senci pošastnega klukastega križa. In to, je dejal omenjeni Avstrijec, se ne tiče samo avstrijskih Zidov, ki so glavna tarča nacij-skega srda, kajti po njegovem mnenju bi se izselilo 4 milijone in pol ljudi, če bi se imeli kam; in avstrijskih Židov je največ 300 tisoč. Ce bi imeli kam oditi... Ali kam bi svet z njimi, ko ga je sedanja uredba napravila premajhnega in pretesnega ...
Akcija za združenje socialistov
Kksekutivni odbor amarftftltt ppclalno demokrat.sko iVdena-cije ("stara garda") je imel pred kratkim svojo sejo, na kateri se je sklepalo o'delu za združitev vseh socialističnih organizacij v deželi. V ta namen je bil izvoljen posebni odbor treh članov, ki bo preiska! položaj in nato poročal ekse-kutivi, ki se bo ponovno sestala k razmotrivanju o tem za socializem v Ameriki nad vse važnem koraku dne 17. septembra. V tem odboru so bri-1geport.ski župan Ja.sper Mc-Levy, Louis Waldman in Sarah Limbach. Izgledi za pomirje-nje med ameriškimi socialisti so ugodni, ka'jti. povsod so ž o uvideli, da so bil« storjene velike napake in da je razkol v socialistični stranki prinesel zelo slabe posledice. Upati je, d« akcija soc. demokratov rodi uspeh. Razkol traja že več kot predolgo!
Japonce čaka po Hankowu novo razočaranje
ZAVZETJE "KITAJSKEGA CHICAGA" BI SE NE STRLO ODPORNE SILE ZDRU2ENE KITAJSKE, DOKLER OSTANE — ZDRU2ENA
so japonski militaristi ■ stvari v resnici stoje? Ali bi enim letom poslali svoje j padec Hankowa res stri odporno silo Kitajsek?
Inozemski poznavalci Kitajske, ki so deželo prepotovali zadnje čase, se strinjajo, da je tudi to zgolj pobožna želja japonskih strategov, ki se bržčas ne bo izpolnila. Japonci so prinesla in ga prepustiti Japan.Ičakovali razkroj kitajske enot-cem. Japonski militaristi so se nosti po zavzetju Aanghaja in
Ko pre<!
čete in bojne ladje proti šan-<jhaju, so bili prepričani, da bo kitajski odpor docela strt, čim se Japoncem posreči zavzeti Sanghaj. Nu, po razmeroma dolgotrajni trdovratni obrambi so se Kitajci morali umakniti iz
Na sliki io od Iste na des.no: ipanski pisatelj Ramon Sender, pisatelj in inrnalist Jose Barfanim, socialna delavka Carmen Mean« in ipanski nnijslti vodja Ojior Preteceille, ki so prišli v Združene držav« na govorniško turo, pod pokroviteljstvom medikalnega biroja Severoaaaeriikoga odbora sa pomoč španski demokraciji.
BROBIŽ OB VSEPOVSOB
Za 40-urni delovni teden zgolj ogromno refctamno pod-
Ženeva. — Mednarodna de-lvzetje* lavska konferenca je sklenila, Šolska izobrazba odraslih
Sram ga je, da jih «uwr »e hoče iznesti 2idov
POZna e e e
Tudi mali Danski ni bilo piizaneseno z nacijsko nadlogo, kaže pa, da hočejo danski naciji ostali tudi ljudje, kajti njihov vodja kapitan C. Lemb-cke je pred kratkim objavil sledeče opravičilo:
"Kot začetnik in vodja nar.-•oc. gibanja na danskem teritoriju, vsled česar se smatram tudi odgovornega za glavna •vojstva, ki jih to gibanje kaže, iskreno obžalujem, da sem kdaj pomagal nemškemu narodnemu socializmu utrditi se na danskih tleh in da sem se kdaj ogreval za nekaj tako ob valovanja vrednega kot je preganjanje Židov po nemškem vzorcu. Zaradi tega se brez Pridržka opraviču jem, želeč, d* mi danrko ljudstvo in dan-•ki Žid je to oprostijo."
Na premijerja Stauninga (•ocialist) je pa naslovil vrvice:
"Predno /op*t postanem akti*«* v politiki, želim, da se re» pridržka opravičim pred Y*ini za napade na Vas od mo-J mojih pristašev strani. 7d*j vidim, da ni bilo vzroka J* »elo obžalujem, da sem bil »toč«« napram Vam."
Kot bi se hotel posmehovati konferenci, je Hitler nekaj dni po otvoritvi iposlal nanjo slovitega dunajskega očesnega špe-cijalista, Žida dr. Heinricha Neumanna, da ji sporoči, naj najde prostor za štirideset tisoč Avstrijcev, Židov in drugih, ki bi se jih rad iznebil iz političnih razlogov. Hitler bi rad izgnal vse te ljudi 1. avgu-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
da tw v vseh državah delovala na to, da se uvede splošni 40-urni delovni teden.
Obsojeni radi vandalizma
Kansas City, Mo. — W. H. (Wally) Mahan, bivši organizator unije trgovskih pomočnikov, je priznal, da je kriv vandalizma (razbijanja oken itd.) ter bil obsojen na eno leto zapora. Sedem drugih obtožen-
zapora. Harry S. Helgesen, organizator Ameriške del. fed., ki je bil pod slično obtožbo, je bil pa oproščen.
Kritizira newyorško svetovno razstavo
New York. — Dr. Goodwin VVatson, profesor prosvete na Columbijski univerzi, pravi, da bo newyorška svetovna razstava navaden "ballyhoo" ali kričavo oglašanje ameriškega businessa. VVatson opozarja, da je dobila japonska vlada zastonj 70 tisoč kvadratnih čevljev prostora za svojo razstavo, fašistična Italija pa 110 tisoč Čevljev. Uprava razstave, pravi dr. VVatson, tudi zanemarja prosveto in socialne znanosti in razstava je v bistvu
Amerikancev
New York. — Zvezni prosvetni komisar John VV. Stude-baker, ki si prizadeva, razširiti šolske tečaje za odrasle po A-meriki, je »pred kratkim podprl svoje argumente s sledečimi statističnimi podatki: V Združenih državah je 64 milijonov odraslih ljudi, ki niso dovršili High School; 32 milijonov, ki niso dovršili osnovne šole; 45 milijonov ljudi nima dostopa
Otto Bauer umrl
Dne 4. julija jc umrl v Parizu voditelj avstrijskih socialistov dr. Otto Bauer, star 57 let. Po letu 1932., ko je klerikalni kancler Dollfuss nasilno strmoglavil socialistično vlado na Dunaju, se je dr. Bauer umaknil v inozemstvo, kjer je preživel svoja zadnja leta v izgnanstvu. Zadnje čase je živel v Parizu. — Bauer je bil v svetovni vojni kot avstrijski častnik in bil 1915. ujet od Rusov. BIT Je* med voditelji revolucije v Avstriji po končani vojni* in prvi zunanji minister v soc. vladi avstrijske republike, bil je član avstrijske delegacije na mirovni konferenci in član avstrijskega vladnega sveta od leta 1929. do 1932, do Dollfussove-ga masakra avstrijskih socialistov.
cev je dobilo po 30 do 60 dnij^fo javnih knjižnic; izmed 6,
200 javnih knjižnic jih je več kot tri tisoč, ki dobe manj kot po tisoč dolarjev na leto za kritje izdatkov. Studebaker jc nato omenil, da je značilno, da stanejo deželo razni zločini letno — 15 tisoč milijonov dolarjev. (Toda kapitalistični politiki kriče kot srake, kadar zvezna vlada porabi nekaj milijard za omiljenje bede, glavne povzročiteljice zločinov, in kak milijon za ljudsko izobrazbo, brez katere je boj proti zločinstvu tudi nemogoč. Op. ured.)
Japonska povodenj
Kobe, Japonska. — Silno deževje je povzročilo, da se je zrušilo troje ogromnih vodnih
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Cardozo umrl
Dne 9. julija je umrl na oslabitvi srca znani zvezni vrhovni sodnik Benjamin N. Cardozo, star 68 let. Slovel je kot eden najboljših juristov v deželi in bil znan zaradi svojih liberalnih nazorov. Bolehal je že od tonskega decembra in bolezen je preprečila, da se ni mogel udeležiti letošnjega spomladanskega zasedanja vrhovnega sodišča.
Evakuacija prostovoljcev v Španiji
Angleška vlada je poslala svoje odposlance v Barcelono in Burgos, da pregovore lojaliste in upornike, da pristanejo na načrt nevtralnostnega odbora, ki določa postopno evakuacijo vseh inozemskih Čet, prostovoljskih in drugih, ki se nahajajo v Španiji.
Razbojniški Farinacci spet leze na površje
Poročila iz Rima vedo povedati, da je zadnje čase spet našel milost v očeh Mussolinija bivši generalni tajnik fašistične stranke, zloglasni Roberto Farinacci iz Cremone, organizator in vodja fašističnih razbojniških tokp, ki so strahovale Italijo prva leta (a^izma ter v krvi, ognju in ricinovem olju zadušile opozicijo proti fašizmu. Farinacci, ki je bil Mussolini-jeva desna roka ob času, ko je bil umorjen iz zasede tudi neustrašeni italijanski socialistični vodja, poslanec Matteotti, je pred dvanajstimi leti izgubil Mussolinijevo naklonje-
nost; sicer je po tistem še ostal v glavnem fašističnem svetu, toda besede ni imel več.
(Ena Farinaccijevih 'zaslug* za fašizem so tudi požigi narodnih domov na Primorskem in druga barbarstva, ki so jih fašisti pod njegovim vodstvom uganjali tudi nad našim ljudstvom v zasedenih krajih.)
In zdaj ta Farinacci, ta divjak spet leze na površje! Italijanski kralj, ki dela pač samo to, kar mu naroči "duče", ga je pred kratkim imenoval za ministra brez listnice in politični opazovalci v Rimu so mnenja, da je bil to prvi korak, da
se Farinacciju vrne nekdanji vpliv in moč.
Ce je to res, potem skoro ni možna druga razlaga, kakor da je Mussolini začel čutiti, da so se mu začela majati tla pod nogami, t. j., da je nezadovoljnost italijanskega ljudstva »postala tolikšna, da postaja nevarna fašističnemu režimu. Temu bi se ne bilo čuditi, ko je pa fašizem zahteval toliko žrtev od italijanskega ljudstva (čudno je, da se ni še naveličalo tega jarma in ga odvrglo raz pleč), kakor .se ni čuditi, če Mussolini spet vidi brutalnega propagatorja direktne
/
akcije Farinacci ja: kadar je tak diktator v škripcih, kadar vidi, da p°«taja 7an.i prevroče, takrat pokliče na pomoč svoje najdivjejše pajdaše, da mu pomagajo z nasiljem zatreti ljudsko nejevoljo. Ali surova sila je v vseh takih bojih v zgodovini človeštva še zmirom izgubila zadnjo bitko; in kadar napoči pravi čas v Italiji, tudi Mussolini ju vsi njegovi Fari-nacciji ne bodo mogli rešiti tiranskega stolčka! In tak čas bo napočil tako gotovo, kakor gotovo danes fašistična pošast tlači, zatira, izžema in uničuje italijanski narod.
veselili: Kitajska je naša! Ali so se urezali.
Po padcu ftanghaja nihče na Kitajskem ni mislil na predajo. Nasprotno je postala volja za odpor proti napadalcu še močnejša. Pa so rekli japonski generali: Nanking, kitajsko glavno mesto moramo zavzeti, po-|tajci umaknejo v tem jih bomo imeli na kolenih, dežele, težavnejši
Minulo je spet-nekaj mesecev. Japonskim armadam se je po hudih bojih in krvavih izgubah posrečilo zavzeti glavno mesto mlade republike, Nanking. In kakor nekoč Napoleon v Moskvi, so začeli gledati o-krog sebe, kdaj bo napadeno ljudstvo pokleknilo pred nje ter se jim izročilo na milost in nemilost. Spet razočaranje! Čeng Kaj-šek se je preselil s svojo vlado v višje oto reki Jangce ležeče mesto Hankovv in — vojna se je nadaljevala in to često čisto drugače, nego so pričakovali japonski generali. Kitajci ne le da so se branili, temveč so Japonce nekajkrat tudi pošteno nabili ter jih pognali nazaj. Tudi masno pobijanje nedolžnih civilistov in otrok ni pomagalo japonskim militaristom izvojevati težko pričakovane zmage, kajti s takim barbarizmom le še bolj razpalijo ogorčenje Kitajcev ter jih podžigajo k nadaljnjemu odporu.
Zdaj so si pa domislili, da je treba zavzeti začasno glavno mesto Hankovv — "in Kitajska ko na kolenih". Tako mislijo japonski generali. Kako pa
pozneje Nankinga, a so se obakrat ušteli. Nobenega vzroka ni, zakaj ne bi mogli Kitajci preboleti tudi izgube Hanko-wa. Kar se lahko zgodi po padcu Hankowa je to, da se kitajska vlada umakne globlje v deželo. In bolj globoko ko se Ki-
notranjost je položaj osvojevalcev, slabši so stiki med njihovimi četami, težji dovoz vojnega materiala. Zato se zdi tem poznavalcem, da bodo japonske armade toliko na slabšem, kolikor globlje pro-dro v notranjost Kine. Ne sme «e namreč pozabiti, da so jim bile doslej v veliko oporo bojne ladje, toda kmalu za Hanko-wom postane tudi reka Jangce preplitva za iplovbo in Japonci ne bodo imeli več te opore. Zraven tega tudi za njihovim hrbtom nikdar ne mirujejo kitajske gverilske čete, ki venomer napadajo posamezne japonske oddelke in jih uničujejo, obenem pa prekinjajo komunikacijske zveze med japonskimi armadami in jim tako mešajo račune. Ta način kitajskega vojskovanja povzroča najhujše preglavice japonskim strategom.
Zadnje čase skušajo priti Japonci Hankovvu za hrbet ter. ga tako osvojiti. Toda, preden se bo to zgodilo, bodo se mar-sikaterikrat tudi tepeni. In če se jim nazadnje posreči priti v začasno glavno mesto, bodo najbrže zgolj bogatejši za no-
(Nadaljcvanje na 3. strani.) •
'THE PROVING GROUND"
Moderna vojna ne prisanaia nikomur več, tudi materam in otrokom ne. Bolj ko se svet "civiliaira", strainejie so vojne in kujie razdejanje. Dokler bo iloveitvo dopuščalo, da se na tak način rešujejo sporna vpraia-nja, tako dolgo ne bo resnično civilisirano.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Proletarec, Ju!y 13, 1938. '
- r. 11 T -	g*' '	j,1 tlBKi '
NA BRANIKU CIVILNIH SV0B0D4ČIN
IZHAJA VSAKO SREDO.
Idaja Jugoslovanska DtUvib TUkovna Drušba. Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROCM1NA v Zedmjenih driavah sa celo leto $3.00; sa pol lets $1.75.
sa četrt leta $1.00.
Inosemstvo: zs celo leto $3.50; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljks popoldne sa prtoirfiUtv v številki tekočega tedna.
PROLttAREC
Published every Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co.,
Inc. RMtablished 190«.
Editor.......*...................................................Frank fcavU.
Business Managvr ..............2.....Charles Bogorelee.
Asst. Editor and Asst. Business Sfknager...... Joseph Drasler
SUBSCRIPTION fcATES: United States: One Y*ar $3.00; 9ix Months $1.75: three Moiiths $1.00. Foreign Countries, Ose Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndalc Ave. , j	. ČHlCAGO, ILL.
Telepkona: ROCKWELL 2864.
Proslava petinsfedemdesetletnice bitke
pri Gettysburgu
Fronk S. Touchar
Getty*burg je zgodovinsko mesto, nahajajoče se v južnem delb države Pennsylvanije. Pred petinsedemdesetimi leti se je namreč tam vršila bitka med ai modama južnih in severnih držav, brojefa na obeh straneh okrog par sto tisoč mož, ki je končala s porazom za vojsko z juga. To ja bil zadetek poznejšega papolriega ooraza za južne plantažnike in sužnjedržce, ter zjnaga jnionistov in osvoboditeljev sužnjev. Velikih bitk je bilo seveda več in na različnih me-
Mehiško šolstvo: trn, ki bode klerikalce
Mehiški vseuliliMni profesor Joee Silva je napisal članek o šolskem problemu v Mehiki, ki ga zaradi njegove informativne vrednosti prinašamo spodaj v izčrpnem prevodu.
Uredništvo.
Eden najtežjih problemov, s katerimi je imela zadnje Čase opraviti Mehika, je bilo šolstvo. Pri tem je treba takoj poudariti, da še ni dolgo tega, ko šestdeset od sto mehiških prebivalcev ni znalo he čitati niti pisati. Odpraviti to zlo pa ni bilo lahko delo, kajti Mehika je velika dežela, prometne zveze so bHe do nedavnega silno slabe, vrhu tega pa živi pri nas na milijone Indijancev, ki ne znajo španskega jezika, vsled česar je bilo treba vzgojiti veliko število učiteljev, ki bi znali poučevati v jezikih starih plemen, katerih predniki so vladali Mehiko dolgo pred prihodom belih osvojevalcev. Vendar vzlic tem zaprekam •boj proti nepismenosti zadnja leta stalno in vedno hitrejše napreduje, za kar se je treba zahvaliti delu takozvanih kulturnih brigad, »potujočih knjižnic in predvsem radiju, ki je v Mehiki dobro razvit in pod vladno kontrolo.
Kot je znano, sloni mehiško ljudsko in srednje šolstvo na socialistični podlagi; popolna svoboda izbire vlada samo na univerzah. /In ena izmed temeljnih določb mehiške ustave pravi:
Šolska izobrazba je socialistična in ne le izključuje vse verske doktrine, temveč tudi nasprotuje vsakemu fanatizmu in predsodkom, da bo šolstvo tako organizirano, da bo s svojim podukom in aktivnostmi dajalo mladini jasen in racionalen vpogled v življenje in družbo."
Šolski pouk v glavnem temelji na biologiji in prirodoslov-ju, Čemur se pripisuje posebno važnost. Tako ima učenec priliko, da se seznani z naravnimi zakoni, o katerih se često prepriča, da nasprotujejo verskim formulam, ki so regulirale življenje v Mehiki pred revolucijo. Ta moderni način poučevanja, ki že prevladuje v mestih, se počasi razširja tudi po deželi.
Novi učitelji, ki jih je vlada poslala na deželo, seveda gprva niso bili priljubljeni pri nevednih, praznovernih kmetih. Le ti so bili pod vplivom nekdanjih gospodarjev, veleposestnikov in duhovščine, katerih posestva so bila razlaščena in razdeljena med revne kmete, vsled česar so hlepeli po maščevanju. Maščevati so se skušali s tem, da so zlorabili nevednost in praznoverje revnih kmetov, jih hujskali proti vladi in vsemu, kar je nova vlada uvajala. Tako se je često zgodilo, da so zapeljani kmetje iz zasede napadli učitelje ter jih pobili. Se pred desetimi leti je moral biti mehiški podeželski učitelj (ali učiteljica) izredno pogumen, da si je upal oditi na službeno mesto v oddaljene podeželske kraje. Ali vztrajnemu in energičnemu prizadevanj u predsednika Cardenasa je naposled uspelo, da je novo učiteljstvo trdno vsidrano širom dežele.
Ena posebnost novega mehiškega šolstva je, da se povsod navaja učence k sodelovanju z učitelji in da se vzbuja komunalni čut. Druga zanimiva stvar je obvezno poučevanje raznih obrti in ročnih del v vseh ljudskih in srednjih šolah, tako da se vsak učenec ali učenka nauči praktičnega dela, kar mu koristi v poznejšem življenju. Učenci obeh spolov so poučevani skupno povsod.
Druga je z univerzami, kjer so tudi profesorji večinoma izvoljeni od članov posameznih fakultet, izvolitev pa mora odobriti vrhovni svet univerze, v katerem so zastopani tudi dijaki, ki se često ne strinjajo s svojimi profesorji, jim ugovarjajo ali jih celo suspendirajo. To pravico jim daje zakon, seveda je pa ne smejo zlorabljati. Tako najdete v tej izredno demokratični deželi z revolucionarno podlago in socialističnimi nagnjenji univerze, katerih učiteljski štab je docela protirevolucionarne-ga mišljenja. Nerodna univerza v Mexico Cityju, ki je avtonomna in ima vpisanih nad deset tisoč študentov, ima morda baš zato tak vpliv v deželi, ker najdete med njenimi izvoljenimi »profesorji može najrazličnejših fil6zofskih, znanstvenih in političnih
nazorov. Tako se na primer Često zgodi, da isti dijaki isti dan lahko poslušajo po vrsti kakega Španskega konzervativnega filozofa, za njim kakega španskega revolucionarnega pisatelja, nato pa kakega gorečega katolika in za njim pa ateističnega sociologa. To pa naravno pomaga dijkom, da se lažje nauče iskrene samokritike mišljenja in reči moram, da ta mehiški eksperiment dokazuje, da nobena progresivna ideja ne more ničesar izgubiti, ako se jo preizkusi na podlagi svobodne diskuzije, ki je v toliko deželah zdaj najstrožje prepovedana.
Ko j« bil socialist Norman Tkomas prvič v New-arku, N. Y., ga je napadla drkal, naščuvana po namiga Franka Hagueja, šupana bližnjega mosta Jorsoy City, o ktorera misli, da jo njegov pašaluk. S tam to povzro-
či čas, pripravlja militarizem že zdaj vse potrebno in gladi pot, da bo ljudski sentirnent "pravilno prikrojen" za obrambno kričanje, ko se pojavi kdk nalašč za to pripravljen incident, ki bi vsaj navidezno kratil naše mednarcdne pravice.
Vzrok za vojno se lahko dobi čez noč. Treba je samo obdolžiti nasprotno stranko, da na kakršenkoli način krati naše mednarodne pravice, čemur slede neizogibna zavijanja, da smo bili nesramno napadeni, pa je tu razpoloženje v cvetju tih skozi civ 'lno vojno, ki so za mobilizacijo. Vsak izmed imele vse svoj prispevek k naM v katerega žilah teče zdra-
zmagi — ki je nazadnje vendarle saj nekaj dosegla — zato pa je Getysburg dobil mesto
čili škandal, ki jo odjeknil po vsej deželi. In ko j[e sad
nji« Tkomas »pot prišel v Newark, ai lo mogel nemoteno	. . .
govoriti, temveč so ga tudi po.dr.vlli a napisi, kakršne	fllUgl predsednika LUllCOlna, ki
Jo videti na sliki. Tfcomasa jo poslušalo v Newarku	je V pOČast padlim Vojakom
va kri našega žilavega junaškega naroda, se mora takoj pri/lasiti za obrambo domovi-
v zgodovinski knjigi več po za- ne I Pa to še ni vse. Braniti
imama ne samo naše domove
4.000 ljudi.
Z OBISKA MED SLOVENSKIMI FARMARJI NA WILLAk0U; WIS.
Chicago, lil. — V nedeljo | predstavil nekatere dolgoletne
3. julija je društvo "Slovenski člane in ustanovitelje društva, kmetovalec" at. 198 SNPJ pra- katerim se je zahvalil za nji-znovalo 25-letnico svojega ob- hovo delo v korist društva in stanka z obširnim programom, jednote In vsakemu podal malo ki se je vršil v Slovenskem do- darilce v obliki lepih zlatih mu na VVillardu.	| znakov, ki jih daje jednota za
2e večkrat me je s. Mike podobne obletnice ustanovite- delane daleč naokrog. Človek
"spregovoril par besed". Pred leti sem čital spomine neke ženske, katere ime sem zdaj že pozabil; v njih je razpravljala podrobno o obsežnem programu, ki se je vršil v počast padlim vojakom v Gettysburgu.
Drugi dan smo nadaljevali z našo misijo — agitacijo. Vreme ni bilo najboljše za delo na farmi, zato je ta Čas Mike posvetil nam ih agitaciji, s katero smo nadaljevali Še prihodnjih | Ona je bila malo dekletce, in par dni in rezultat je bil 18 no- se je udeležila slavja v sprem-vih naročnikov, kar v danih stvu- očeta. "Bil je lep pro-razmerah ni malo.	gram," je »pisala, "na katerem
Z občudovanjem smo se ozi- Je *lavni govornik govoril nad i: — — -i-j.i-iL i---dve uri, ter žel gromovito odo-
raii po lepo obdelanih kmetijah, ki slove kot najlepše ob-
Krultz, ki je tajnik tega dru-1 ljem društev, štva, vabil naj pridem enkrat Za njim je nastopil kot glav-gori med nje, da se pobližje ni govornik Fred A. Vider, gl. spoznam z našimi farmarji, in'tajnik SNPJ, ki je v svojem
nekaj se bo pa tudi za Proletarca dalo storiti, mi je vabljivo pisal. O farmarski naselbini VViflard, ki je znana "vsej slovenski javnosti, sem veliko čul, pa me je res zanimalo, kakšna je v resnici. Tako smo se odpravili s soprogo in Tonetom Gardnom, ki sta tudi hotela videti naše kmetovalce, v soboto, dan pred proslavo, do svojega cilja. Prišli smo tje pozno popoldne in naša prva postaja je
skoro enotirnem govoru orisal delovanje jednote na podpornem in izobraževalnem polju, ki ga vrši organizacija, razlagal razlike med bratskimi podpornimi organizacijami in raznimi zavarovalninskimi družbami. Rekel je: organizacija, ki jo zastopam, je delavska za-
imajo koristi vsi, ki so njeni člani, dočim so zavarovalne družbe ustanovljene na pod-
ne bi nikdar pričakoval, da se bodo v kratki dobi 20 do 30 let dala napraviti iz nekdanjih gozdov, močvirja itd., tako krasno obdelana pokrajina, lepi domovi naših farmarjev*
Koliko truda in požrtvovalnosti ter samozatajevanja je vzelo, da se je vse tako lepo uredilo, ve le oni, ki je šel skozi vse to. Razume se, da je dela dovolj še danes.
Toda glavno delo, čiščenje
družna ustanova, od katere ^zdovja, je opravljeno. Roja-
bila pri Matt Malnarju, ki ima lagi profitnčga sistema in član-tam svojo gostilno. Vprašali j stvo teh nima nobene besede smo po Mike Kruitzu in ker je pri njihovi upravi; tam ni nika-treba precej zigzaganja med kih konvencij in zborovanj, farmarji, nam je koj napravil kjer bi članstvo odločalo o pro-načrt, kod se naj vozimo, da ga blemih svoje organizacije. Vse
dosežemo.
Napotili smo se proti njemu. Nismo ga našli doma, pač pa druge domače, in čez kake pol
to delo opravljajo njihove u-prave in direktorji, ki so po navadi zelo mastno plačani. Vsega tega pri bratskih orga-
ure se pripelje tudi Mike s so- nizacijah ni. Zahvalil se je u-
progo. Srečanje je bilo prisrčno. Predstavil nas je svoji soprogi in drugim domačim ter nas povabil v svoj obširni in lepi dom, kjer smo se počutili
ki tam se največ pečajo z ži vinorejo in mlekarstvom, ki je
glavni vir njihovih dohodkov, dasi ta ni velik, zato skrbe razni prekupčevalci, da dobe oni čim manj za svoje produkte, dočim izmolzejo iz nas po mestih kar največ jim je mogoče, tako da gre glavni dobiček far-marskega truda onim, ki ne se-jejo in ne žanjejo, kot pravi prislovica, pa vendar žive daleč udobnejše kot mi produ-centi in konzumenti. Farmarji
ne pride samo o4
Demokracija ni nekaj, kar je prišlo aamo od sebe na krožnik, da tam ostane za zmirom, temveč sad stoletne borbe za svobodo in napredek, katerega pa je treba vedno varovati pred novimi sovražniki. Dolžnost zavednega delavstva j'e, da pazi, da se demokracija ne zlorablja in spodkopava, gleda, da se izboljšuje in da je vedno pripravljeno, dvigniti se v njeno obrambo.
kakor doma. Kako pa ne, saj je žel prisrčno odobravanje od smo bili med ljudmi enakega, navzočega občinstv a.
mišljenja in prepričanja.
Naslednji dan smo se odpeljali proti Slov. domu, kjer se je vršila proslava. Mike je bil zaposlen še z nekaterimi pripravami, zato na kakšno agitacijo ni bilo misliti. Predstavljeni smo bili raznim rojakom, s katerimi smo se spoznali. Na poti nazaj proti domu sva že I ^vila"^ pr(i'ta' zabava
stanoviteljem za njihovo delo; »o sicer do gotove meje organ i -
zidani v svojih zadrugah, toda žal ne zadostno, delavci po mestih »>a še manj, pa bi se vendar tako lahko dalo urediti, da bi kmet prodajal svoje pridelke naravnost konzumentom v nji-
kakor tudi ostalemu članstvu ter apeliral nanje za še vztraj-nejše delovanje za društvo in jednoto tudi za naprej, zakar
Temu so sledile razne pev- hove zadruge, kar bi pomenilo
ske točke, ki so bile podane zelo dobro. Pri vseh teh je imel največ posla Mirko Pakiž in uspelo mu je izvrstno. Občinstvo jim je z zanimanjem sledilo in vsako točko nagradilo s toplim aplavzom.
višjo ceno za farmarje in nižjo ceno za nas po mestih, ker bi se odstranilo razne zajedalce, ki stoje med nami delavci in farmarji.
Divil sem se uspehu naših farmarjev in njihovi zavedno-
Stvari, ki jih potrebujejo ljadje skupno, naj bodo tudi skupna last, stvari pa, ki se potrebujejo privatno, naj bodo pri-vatna last.
t
Resnična demokracija je mogoča samo v brezrazredni družbi in to le v državi, ki veruje v demokracijo namesto v diktaturo in birokracijo.
začela z Mikom razmišljati tudi o agitaciji. Vprašal me je, kak uspeh pričakujem. Rekel sem mu: par tucatov novih naročnikov! Mike se je namuznil in rekel, da ne ve, kako bo. kajti razmere so slabe in farmarji dobe zelo nizko, mnogo prenizko ceno za svoje mlečne produkte. Toda jaz sem vztrajal ter pripomnil, da kadar grem na agitacijo po naselbinah, kot so I*a Salle in okolica in drugod, si najprej določim kvoto, ki je v večini slučajev presežena. Tako je bilo moje vztrajno pojasnjevanje sodru-gu Kruitzu. Skomizgnil je z ramami ter se nasmehnil in rekel: no, bomo videli, kaj bo in kak prerok si.
Zvečer se je vršila proslava. Program je bil obširen in pester. Začel se je kmalu po osmi uri in otvoril ga je Fred Shiltz, predsednik društva, ki je v kratkih in jedernatih besedah pojasnil pomen slavnosti, posegel nazaj v zgodovino društva, njega uspehe, delovanje, boje in neuspehe. Toda kljub vsem neprilikam so šli naši farmarji naprej po začrtani poti in danes, ko praznujemo svoj srebrni jubilej, imamo preko 100 članov, kar je dejstvo, na katero smo lahko vsi ponosni, je rekel Fred. Nato nam je še
Po končanem sporedu se je j »ti, kajti le malokje se je zgodilo, da se ne bi naročili na Proletarca, in če bi bile tazme-re ugodnejše, bi bil brez dvoma tudi uspeh večji, toda v danih razmerah sem zadovoljen z njim.
Iskrena hvala vsem starim in novim prijateljem za gostoljubnost, naročnino na list in vse drugo kar ste naredili za stvar za časa najinega obiska pri vas, posebno pa še Krultze-vi drušini, ki nama je nudila stanovanje in postrežbo. Počutila sva se med vami kot da sva dva vas samih in upava, da nama bo kdaj dana prilika, da vam vašo prijaznost povrneva.
Chas. in Anna Pogorelec.
v zgornjih in spodnjih prostorih, zgoraj so se sukali mladi, katerih ni bilo malo, kajti dvorana je bila natlačena plesalcev kot sardine, spodaj pa smo kramljali starejši ter se spoznavali, rokovali in obujali spomine iz davnih dni ter mnogih naselbin, kjer smo nekoč skupaj živeli.
Srečal sem se z Bohovimi, Godecovimi, s katerimi smo bili skupaj pred 25 leti v Victor-ju in .Puebli, Colo., ter mnogimi drugimi. Posebno veselo je bilo snidenje z mojim dobrim prijateljem iz mladih dni Petrom Belajem in njegovo soprogo, katere sem zadnjič videl v železnem okrožju Minne-so te pred 18. leti.
Razume se, da tudi na agitacijo za Proletarca nismo pozabili in prvi, ki se je naročil, je bil Frank Boh, njemu so sledili še John Kim, Martin Kokaly in drugi. Razume se, da tudi petja in rajanja ni manjkalo v ""kevdru". Rekli so mi drugi dan, da toliko in takega petja in rajanja se še ni slišalo v Slovenskem domu na Willardu. Razume se, da sva tudi z Gardnom prav pridno pomagala. Ob kratkem povedano, bila je to prvovrstna zabava za vse.
Drugi umor v Horlonu
London, Ky. — Pretekli teden je bila ubita druga oseba, odkar se je začel znani proces proti premogovnim podjetnikom in družbam, zaradi njihovega teroriziranja delavcev, ki so se hoteli organizirati v unijo. Na smrt je bil ustreljen to pot eden izmed obtožencev, Frank White. Policija je prijela kot osumljenca nekega človeka, ki je bil pred leti obsojen zaradi dinamitiranja urada premogarske unije (UMVV) v okraju Bell.
bravanje od navdušene množice. Ko je bil predpisani program že izčrpan, je zadaj na odru vstal dolg, grd in mršav človek, ter tudi spregovoril par besed, katerih pa ni skoro nihče slišal, ker smo se pričeli že razhajati."
Teh *'par besed" slovi danes za najjedrnatejši in najpomembnejši kratki govor v literaturi človeštva skozi vse dobe, dočim se za dveumi govor "glavnega govornika" nihče več ne zmeni.. .
Letos je torej petinsedemde-setletnica teh dogodkov, in poskrbelo se je, da je bilo kolikor mogoče navzočih veteranov7 iz civilne vojne, ki so si podali roke in obujali stare spomine. Statistika pove, da je bilo nad en milijon vojakov vpoklicanih za časa civilne vojne na obeh straneh. Izmed teh je zdaj živih še kakih osem tisoč, in sodi se, da je bila vsaj ena četrtina teh navzoča na letošnji slavnosti, ki se je vršila za časa praznika neodvisnosti in trajala 8 dni. Kot je razvidno iz poročil v meščanskih listih, so ti veterani v starosti od 87 pa do 106 let. Dobro; toda oni, ki je zdaj 87 let star, je bil pred petinsedemdesetimi leti dvanajstletni otrok, ki najbrže ni še delal junaških činov na častnem bojnem polju! Fantički so k večjemu nosili deješe zadaj za linijo od stotnika do majorja in o-bratno, ali pa lončene in lesene posode z vodo za ranjence — in včasih morda celo tudi za one žejne, ki so bili še na nogah. Razumeti je treba to, da po načinu takratnega vojskovanja par korakov od fronte ni bilo posebne nevarnosti.
Čemu potem taka slava skozi osemdnevno slavje? Ne zato, ker jo morda zaslužijo; niti zato, da morda častilci iskreno mislijo tako; pač pa 'Aato, in edinole raditega, da se da mladini prilika, kako narod čisla "junake z bojnega polja", da bo na ta način dovolj navdušenja za prihodnjo vojno ...
Očividno je, da se ves svet z vnemo starega militarizma e-nergično pripravlja na vojno. Navadna dnevna poročila v časnikih jasno povedo, kakšne apropriacije za morilno orožje določajo skoro vse države sveta (seveda "samo za obrambo" ...), kar pa vsaka država, ker so vse polne žingoizma, še
(čeprav jih imamo večinoma v najemu) in drugo privatno lastnino, te več tudi naše stare matere, sestre, utrohe, žene in ljubice. V histerični propagandi za vojno vse to gre narav-no, posebno mladim neizkušen-cem, globoko v srce — in pre-dno se zavedo, so že vpreženi, v militarističnem jarmu, iz ka-terega ni več izhoda ...
Da to ni prazno protivojno govorjenje, nam potrdijo domači dogodki, ki se vrše okrog nas dnevno skozi leta. Naj o-menim veteranske parade ob gotovih praznikih, v katerih korakajo "fantje" iz treh ameriških vojn. Meščansko časopisje jih poveličuje v stratosfero — ne zato, ker odkrito tako misli o teh starih kripljih, kaj še; pač pa edinole zaraditega, da pripravlja mladeniče v pravo miselno stanje ko pride nad-nje enaka usoda. Mnog mladenič se ob takih prilikah zaželi postati branik domovine, da mu bodo potem pozni rodovi, kakor zdaj tem, peli nevenlji-vo slavo junaštva ob impozant-nih paradah po glavnih mestnih ulicah. Fant ne ve, da je v vojni vse drugače kot je čital in sllš«! v govorih; d« jih večina, ki se res udeleže pravih bitk, pade na bojnem polju. Tretjini je zapečatena usoda na mestu, drugi dve tretjini ipa se valjata po bolnišnicah v mi-zernih razmerah, dokler jih ne reši smrt. Tisti, ki so res poizkusili vojno, bodisi civilno, špansko in svetovno, se malo zanimajo za parade in druge napihnjene militaristične slavnosti. V teh paradah se postavljajo po veliki večini takozvani ptiči z drugim perjem ... To je, da predstavljajo nekaj kar niso. So namreč del armade, ki je bila tiste boje, toda večini o*frontnem življenju nima najmanjšega pojma.
V Gettysburgu se je tortj baš zdaj vršila velika proslava petinsedemdesetletnice ljutega boja, ki je odločilno vplival na poznejšo popolno zmago severnih držav. Veterani z obeh strani so bili povabljeni tja, da v prijateljskih pomenkih obudijo spomine bojev s tega zgodovinskega prostora, katerega je Lincoln ovekovečil s "par besedami" ... Nekaj izmed veteranov, ki so se zdaj sešli tam, je bilo morda navzočih v bitki pred petinsedemdesetimi leti. Zanimivo bi bilo vedeti, če jim je prišlo na misel, da bi bilo veliko boljše, če bi si bili stiskali roke pred petinsedemdesetimi leti namesto šele zdaj. ko se takorekoč poslavljajo od tega za vojno še vedno neumnega sveta...
čim manj bomo imeli sličnih parad in slavnosti, tem več bo treznosti med ljudstvom, in konaekventno več sporazuma ter splošnega razumevanja v
posebej zabeli z direktno ali domačih in mednarodnih odno-pa indirektno propagando za šajih. *"patriotično" razpoloženje
med svojim ljudstvom.
Pribito dejstvo je, in to brez nadaljnjih argumentov, da je vsaka država v pravem . . . Nedolžna, neagresivmv izzi-vana in končno napadena — zato se mora braniti... Domač patriotizem pa moralno, etično in celo nasilno zahteva, da vsi navadni državljani žrtvujejo svoja imetja in telesa za bla
Eckener je hud
Hitlerjeva vlada je poslals v Združ. države znanega zra-koplovskega veščaka dr. Huga Eckenerja, da skuša pridobiti notranjega tajnika za izvozno dovoljenje za plin helij, ki g» Nemci rabijo za zrakoplove. Notranji tajnffc Tckes pa ne <ti
gor domovine. Da bo vse to la- dovoljenja ia Eckener se zdaj žje doseženo, ko se pojavi pra-ihuduje nad njim.
iS. JL -
IOBOI
IOBOI
ioBor.
g JOACHIM BARCKHAUSEN—IVANVUK:
ll/1 M. IS Kll\\
Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem
stoletju v Aziji
aoBoi
or*'
o
n
C
(Nadaljevanje.)
Sa obzorju ao se že pokazali oblaki peska, jezdeci Taidjutov ao delali te peščene oblake. V takih slučajih je bila obrambna taktika vedno enaka in sicer so se morali vozovi naglo strniti v krog. Črede so pognali v sredino kroga. Tako narejeno trdnjavo iz voz so napadalci porabili kot izhod v prosti protinapad in za kritje v ozadju, če bi bili potisnjeni nazaj.
Temudžin je nekaj trenotkov strmel v daljo. Nato se je vzpel v stremenih. Sunkoma bo letela povelja. .
V nasprotje z vsemi dosedanjimi izkušnjami m strategijo, je zapovedal postaviti vozove oa zunanjem krilu. Tam se naj vozovi strnejo v krog. Nobenega branilca ni dal tej trdnjavi. Žene in otroci naj jo branijo z lokom in pšicami. Levo krilo pa je prislonil k neprehodnemu gozdu.
S tem je postavil obširno fronto. Izrabil je ves prostor kar najboljše.
S trideset tisoči jezdecev je naskočil sovražnik. Gracijozno je dirjal po dolini, sveet si zmage, a obenem s strašnim krikom. Vsak oddelek je štel pet sto mož. Vsaka četa sto mož, ki je naskočila v eni vrsti. Vsaka četa je bila zopet razčlenjena na pet delov.
Oba prednja dela sta bila zaščitena s težkimi železnimi ščiti, ki so bili s pasovi privezani k telesu. Na glavi so bojevniki imeli železne čelade ali pa čelade iz kakor kamen trdega usnja, s plapolajočimi konjskimi repov!. Tisoče in tisoče kopij, opremljenih s korijskimi grivami, je blestelo v soncu. Konji umi so bili prepasani s kožnatimi predpasniki.
Izborno opremljena armada. Prvi napad je bil na navaden način izvršen. Obe vrsti oklopnikov sta namreč nenadoma obstali. Tisoče konjskih kopit je udarilo v pesek in tako ustvarilo ogromen oblak. Med oklopniki pa so zleteli lahki jezdeci, strnjeni, oboroženi s kratkimi kopji, s pšico in lokom. Na svojih urnih, majhnih konjih so drveli kakor vihar in metali kopja v Mongole, da bi jih tako prestrašili, omajali in tako olajšali naskok oklopnikom.
Temudžin je imel svoje čete popolnoma v železnih rokah, čete niso, kakor je bila navada, skočile naprej, ampak so ostale nepremično na svojem prostoru ter mimo obsipavate nasprotnike s psicami. Sovražni lahki jezdeci so bili presenečeni. Naglo so se obrnili, da bi dali težkim jezdecem pot. Ali Temudžin ni več Čakal na to. Pravilno je spoznal, da je napočil odločilni trenutek. Sovražnikovih lahkih jezdecev se ne sme pustiti, da jih zaščitijo težki jezdeci. Dal je znak za naskok. In v divjem skoku so planili Mongoli v hrbet lahkim jezdecem. ■Oklopniki so bili pripravljeni, da se raz-dele in puste svoje tovariše v naskok. Ali je z naskokom Mongolov nastala v sovražnih vrstah zmeda. In že je divji nalet Mongolov planil v sovražno fronto. Bilo je iepopisno presenečenje.
Na neštetih krajih je bila sovražna fronta raztrgana. Pričeti bi se moral, kakor je bila stara navada, boj moža proti možu. Ali presenečeni Taidjuti tega nrso dočakali. Dočakali so nekaj hujšega, ker je bil polom.
Temudžin je vodil svoje čete v docela novi bojni taktiki^Tu ni bilo več boja moža proti možu. Mongolske čete so ostale strnjene kakor *»d. In v takšni obliki so poteptali vse, kar so dosegli. Kamorkoli so se Taidjuti obrnili, povsod so naleteli na živ zid, ki jih je •trašno stiskal in pobijal.
Njwprotnikovi lahki jezdeci so doživeli naj-y«čje presenečenje. 'Po stari bojni taktiki so imeli nalogo, da med tem, ko nastopajo oklopniki, od vseh strani obkolijo trdnjavo vozov in jo zavzamejo. Ali ko so zdaj hoteli to narediti, ^ zadeli na živ zid. Komaj so Pridrveli k trdnjavi, so se od vseh strani naenkrat pojavile strnjene čete Temudžinove, »i so bile v rezervi. In v tem mlinu je bil ta-korekoč sleherni Taidjut zdrobljen.
Temudžin je pregrupiral svojo vojsko. Pojavil je dvojne čete po tisoč mož. Fronta je kasarno 100 mož široka. Ali zato deset vrst l»oboka. In s tem kladivom je razbil vse, kar w mu je prišlo pod kopita. Ko je bila bitka končana, je bil Temudžin
v očeh svojih bojevnikov kakor bog. Zmaga je bila brez primere. Temudžin sem je bil od •pšice v vrat težko ranjen. V silnih skrbeh so bili njegovi prijatelji. Ležal je na tleh, kaš-ljal in iz vratu in iz ust mu je curljala kri.
Kar se je nekdo spomnil fantastičnega in obenem čisto naravnega sredstva. Takoj je dal razbeliti kamen. Na razbeljeni kamen je položil sneg. Temudžin je pa moral dihati paro, ki je uhajala s talečega snega. Kri se jc ustavila. Temudžin je zopet lahko dihal. Bil je potom inhalacije ozdravljen.
Kakor hitro je bil zopet na nogah, je ukazal usmrtiti sedemdeset ujetih poglavarjev. Kronika celo pripoveduje, da jih je žive kuhal v olj<u, vendar potrjeno to ni.
Res je sicer, da je bila Džingis khanova življenska »pot oblita z rekami, ne potoki, krvi. Ali moril je le, če je imel zato poseben vzrok.
Po tej bitki, v kateri je s trinajst tisoči jezdeci premagal trideset tisoč jezdecev močno armado, je po vsej puščavi Gobi zrastel njegov ugled.
•
Leta 11*89 je del vzhodnomongolskih plemen oklical in priznal Temudžina za khana.
Pet let pozneje je v neki vojni podpiral Kitajce v vojski z nekaterimi plemeni tamošnje puščave. Kitajcem je s tem (pomagal k zmagi. Peking ga je bogato Obdaril.
Nato se je zvezal s khanom Keroitov ter si v Mongoliji tako podvrgel veliko pleme. Pleme za plemenom se je pokorilo njegovi močni osebnosti.
Ob tridesetletnici snnti njegovega očeta je nekdanji šibki fantič gospodoval že malone nad vso Mongolijo.
Ta mogočna spojitev divjih pastirskih plemen Pa se ni dala vzdržati le s silo orožja in z imenom Temudžinovim. In to je Temudžin tudi dobro vedel. Treba tukaj še nekaj drugega.
V jeseni 1206. je sklical veliki zbor vseh zavezniških in zavojevanih plemen. Ta zbor je zboroval v Mongoliji, na obrežju reke Ke-dulan. Tudi oženil se je Temudžin še enkrat v tej dobi. In s to ženitvijo je prišel v njegovo družino svetnik. Ta Svetnik" je na zboru deloval zanj izvrstno. Zbranemu ljudstvu je oznanil, da so mo naročili bogovi, da mora •prevzeti Temudžin, na katerem počiva milost nebes in blagoslov vseh bogov, brez izjeme vodstvo vseh plemen, ki so jezdeci. Temudžin mora biti vladar puščave Gobi. In ker je premagal že tudi vse khane, mu mora zbor dati drugo ime. Naj mu bo ime: "Najmogočnejši vseh khanov". V mongolskem jeziku je to: "Džingis khan".
Zbor je navdušeno sprejel "nasvet in voljo bogov".
In s tem novim, zelo vplivnim imenom je stopil Temudžin pred zbrana plemena.
Pridobil jih je že s svojimi prvimi befce-dami:
"Ako me izvolite za Džingis khana vnsi, ki ste tukaj in zastopate vsa naša plemena, vam od svoje strani dajem častno ime "Mongoli". In to ljudstvo, ljudstvo Mongolov, ki sem ga našel trdnega in čistega kakor kristal, bom vodil slavno in bojevito, da bo gospodar vsemu svetu."
Zborovalci so kar rjoveli. Kajti ugajalo jim je takšno govorjenje o oblasti nad vsem svetom.
Bil je storjen ogromen korak.
Iz peščenih tal puščave Gobi je izklesal Džingis khan nov narod, Mongole. Glavno mesto nove države je postalo mesto Karako-dum. Džingis khan je zdaj naredil tudi red v notranjosti države. In ko ga je naredil, se je ozrl po novem nasprotniku.
Najbližji nasprotniki so bili ob mejah njegove države. Njega sklep, da mora in hoče razširiti meje svotfe države daleč, daleč v šrrino in daljino, je bil neomajan. In vedel je, kaj mu je storiti.
Najprej se je obrnil na zapad.
Tam je bila država Hia, nenavadna država po .pojmu Mongolov. Tungunezi so prebivali v nji. Poglavarji tega plemena so bili nevarni razbojniki in morilci. Poleg tega so tudi sloveli kot čarovniki. Vere so bili budistične. Najraje so plenili «po sosednih deželah.
(Dalje prihodnjih. )
JAPONCEM PRIDEJO PRAV
- V bilki sa potni strategično važnega kitajskega mesta Soochow »o »e Japonci poeluiili tudi avtov ia trukov ameriškega isdelka, od katerih je vidoti dva na gornji »liki.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec

M
Društvom in KIiiImmh
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v

PROLETARCU
99
Pueblo, Colo. — Frank Bol-1 ezar je pred kratkem pisal po imenik naročnikov, kajti: obiskati hočem vse, ki Imajo po-; tečeno naročnino, je dejal. Pred par dnevi se je pa zglasil in sicer z 8. naročninami, med katerimi je ena nova. France vedno vrši kar obljubi. Zraven omenja tudi prenovitev poslopja tamošnje zadružne prodajalne in pravi: ko »prideš prihodnjič k nam, ne boš spoznal poslopja, tako smo ga fino preuredili. Nas veseli, da je vsaj nekakšen napredek v našem nekdanjem bivališču, poleg klerikalnega.
Ely, Minn. — John Teran je poslal dve naročnini ter poročilo, da so tam zmagali v primarnih volitvah kandidatje farmer-labor stranke. Dobra vest!	»
Strabane, Pa. — Jacob Pav-čič jp po.il«! 4 naročnine. Pravi, da so tam zelo slabe delavske razmere, kar agitacijo zelo ovira, ko hitro se te izboljšajo, bo tudi agitacija uspešnejša.
Burgettstown, Pa. — Anton Jeramu smo pred kratkim poslali seznam potečenih naročnin. Sel je takoj na delo in jih pred nekaj dnevi poslal 5. Dobro delo, Tone!
Cleveland, O. — Jennie Da-garin je še zmirom na delu. Pred nekaj dnevi je poslala spet devet naročnin.
Girard, O. — Tudi tukaj nočejo zaostajati za drugimi naselbinami. John Kosin je poslal dve naročnini.
Detroit, Mich. — Joe Kor-šič je zadnji teden poslal 11 naročnin. Zahteva tudi nov imenik, da vidi, kako je z našimi naročniki v avtnem mestu. Razume se, da smo radi ustregli. Zdaj pa pričakujemo od njega, kot od njegovega kolega s. Zornika, da se podasta na agitacijo in obiščeta vse, ki imajo potečeno naročnino, kakor tudi druge, ki še niso naročniki edinega slovenskega socialističnega tednika v tej deželi.
Kaj delajo nasprotniki z našimi publikacijami v javnih lokalih in drugod, nas he sme plašiti. To so delale klerikalne ženice pred dvajset, tridesetimi leti s Proletadcem ter ga strahoma nosile v peč, da se bi ja ne okužile z njim, in če se hočejo gotovi ljudje bratiti s takimi ljudmi, pustite jih, naj se, vi pa pojdite na delo za svojo stvar. Pustite kričače na strani, oni ne kriče iz svojega prepričanja, pač pa na povelje nekoga, ki jim usmerja njih taktiko in "nove linije". Renen socialist se ne bo oziral na take #stvari, pač pa branil svoje prepričanje, načela in principe ne glede pred kom , kajti le tak borec za svoje prepričanje bo v stanju dokazati i drugim, da so pravi, in s takim odločnim nastopom si pridobil spoštovanje razumnih ljudi, nikdar <pa ne s cincanjem. Zapomnimo si to, sodrugi!
Moon Run, Pa. — Jennie Je-rala, soproga pokojnega sodru-
PROBLEMI PRISELJENCA
ga Michaela Jeralata, je zadnji teden poslala dve naročnini. Med drugim pravi: Usodo, ki me je zadela, jc težko preboleti, ampak mojega prepričanja mi nt vzela, šc vem, da nam je potreben Proletarec, in to danes bolj kot kdaj poprej. Iz tega razloga hočem nadaljevati tam, kjer je moral 'prenehati moj pokojni soprog Mi-chael. — Tako piše zavedna slovenska delavska žena. Da bi le imela mnogo posnemovalcev, posebno med našim delavskim ženstvom!
Barberton, O. — Mike Ko-pach se je spet zglasil z 2. naročninama. Želi tudi novi imenik za Akron in Barberton, kjer namerava v kratkem obiskati vse, ki imajo potečeno naročnino, zraven bo pa skušal dobiti kar največ mogoče novih naročnikov.
Sheboygan, Wu. — Ta naselbina je bila včasih zelo živahna v socialističnem gibanju našega delavstva. Ne tako zadnjih nekaj let. I)a pa vse ne utihne, skrbi naš agilni sodrug Frank Stih. Zadnji teden je poslal 14 naročnin.
Chicago, III. — Na naši fronti je bilo bolj mirno zadnje dni. Bili so agilni le trije naši fantje, in sicer Chas. Pogorelec z 2, Joseph Drasler z 1 naročnino in Jože Oblak, ki se je zglasil v uradu z novci za 10 Majskih Glasov, katere je prodal za klub št. 1 JSZ.
VVillard, Wis. — Za časa obiska upravnika Proletarca tu se je število njegovih naročnikov pomnožilo za 29 naročnin. To je uspeh tridnevne agitacije, pri kateri je pridno sodeloval naš zastopnik Mike Krultz. August Bizjak je prispeval $1 tiskovnemu fondu. Mike Cer-neta, dolgoletnega naročnika Proletarca, je zadel mrtvoud, vendar pa se mu stanje obna-ča na boljše in upati je, da nam ga usoda kljub njegovi visoki starosti ohrani še mnogo let.
Priselitev zaročenke
Vprašanje: Zaročen aem z žensko, ki živi v starem kraju. Ali more dobiti vizo izven kvote, ako se takoj poročiva po njenem prihodu?
Odgovor: Takozvane poroke na Kllis Islandu spadajo k preteklosti. . Najbolj sigurna stvar bi bila, da mj podaste v stari kraj in sc tam poročite. Takoj po 'poroki morete kot a-mcrHki državljan vyožiti prošnjo za Izvenkvotno vizo v korist svoji Ženi, katero prošnjo bo sam konzulat poslal v Wash-ington. — Ako pa ne morete iti v Evropo, mora vaša zaročenka zaprositi za navadno kvotno vizo. Pošljite ji v to svrho zapriseženo izjavo, t. zv. affidavit of support, v katerem navedite, da jo boste poročili čim hitreje mogoče po njenem prihodu. Priložite tudi dokazila, iz katerih naj bo razvidno, da ste v stanju vzdrževati jo. Ako ima vaša zaročenka kake sorodnike ali prijateljice v tej deželi, je umestno, da tudi ti v pošljejo tak affidavit, v katerem garantirajo, da bodo zanjo skrbeli, dokler se ne poroči.
Affidavit of Support
Vprašanje: Zaprošen sem bil, naj pošljem "affidavit of support" sorodniku, ki išče priseljeniško vizo. Kaj naj navedem v tem "affidavitu"? Ali zadostuje moja izjava o mojem zaslužku, denarju v banki in lastnini, ki jo imam?
Odgovor: Navedite v a/ffida-vitu, da-li ste ameriški državljan ali ne, koliko in kako zaslužite koliko je vredna vaša lastnina v denarju ali nepremičninah. Povejte, da jamčite za sorodnikovo vzdrževanje, tako da ne ipade na breme javnega dobrodelstva (da ne postane "public charge"). Tak affidavit of support pa ima veljavo le tedaj, ako priložite dokumentarne dokaze (v dvo-pisu), kot na primer notarsko potrjeno potrdilo banke, kjer imate denar, notarsko potrjeno potrdilo delodajalca ali lastnega posla, potrdilo s strani občinskih ali drugih primernih oblasti glede nepremičnin, njihovi vrednosti in hipotek.
Skupni strošek naturalizacije
Vprašanje: Koliko stanejo vse pristojbine za naturalizacijo?
Odgovor: Pristojbina za
Japonce čaka po Hankowu novo razočaranje
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vo razočaranje. Teh je bilo pa že doslej toliko, da delajo skrbi militaristom v Tokiju. Najhujše razočaranje, ki so ga doživeli na Kitajskem, je pa bilo, ko so jim Kitajci, slabo oboroženi kot so bili, dokazali, da japonska armada ni le ne-zmagljiva, temveč prav za prav slaba, čeprav je neprimerno bolje opremljena in založena z vsem, kar je potrebno za pobijanja ljudi. Nazadnje jih čaka pa še razočaranje, ki ga bo prineslo končno spoznanje, da namreč ni mogoče pohoditi v blato nekega ljudstva, dokler je odločeno, da z združenimi močmi brani svojo domovino in svobodo.
spričevalo o prihodu (certi-ficate of arrival) jc $2.50 in pristojbina za prvi papir je tudi $2.50. Prošnjo za naturalizacijo morete vložiti, ako je prvi papir vsaj dve leti star in ako je prosilec živel tukaj vsaj 5 let; pristojbina ob vložitvi končne prošnje stane $5.00. Vsled tega skupni strošek znašaj 10.00. Oni, ki so prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906, pa tudi žene državljana, oziroma soprogi državljanke (pod nekaterimi l>ogoji), plačujejo še manj, kajti prve ne potrebujejo nika-kegu spričevala o prihodu, dru-;i pa nikakega prvega papirja.
Zdravn:ška spričevala za poroko
Vprašanje: Ali je res, da se v državi New York zahteva zdravniško spričevalo od onih, ki hočejo dobiti poročno licenco?
Odgovor: Zakon, ki stopi v veljavo dne 1. julija, zahteva, da se ženin in nevesta, ko zaprosita za poročno dovoljenje, morata podvreči zdravniškemu pregledu, ki naj dožene potom krvnega preizkusa, da nimata nikakega sifilisa, ki bi utegnil biti okuži ji v.
Zakon o enaki mezdi
Vprašanje: Ali je kje v tej deželi prepovedano po zakonu plačevati ženskam manj za isto delo kakor moškim?
Odgovor: Tak zakon je bil sprejet v državi Michigan leta 1931. Ta zakon izrecno prepoveduje plačevanje manjših mezd ženskam za isto delo. Izkušnja pa je dokazala, da je jako težavno uveljavljati to prepoved, kajti oba spola običajno delata v različnih vrstah dela. Dostikrat je težko dokazati, da je delo ženske enako kot delo moških v isti obrti.
Volitve prihodnjega novembra
Vprašanje: časopisi mnogo govorijo o primarnih volitvj Kaki zastopniki bodo prav prav izvoljeni prihodnjega vembra?
Odgovor: 435 članov poslanske zbornice (Representativ-es), kar je vse članstvo spodnje zbornice kongresa (House) nadalje 44 senatorjev (tretjina senata). Vršile se bodo tudi volitve 33 državnih governer-jev, mnogih državnih zakonodajnih zbornic, občinskih svetov in županov. — FLIS.
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
(Nadaljevanje s 1. strani.)
rezervarjev in v poplavi, ki se je ulila po kobdkih ulicah, je izgubilo življenje več sto ljudi, med njimi mnogo šolskih otrok in nekaj Evropcev. — Vsega skupaj je doslej 700 ljudi izgubilo življenje v povodnji na Japonskem. — Materialna škoda znaša na stotine milijonov dolarjev.
Rodovitna žena
Houlton, Me. — Mrs. Lorne H. Scott, ki je stara šele 39 let, je pretekli teden porodila svojega dvajsetega otroka. Petnajst njenih otrok še živi. O-možila se je, ko ji je bilo petnajst let.
Nemški monarh i stični list ustavljen
Berlin. — Nacijska vlada je prepovedala izdajanje berlinskega monarh ističnega lista "Der Aufrecht". S tem ao Hohenzollernci izgubili zadnji list v Nemčiji, ki je zagovarjal njihov »povratek na nemški prestol.
Kitajci se maščujejo
Sangaj, Kina. — Pred kratkim je bil na ulici umorjen^ Kitajec Sen Teh-ling, upravnik parobrodnega kontrolnega u-rada, ki je bil v službi Japoncev. Morilec je po unvvru odvrgel samokres in izginil, ften je bil peti Kitajec v službi Japoncev, ki je bil umorjen v enem tednu.
Sokolski zlet v Pragi
Praga. ČSR.—Na sokolskem z letu, ki se je vršil pred nedavnim, je nastopilo 30 tisoč telovadcev in telovadk. Skupnim
vajam, katere je otvoril predsednik republike dr, Beneš, je •prisostvovalo nad tri sto tisoč gledalcev.
Žrtve praznikov
Chicago. — V dneh 2., 3. in 4. julija je umrlo za raznimi nesrečami v Združ. državah 475 ljudi. Od teh je bilo ubitih v avtnih nesrečah 235, utonilo jih je 123, prazniško streljanje je upihnilo luč življenja trem osebam, ostali so pa bili žrtve drugih nesreč.
Teror v Palestini
Poročila iz Palestine,nad katero ima mandat Anglija, pravijo, da je v tamošnjih krajih ponovno izbruhnil teror, ki je posledica starega trenja med Arabci in Židi. Ena sama bomba, vržena v bližini Jaffskih vrat v Jeruzalemu, je ubila 4 Arabce, ranila pa 36. Atentat je ponovno razpalil strasti, kajti Arabci so se hoteli maščevati nad Židi, ker so prepričani, da je bil napad delo kakega Žida. In tako so sc iznova začeli izgredi in poboji v Jeruzalemu in drugod. Vzdrževanje reda ima v rokah Anglija, toda njena policija in vojaštvo doslej nista mogla dosti opraviti.
Japonsko prodiranje
zavrto
i
Jamonska armada, ki prodira proti Hankowu, je naletela na resne potožkoče, ko so se za njenim hrbtom pojavili številni kitajski gverilski oddelki, ki se pojavljajo in izginjajo kot kafra in povsod trgajo komunikacijske zveze, ustavljajo in plenijo japonske tovorne kolone in vobče povzročajo na vse mogoče načine sive lase japonski armadi.
------
e .m h V i M
—.—-i--—;
K
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
e e
KOMEN TA RJI
V	Clevelandu je moralo biti za praznike (3. in 4. julija) strašno vroče. In huda vročina slabo deluje na mleko in tudi nekatere druge, stvari, vklju-čivši človeške možgane. Tako smo dobili uredniški članek v "Ameriški Domovini" od 5. julija, kjer so nakopičene pod naslovom "Boljševiški spokor-niki" sledeče budalosti in natolcevanja :
V	Moskvi so priznali, da so indirektno vprizorili špansko civilno vojno, ko so nahujskali španske ateiste, socialiste, komuniste in anarhiste, da so začeli moriti katoliške duhovne in redovnice in požigati katoliške cerkve in samostane ... "Dokaz" za to je pristanek sovjetske vlade na odtegnitev pomoči španski legalni vladi, ako to storita tudi Hitler in Mussolini... Nadaljni "dokaz", ki sta ga gg. Pire in Defoevc v prehudi ihti najbrže nehote pozabila navesti, je papežev žegen, ki je bil podeljen "krščanskemu vitezu" in morilcu nedolžnih otrok in mater, generalu Francu ...
Hitler in Mussolini sta pogledala preko Pirenej v Španijo šele potem, ko so španski prekucuhi izvrševali Stalinovo povelje in na debelo klali in morili nune, fajmoštre in nedolžne otročiče.. . "Dokaz": isti kot zgoraj in pa svetovno znana Verodostojnost" in "resnicoljubnost" velikovaškega "svetovnega dnevnika" ...
Vsi trije diktatorji so zanič, čeprav pri "A. D." nekoliko iajkamo" fašiste, ker so rda nekoliko boljši, kar pa i^očasno dvomimo, ker ne ve->, kje se nas drži glava (vražji prazniki!) ....
In naši komunistični listi E-nakopravnost. Naprej in Proletarec pa kriče, da »p ti 7,k>dj<»V! diktatorji borijo za — demokracijo! (Pire in Debevc sta pribila tri kHcaje, toda nam bo zadostoval eden tudi za to bedasto izmišljotino.) "Dokaz": meketanje "Ameriške Domovi-ne ...
Leta 1918. in 1919. (pišeta Lojze in Jaka) so »tjj laži-de-mo krati (to smo socialisti)
med ameriškimi Slovenci nabrali sedemdeset tisoč dolarjev za jugoslovansko republiko, toda niti prebit cent od tega denarja ni videl Jugoslavije, temveč je izginil v žepih so-drugov ... "Dokaz": Lojze in Jaka nista dobila tega denarja v roke...
!n tako dalje preko tiste meje, ki se ji pravi pamet in dostojnost.
*
Neslana klobasa (gospodje, ne pozabite tega citirati, morda »o vaši čitatelji še v zadregi, kako označiti to — neslano klobaso) "Ameriške Domovine" je bila zaključena s sledečim turobnim vzdihom:
<4Tako vidite, dragi rojaki, se vas blufa, ker se pustite blu-fati. (Bože, koliko čiste zlate resnice je v tem stavku! Opomba Komentatorja.) Koliko vas bratov, ki ste darovali, bi lahko kupilo money order in naredilo prošnjo za državljanski papir... Tako ste pa darovali zopet nekaj za svojo lastno zgubo."
Takšno "sočuvstvovanje" z žepi "dragih rojakov"! človek bi se zjokal, če ne bi vedel, koliko več *moni ordrov" bi se lahko kupilo za tiste stotisočake, ki leže zmrznjeni v pokojni "naši" banki, nad katero je počival Lojzetov in Jakatov blagoslov ...
Ampak nekateri dragi rojaki se še zmirom "puste blufati, ker se puste blufati", kar je zelo dobro za ""Ameriško Domovino", ker bi bila možaka sicer že zdavnaj pri WPA, če bi ju tam vedeli za kaj porabiti...
H koncu naj povem še to, da po mojem mnenju ne bi bik) napačno, če bi gospodje pri "A. D." še enkrat prečita 1 i svoje "spokorniške budalosti" in skušali dognati, koliko kozarčkov ga je bilo preveč pri njihovem spočetju in rojstvu ... Saj se zanimajo za take stvari 1— koliko ga kdo spravi pod
kapo v 24 urah ...
★
Milan Medvešek je pred tedni pisal v angleški sekciji Pro-svete, da se mu zdi, da smo v
NAVEDENI PODATKI SO VAM V DOKAZ,
zakaj si je 4-krat toliko ljudi severnega 111 i— noisa v prvih 5. mesecih tega leta izbralo
SERVEL ELEKTROLUX
PLINSKI REFRIGERATOR
kot v enakem času leta 1937.
'1. Izredno zniiane cene za 1938." Zdaj imate priliko nabaviti si hladilno postrežbo po nižji ceni kot
ste jo imeli kdaj prej.
j, . , tti
2.	Nobenih premikajočih delov
v ohlajevalnem mehanizmu. To značl nizke obratne stroške.
3.	Stalna tišina. Ker Servel Rlek-trolux zmrzuje brez premikajočih se delov, je tiho obratovanje zajamčeno.
4.	Popolna oprema—avtomatična posoda za ledene kocke. Toplotni kazalec, mehanično odpiranje in zapiranje in mnogo drugih prednosti.
• Pridite še DANES in si oglejte te krasne, nove modele, v Servel Elektrolux argovinah in Public Service prodajalnah. (Prepričajte se sami zakaj Servel Electrolux refri-geratorji prednjačijo vsem drugim.
Public Service Company
OF NOftTHMN ILilNOIS
Ameriki preveč , rad >darni a nazivom "fašist" Jn če *«m ga prav razumel, tudi ne verj*we> da bi imeli v Ameriki kaj pravih fašistov. An j*k prijatelj Milan naj se ne vara! Ce bi prišli do muči samo tisti kandidati, kolikor jih un* "tuetrg^-1a", bi bila tudi njegova xlav» toliko kot zaigrana .. ,]r,||L*e manjka te takih tičev drugod? Sreča je le, ker do d^nes še niso mogli storiti hujšega kot or pletati * jeziki in mazati po Časopisnem papirju!
Ameriška , katoliška revija
The tCoramonwealth.je ostro u-darila po španskem uporni-
škem generalu Francu, ker njegov« ietaUke bombe pobijajo ueuburviene civiliste, matere ui otroku, dasi tudi papež protestira proti temu barbare! v u. Ista revija i« do prej kratkim podpirala Kr#ucovo stvar brez pridržka. ^Tako se polagoma toda gotovo jasni tudi v glavah katoliške inteligence.
,,..Naj ujhčf ne misli, da zdaj pričakujemo, da se bo zjasnilo tudi v glavah, prijateljskega krožka pri "AmeriŠlfj Domovini'1.. Tam ni sploh nobene inteligenc«, še take ne, kakršno je posedoval pred stoletji izumrli ptič dado ...
žiPfSRirap^E
klubov in društev Prosvetne matice JSZ, vršeče se dne 26. junija t. I. pri s. Jospehu Skoffu v Bartonu, Ohio
Tajnik sv Jos. Snoy otvori zborovanje konference ob pol
pnajstih dopoldne in obširno pojasni pomen današnje seje ter toplo priporoča, da zbornica stori kar največ koristnega za JSZ, Prosvetno matico in Proletarca. Nato pride na dnevni red volitev predsednika. Nominirana sta ss. Rebol in Žlemberger, toda prvi odkloni v prid slednjega, nakar je soglasno podpirano in sprejeto, da predseduje s. Nace 21em-berger. Za zapisnikarja je no-miniran s. L. Pavlinich in ker nima protikandidata, je proglašen kot soglasno izvoljen. Predsednik s. Žlemberger nato imenuje v nadzorni odsek ss. Johna Viteza in Josepha Skoffa, s čemer postane konferenca konstituirana in sklepčna v smislu pravil.
Zapisnik zadnje seje je pre-čitan in soglasno sprejet brez popravka.
Tudi korespondenca je pre-čitana in vzeta na znanje.
Taj.-blagajnik s. Snoy poroča, da se nahaja v blagajni vsota $33.54. Poročilo sprejeto.
Nadzornika poročata, da sta pregledala knjige in jih našla v redu in jih priporočata v sprejem, kar se zgodi.
Konferenčni organizatorji ss. Vitez, Skoff, Rebol in Snoy poročajo, da so po svojih močeh delovali na širjenju Proletarca in druge naše literature, pridobili nekaj društev v Pros. matico in tudi drugače delali v korist te naše kulturne organizacije. Uspeh bi bil lahko večji in da ni bil, »o krive slabe delavske razmere. Poročilo je vzeto na znanje.
Jos. Snoy poroča za klub št. 11, da je ta klub eden najbolj aktivnih v tej okolici, dela za Proletarca in raapečava drugo našo literaturo itd. Zadnja prvomajska proslava mu je dala novega poguma in bo zdaj s podvojeno vnemo delal v korist soc. stranke in delavskega po-kreta sploh. S. Rebol se strinja s Snoyjem in pristavi samo, da ima klub št. 11 vse pogoje za obstoj. Poročilo je sprejeto.
Za kluib. št. 95 pa poroča s. Žlemberger, ki pravi, da njihov klub ne izkazuje posebnega napredka, čemur so krive slabe delavske razmere; za Proletarca in Prosvetno matico stori, kolikor dopuščajo finančne razmere. Poročik) je sprejeto.
Slede poročila društvenih zastopnikov. Rebol in 8noy poročata za dr. št. 13 SNPJ, da to društvo še nadalje ostane v P. M. in federaciji SNPJ. — Isto poroča s. Nace Žlemberger za društvo št. 176 S. N. F. J., za društvo 258 Louis Pavlinich, za št. 275 Berlot in Olanik, za št. 333 John Vitez in Louis Zupančič, za št. 562 Jos. Skoff in Habe, za društvo št. 407 pa pismeno poroča isto tajnik Frank Kolenc. Vsi zastopniki »poročajo, da se v njihovih naselbinah deluje v korist Proletarca, Amer. druž. koledarja, Majskega Glasa in delavskega pokreta, kolikor pač dovoljujejo slabe razmere. Vsa poročila so vzeta na znanje.
Zastopnik društva št. 275 Berlot želi, da bi eksekutiva
razposlala .namesto slovenskih nekaj angleških knjig, nakar John Rebolj stavi predlog, da še tajniki društev, ki spadajo k Prosvetni matici, sami obrnejo nanjo za angleške knjige. Predlog je podpiran in soglasno sprejet.
Razprava o Proletareu in drugi naši literaturi. S. Snoy poroča, da bi se še dalo marsikaterega novega naročnika dobiti in skolektati zaostalo naročnino, toda on zaradi dela in slabega zdravja ne more več hoditi na agitacijo, zato priporoča agilnega sodruga Johna Viteza, da se ga izvoli za Pro-letarčevega zastopnika. S. L. Zorko iz Clevelanda se popolnoma strinja s Snoyjem in vzpodbuja navzoče, da povsod delujejo v korist Proletarca in delavske literature iz knjigarne Proletarca in P. M. S. Vitez pravi, da bo skušal koristiti Proletareu po bližnjih naselbinah. zaenkrat ga pa zadržuje Dom društva it. 333 SNPJ, katerega oskrbnik je on, kar se vzame na znanje.
S. Zorko nato poda referat, ki ga je bil pripravil po naročilu naše eksekutive. (Referat priobčimo posebej. Ured.)
Po referatu je bilo sklenjeno, da se ga soglasno sprejme. Kar se tiče Cankarjevega Glasnika, se je vnela precejšnja dis-kuzija, v katero so posegli Rebol, Snoy, Žlemberger, Skoff in Pavlinich. Nato je bila sprejeta sugestija, naj bi odbora Prosvetne matice in Cankarjeve ustanove delovala na to, da se obe ustanovi združita, kar bi zelo koristilo skupnosti. Nato je bilo sklenjeno, da se sprejme predlog Jos. Snoyja. da se da Proletareu v podporo pet dolarjev iz blagajne in da se popoldne pobira prostovoljne prispevke. Nadalje je bilo sklenjeno, da se finančno pomaga iz konferenčne blagajne s. Vitezu, ako bo šel na agitacijo za Proletarca izven naselbine, in da se v tem smislu apelira tudi na eksekutivo.
S. Snoy nato pove, da je treba zbrati 25 tisoč podpisov za kandidate soc. stranke in priporoča, da gremo vsi na delo.
K točki 13. se priporoča, da se brezposelni organizirajo poleg v CIO tudi v b rez posel nost-ni zvezi, da skupno delujejo za izboljšanje.
Volitve odbora. Soglasno sprejeto, da ostanejo na svojih mestih dosedanji odborniki, ki so:
Joseph Snoy, taj.-blag.; Vitez, Skoff, Rebol, Gorenc in Pavlinich, organizatorji konference. Konferenčni odbor določi, kdaj in kje se naj vrši prihodnja konferenca. Pred zaključkom seje je soglasno sprejeto, da se konferenca toplo zahvali s. Zorkotu za njegovo sodelovanje in navodila v korist našega gibanja in publikacij.
Ker je s tem dnevni red izčrpan, s. predsednik zaključi zborovanje ob pol dveh popol-dno.
Nace Žlemberger, predsednik.
Louis Pavlinich, zapisnikar.
Referat s. Louisa Zorkota
meriki. Zato je naša dolžnost, da Proletarca ohranimo in ga razširimo, da bo zahajal v vsako hišo, kjer stanujejo slovenski delavci. Delavec brez delavskega časopisja je kot vujak brez puške.
Proletarec vzgaja in bodri slo-venske delavce že nad trideset _____	let. Kot sem že omenil, je nje-
podon no seji konference klubov in društev Prosvetne g^a«^"*;
matice v Bartonu, O,, dne 26. junija t. I.	valnem in političnem polju
Od tajništva eksekutive JSZ!na*a dolžnost, da širimo pro- med slovenskimi delavci v A-sem dobil nalogo, da posetim pagando v delavskih in far-vaše današnje zborovanje: marskih organizacijah za or-Društev Prosvetne matice in ganiziranje delavske stranke klubov JSZ, In podam referat: in delujmo s svojim vplivom, O našem delu za razširjenje da taka stranka vključi v svoj Proletarca in Jugoslovanske program odpravo profitnega socialistične zveze*	sistema. V slučaju, da pride ta-
Predno pa pridem na to to- delavska stranka, ki bo or-čko, je pa potrebno, za boljše ganizirana potom delavskih in razumevanje, da se ozremo ne- farmarskih organizacij, bo pa koliko na okoli in bomo videJi, delovanje ravno tako, ako kako obstoji današnja delav- ne še bolj potrebno za izobra-ska politična situacija.	'ževalno propagando, da delav-
Se menda "v vsej zgodovini. *ka 8t™nka čimprej vključi v od kar se delavstvo udejstvuje program: Odpravo kapi-v politiki, ni bilo toliko konfu- talističnega sistema m se izreče zije o delavski politični orien- za socialističnega, kar je edini taciji kot jo je danes. Ljudje, lzhod 12 »edanje mizenje in nekateri so še nedavno prisegali 8IKumosti. na principe Marksizma, so da- Da bomo pa mi slovenski o-nes za politično enotno fronto miroma jugoslovanski delavci delavstva v kapitalistični stran-1 doprinesli svoj delež k ustano-
PRIREDBE KLUBOV
Ja L.
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem I
ki, potom Delavske nestran-kar lige. Povdarjajo, kot je po-vdarjal bivši predsednik A. D. F. Goropers, in katero taktiko nadaljuje sedanji predsednik A. D. F. W. Green. Ta je bila in je: Da delavstvo ne potrebuje svoje politi6ne stranke, pač pa naj voli za "delavske" prijatelje v demokratski in republikanski stranki. Vsak pošten in zaveden delavec ve, da je bila ta taktika za časa Gom-persa in sedaj, katero nadaljuje Green, zmotna in delavstvu škodljiva. Nerazumljivo pa je. da so to zmotno taktiko, katera bi mogla biti od delavstva že zdavnaj zavržena, vzeli za e-dino pravilno naši prijatelji komunisti, Spominjate se še, kako so ti ljudje še ne par let nazaj z vso energijo delovali za Farma rs k o-delavsko stranko. To jv bilo takrat, ko še ni bil čas zrel zato. Sli so celo tako daleč in zahtevali, da bi se komunistična stranka in socialistična združile in formirale delavske stranko. Akoravno je bilo jasno, da taka kombinacija bi bila takrat brez posebnega vpliva za zgraditev močne delavske stranke.
Socialisti smo tpovdarjali takrat in povdarjamo danes, da delavsko stranko morajo ustanoviti delavske unije in far-marske organizacije. Mi socialisti, kar bi bila tudi dolžnost korministov, je pa naša naloga, da v delavskih in farmarskih organizacijah širimo idejo za delavsko stranko in propagiramo principe, na katerih naj delavska stranka sloni. Ali naši prijatelji komunisti so zavrgli idejo za delavsko stranko, in danes celo, kadar pride ta ideja na dnevni red pri Delavski nestrankarski ligi, z vso svojo silo nasprotujejo.
Mi socialisti moramo delovati za isti cilj kot smo dose-daj, samo bolj energično. Danes je bolj jasno kot kdaj prej, da drugega izhoda ni iz depresije — delavske mizerije, vojne nevarnosti in fašizma, kot v socialističnemu principu. Vse new-dealarske abecede niso odpravile brezposelnosti in sigurnost za delavstvo je tam. kjer je bila pred začetkom new deala. Vsi pakti in konference demokratičnih kapitalističnih držav ne morejo zaustaviti razmaha fašizma — ker ga nočejo, ker je njim ljubši, kot demokratičen socializem. Zato moramo mi kot socialisti vztrajno delovati za delavsko neodvisno politično akcijo, katera mora sloneti na socialističnih principih.
Princip šteje. Ime je postranskega pomena. S tem se me pa ne sme napačno razumeti. Ker je možnost, da se v bližnji bodočnosti formira delavska stranka, katera ne bo takoj od početka imela izrazit socialističen program, pa bomo skoro gotovo socialisti sodelovali v njej — če bo taka stranka organizirana potom delavskih unij in farmarskih organizacij, kot je Farmarska delavska federacija v W»sconsi-nu. Ampak naše socialistično delovanje bo takrat tako potrebno kot je danes. Danes je
vitvi in formiranju razredno zavedne delavske stranke, je potrebno, da smo organizirani v Jugoslovanski socialistični zvezi, katera je edino delavska politična organizacija, ona je tudi kulturna in izobraževalna institucija. Ogromno delo, ki je bilo izvršeno na kulturnem in izobraževalnem polju med slovenskimi delavci v Ameriki, v zadnjih tridesetih letih, gre največ zasluge JSZ in njenemu glaslu Proletareu.
Na izobraževalno in kulturno delovanje moramo polagati največ važnosti. Kjer je pomanjkanje delavske izobrazbe, tam takoj,'kakor hitro pridrvi vihar kapitalistične propagande, preneha delo za delavske ideje. Dokaz nam je propaganda "new deala". Koliko neutrjenih, drugače dobrih naših so-drugov in simpatičarjev je potegnil v svoj vrtinec. Mnogo od teh se jih je že iztreznilo, sedaj se zavedajo, da jih je potegnila močna kapitalistična propaganda. Mnogo se jih še nahaja v konfuziji — razočarani so nad vsem. pa ne vedo ne kod ne kam. če bi ti ljudje trezno čitali socialistično literaturo — slovenski Proletarca, ne bi imeli danes glavobol. Obdržali bi soc. klube in širili bi Proletarca tudi med druge slovenske delavce, kateri so tudi potrebni izobrazbe. Delavska izobrazba je ključ, s katerim se bodo odprla vrata v lepšo bodočnost delavskega razreda.
Sodrugi in sodruginje, bratje in sestre! Najprvo glejmo, da smo člani svoje organizacije — svoje stranke, katera je bila u-stanovijena iz delavcev za delavce, katera vodi boj proti sedanjemu krivičnemu kapitalističnemu sistemu in v korist nas vseh delavcev. Pristopite v klube JSZ, kjer obstojajo in kjer jih še ni, jih organizirajte. Kari Marx je zapisal: "Osvoboditev delavstva iz kapitalističnega jarma je delo njega samega." To je nespodbita resnica. Upoštevajmo jo. Glejte na to, da bo vaše društvo Član delavske kulturne in izobraževalne organizacije Prosvetne matice JSZ. Kot upravnik delavske izobraževalne in kultijr-ne revije Cankarjev Glasnik bi priporočal, kjer se zarridi slabih delavskih razmer ue morete 'posamezno naročiti na Cankarjev Glasnik, da bi se vas zbralo več skupaj in si ga skupaj naročili in ga potem prijateljsko menjali. Ali pa, da bi društva plačala par naročnin, kjer bi si članstvo lahko izposojevalo istega.
Proletarec je glasilo delavsko politično orientiranega slovenskega delavstva v Ameriki.
V sledečem »e zna mu »o priredbe klubov JSZ, koafaraačaik orgaoiaa. eij im socialističnih kulturaik dr*, ilevt
AUGUST
CLEVELAND, O. — Pik«* kluba it. 49 JSZ v nedeljo 7. avfusta u Pctrijevi farmi na Bithop Road.
, SEPTEMBER PRESTO, PA. — Konferenca Uu-hov JSZ In druitav Proiveta« matic« »ar pikaik, t nedeljo U. sap«. ||||
▼	Presto parku.
OKTOBER
CH&CACO. — Koncert "Sava" v aedoljo 23. oktobra t dvorani SNPJ.
NOVEMBER CLEVELAND. O. — Koncert se*. "Zarja" aa Zakvalai daa 24.
avditoriju SND.
CHICAGO. — Dramska kluka it 1 t nedeljo 27. nov«
▼	dvorani SNPJ.
DECEMBER CHICAGO, ILL. — V sobota »1. decembra Silvestrova zabava kM* it. 1 v dvorani SNPJ.
COLLINWOOD, O. — Veselim kluba it. 49 JSZ »a boiični večer U. dac. v Slov. dal. domu.
1939.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nadalja 2«. febre-»rja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Savo" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ.
(Tajaika klubov »a kulturne odseka klubov t ar tajnika keaferea* pra-sama, da nam sporoča vsa svoja pri* v+ditve za uvrstitev v to kolono la da nam poiljojo popravka, ako so podatki o priredbah napačno ftonl.)
Če hoče kdo tam biti hlapec, mu ni zameriti, druge tlačiti f hlapčevstvo jo pa podloat, ka» tere ni nikomur tr«b. pr«*
UtL
PMANDECtrS TRAVEL BUREAU
Folklore Radio Program
Every Stu»day from 1 to 2 P. M. SStatioa H WAE — 1290 kiWcyck»
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan rasen srede od
9. zjutraj do 9. s večer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL
111 i i »♦»♦♦♦♦♦♦KOI HM
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1
j NAROČITE SI DNEVNIK
i "PROSVETA"
Stane aa oolo lata $6 00, pal lata $3.90
Ustanavljaj te nova društva. Deset članov(lc) je treba »a novo druitvo. Naslov ta list ia sa tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. ' CHICAGO, ILL.
MIIHIIIMMIMMMIMMl

ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO. ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
HI


Brez kompasd ne gre!
"Malodušje ne je >>olastilo j šali cele kupe papirja o sloven-slovenskega razumništva. Čuti st\ j, a pokojni dr. Ivan Prijavno onemoglost... Osuplo in telj je na vse tisto zapisal v zmedeno stoji pred dejstvom, i MOmladiniM: WA ie do dane* da hodi ljudstvo svoja pota in nimamo jasnega pojma o tem, »e zanj in njegove skrbi ne kar se imenuje ideja slovenskega naroda."
Dr. Anton Dermota je povzel te Prijateljeve besede in zapisal v "Naših Zapiskih":
"Začudili smo se, ko smo zaslišali to. In kako se ne bi? Toliko let se že govori in piše in napija v imenu slovenskega naroda; toliko let se vodi politika zoper vlado in z njo, zoper
HRIBOVSKA KOMEDIJA
»meni", tako piše uvodnik "Slovenije". Tej obupanosti se pridružuje mlado MDejanje", ki pravi, da nam preti "popolno izničenje, telesna smrt in duhovni prepad" in kliče vse Slovence, "da se v vseh javnih odločitvah postavljajo bolj v območje tistega, kar nas druži, kakor onega, kar nas razdva-
ja, in da s pluralističnim delo- niii^arodnV^nuprotnik t IT S vanjem razzivijajo ostala torišča narodnega življenja"
ifaj oprosti uredništvo "Dejanja" ga prosimo, da nam naloži to pluralistično delovanje. — Neki akademski klub nas spodbuja k slovenski zavesti in ganljivemu slogaštvu. A-kademsko glasilo spet samozavestno piše: "Ko se oziramo po slovenski politični delavnosti zadnjih dvajsetih let, pišemo z neizprosno kritičnostjo obsodbe našim starejšim gene-
njimi — v imenu slovenskega naroda; toliko let že odbiramo in pošiljamo poslance v državni zbor in deželne zbore...: zdaj pa pride mlad, inteligenten mož in desauvira celo slo^' vensko javnost in vse tisto, kar smo mislili, da je slovenski narod! ... Časih na visokih šolah si je prisvajal in je imel vsak bolj gostobesedni akademik pravico, govoriti v imenii celega slovenskega naroda in v imenu tega naroda presojati,
racijam. Se več ! Danes ugotav- 0proščati in obsojati kogarkoli
Ijamo njih izkoreninjenost v tem narodu . .. Vsa odgovornost in vse delo bodočnosti leži danes na mladih generacijah."
čemu bi še naštevali nadaljnje primere, saj vsak dan in
in karkoli: Vsak žurnalist ima od nekdaj pri nas že ipso fact«) pravico govoriti in izjavljati se v imenu slovenskega naroda in proglašati to za koristno, ono pa za škodljivo narodovi celo-
povsod opažamo razdvojenost kupnoeti. Skratka, od let štiri-stovenskega izobraženstva, ni- desetih, odkar imamo svoje ča-hanje med malodušnostjo, ki sopisje in odkar smo 'politično meji le na obup, in med preti- oživili, sme pri nas vsak. ko-rano ošabnostjo in po manjka- mur se vzljubi, poprijeti bese-nje vsake prave notranje pove- do v imenu slovenskega naroda zanosti z resnično zgodovino'— in zdaj nam pa pravijo, da in sedanjostjo našega naroda, niti ne vemo" še natančno, kaj čemur se pridružuje še velika se imenuje ideja slovenskega
nevednost o pravem ozadju boja, ki se bije med nasprotujočimi silami doma in po svetu.
Vsa ta zaletavost velikega dela naše inteiigence ni nič novega za človeka, ki vsaj pri-no pozna našo nedokončano preteklost. Proti koncu svetovne vojne so bili vsi tako navdušeni Jugoslovani, da je n. pr. "Dom in Svet" prinašal raz-m prave o srbskem jeziku, a čez nekaj let so še napredni uče-■jaki mislili, da morajo voliti ttR, če hdobiti avtonomijo. danes pa se proglašajo spet za edino verodostojne tolmače slovenstva pismarji, ki •o ie malo iprej razlagali, da je 6. januar višek vse modrosti in odrešenje za naš narod. Iz navdušenega slovenstva pa spet padajo premnogi v obupno malodušnost, dočim drugi povdarjajo potrebo, da mora-. mo začeti vzgajati iz Slovencev državni narod.
Kakor bi se po marsičem da-!b soditi, da so to zbeganost med slovenskim izobražen-atvom povzročili zadnji zunanji politični dogodki, vendar temu ni tako. To je samo nov Izraz stare žalostne lastnosti naSih literarnih in političnih salonov — da so brez smeri, brez notranjega ravnotežja, brez zveze z resničnim življe-ljem m narodom. Vse to, kar danes učenjaško ali obupano razpravljajo, vse to slovenstvo in jugoslovanstvo, slogaštvo in spletkarenje, pozivi akademskih klubov — vse to smo že braJi v nekoliko drugačnih besedah v časih, ko se ni bilo niti Jugoslavije niti tretjega rajha.
V letih pred vojno so napi-
Feli* Breaaeale. 7 4let ni čudak is tenne«i«kih hrib*, »i j« iasntalil ivoj Ustni pogreb, dokler j« i« iiv. imel J« tudi dnkovnika ia na pogreb J« pri-ilo okrog 8,000 radevedneeee.
ti tudi sebe in okrog sebe, da vsaj napak starih ne bo več ponavljala.
Tedaj bi videli, da je socia-
danes bolj, nego si misli. Vse mogoče stvari si je dala dopovedati in jih še danes sprejema, samo socializma ne. Naj-
naroda.
Potemtakem niso bili "slovenski narod" niti žurnalisti, niti Študentje na visokih Šolah, niti razni govorniki in pisatelji in banketarji, in niti poslanci v deželnh zborih in v centralnem parlamentu. V imenu slovenskega naroda so besedovali —a niso imeli jasnega pojma o tem, kaj in kakšen je narod, v čigar imenu govorijo in nastopajo, niti kakšna je njega ideja. Morali bi torej o njih reči:jnes, da pokopljejo Cankarjev
Hocializem v pošteni nameri, da bi Cankar lahko postal največji, neoporečni slovenski pisatelj, Če bi ga rešili naglavnega greha — socializma.
Socializem jim je bil vedno tujka, ne šele od vojne sem, kakor nekateri prikrivajo svojo odtujenost ali sovraštvo do njega, češ, da se ne morejo navduševati zanj radi notranjega razkola v naših vrstah. Njihovo razmerje do njega ni bilo nič drugačno v časih, ko še ni bilo niti social-patriotov, niti komunistov, niti okrožnih uradov, niti ljudskih front.
1914. leta je dr. Dragotin Lončar v spominskem posvetilu umrlemu dr. Dermoti zapisal sodbo, ki se še danes ne da preklicati:
izobraženstvu, ne slovenskemu ljudstvu, drži danes bolj kakor prej:
"To je inteligenca, ki ji je. bilo že v njenih akademskih hzem na ženskem trn v peti letih največ do tega, da kakor 'tistim, ki so si samolastno pn-mogoče hitro absolvira tista le- sv°J*ii vodstvo in pastirstvo ta, ki so predpogoj, da -pride v !nad slovenskim narodom, ker penzijo.. . Inteligenca brez STW> * ^ialUti vedno čutili višjega pogleda po svetu, po m0^ne in dolžne, da ne joka-ljudeh in po idejah .. . Kako mw 8 torlP°» kadar zahtevajo to se vrti zunaj čas in življenje, Pobožne pridige in narodnja-ni vprašala: da je bila le za Ake Kovorance in da ne tulimo silo preskrbljena ..."	,>d navdušenja, kadar »pod
krinko izbranih slovesnosti po-
In zato je bila vedno pretež- stavljajo nov križ slovenskemu na večina slovenske inteligence. lju<l»tvu. Pri tem, kakor je re-reakcionarna, nazadnjaška,, ke, dr Dermota, ni bila socia-hlapčevska, prazno rodolju- listična stPankj|
barska. Bila je pod vplivom po- "nikoli slepa in gluha za litičnega katolicizma in je še probleme, ki jih vzbuja življe-
nje ... Vselej in vsem je skušala priznati in dati tisto vrednost, ki so jo v resnici zaslužili. Pretiravanje ali omalova
nastopali so tjavendan.
Resnica! Dr. Prijatelj ima prav. Kdor ne bi verjel, naj pogleda v njegov spis o Kersniku, še bolje pa napravi, če preštudira dr. Lončarjevega "Blei-weisa". In na to je dr. Denaota na podlagi dejstev razčlenil vso to ganljivo "slovensko-na-rodno" ničvrednost, zaostalost, negativnost in zaletavost. Ob priliki morda to njegovo razpravo Še ponatisnemo, zdaj pa razvijajmo dalje započeto misel.
Zadnji dogodki v soseščini so morali seveda še bolj zbegati vse tiste izobražence, ki ne čutijo pod seboj trdnih tal in ki so se vedno lovili pod me-njajočimi se zunanjimi vplivi, ki učinkujejo najbolj na tiste, ki radi poudarjajo svojo umsko suverenost. In ti dogodki niso mogli drugače vplivati, kakor so, na večino tiste slo* venske inteligence, ki jo je dobro osvetlil dr. Dermota v razpravi, kjer razlaga ločitev slovenskih masarykovcev od katoliškega in naprednega tabora in vstop v socialistične vrste.
Njegova sodba o tej večini, ki ne dela časti ne slovenskemu
večji pismouki iz katoliškega levanje dejstev in vpliva ide' in svobodomiselnega literarne- Me jj ne more ostati." ga salona so se trudili do da-	(Konec prihodnjič.) -
Hitler hoče izgnati 40,000 Avstrijcev
(Nadaljevanj« s 1. strani.)
sta, če bi jim druge države odprle vrata. To je bilo nesramno posmehovanje vsem načelom človečanstva, toda kdo more pa pričakovati od fašističnih sadistov kaj drugega?
Za vsak slučaj ...
Dr. Neumanna so seveda vprašali, kako in kaj v Avstriji, odkar leži na nji mora Hitlerja. toda mož o stvari ni hotel nič govoriti. Potem so pa zvedeli, zakaj je molčal: ker si l ni upal govoriti, ker so naciji
■■	obdržali na Dunaju njegovo
Marsikak slovenski izobra-,*^ in otroka... če bi zdaj
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE	
t ; i	Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU
1	[ 2301 S. Lavvndafe Ave., Chicago
ženec je svoje dni koketiral ali celo simpatiziral s socializmom, dokler je šlo samo za teoretična razpravljanja; toda v praktičnem življenj« je kmalu pozabil na svoje ideale in postal njih nasprotnik iz sebičnosti."
Tisti politični tabor, ki živi od tega, da ponareja vso slovensko politično zgodovino, je uspel, da je njtegova falsifika-torska delavnica postala vir resnice in merilo večini slovenske inteligence. Kajti njegovo ponarejanje in licemerstvo pri-ja tisti slovenski inteligenci, ki sovraži socializem zato, ker ta socializem nikdar ni hotel skupaj z njo bloditi po krivrh potih in kaditi malikom, temveč je imel nasprotno pogum, da je proti večini kazal resnico in pravo pot. Socializem jim je bil tuj ne zato, ker jim nI vedel česa povedati, temveč zato, ker jim je mnogo, za njihova ušesa in njihovo spoznav-nost kar preveč povedal. In premnogi iz mlade generacije sodijo iti obsojajo socializem na Slovenskem, ker često nevede ponavljajo laži in potvore Kopitarjeve ulice, namesto da bi si kot mladi inteligentje o-gledali vire in si po njih ustvarjali res pravo sodbo resnične mlade generacije, ki se ne sme zadovoljiti z enostavnim izobčenjem vseh očetov in dedov, temveč mora kritično pogleda-
dr. Neumann zinil katero preveč, ki ne bi ugajala Hitlerju, potem bi se maščeval nad njegovo ženo in otrokom! Zato mož, ki je bil zaprt takoj po aneksiji Avstrije in šele zdaj izpuščen, previdno molči in pove le to, kar so mu naročili naciji: naj tuje države preskrbe prostor za 40 tisoč avstrijskih prebivalcev, ki so neljubi na-cijskemu režimu. In to bo v sedanjih razmerah zelo trd oreh za konferenco, zlasti, ker ima iz omenjenih razlogov zelo vezane roke. Naj se obrne kakor koli, ti izgnanci bodo nesrečneži, obsojeni večinoma na žalostno životarenje iz dneva v dan, dokler ne bodo razbiti na koščke politični maliki v njihovi domovini, zaradi katerih so morali v tujino. Teh mali-kov pa ne bo razbil nihče drug kot ljudstva, katera tiranizira-jo. Vsako posamezno ljudstvo se mora osvoboditi samo, če hoče biti svobodno.
Važno naznanilo
Bridgcport, O. — Dobili smo peticije za p< /jiranj« podpisov za kandidate soc. stranke, ki sem jih razposlal na vse somišljenike. Zdaj pa pojdimo na delo, podpise se dobi, posebno ker je gov. Davey dobro podučil tako premogarje kot jeklarske delavce, kako se lahko zanesejo na kapitalistične državne uradnike. In ne odlašajte, ker čas je kratek in dolžnost vsakega delavca je, da pomaga pni tem delu.
V nedeljo dopoldne dne 17. t. m. bo imel naš klub sejo, začetek ob desetih. Na seja smo povabili so?, kandidata za pod-governerja Alberta Levzeja. Seje se bo udeležil tudi s. Ed Dickengon, ki je bil govornik na naši majski 'proslavi. Zato je želeti, da pridejo na sejo vsi člani kluba in tudi somišljeniki jodo dobrodošli. Ukrenili bomo vse, kar bo potrebno glede podpisov in ostalih kampanjah zadev. — Jos. Snoy.
Imenikzastopnikov Proletarca
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako j& ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
CALIFORNIA.
Piknik uslužbencev SNPJ
Chicagc, lil. — Se meseca aprila je bilo sklenjeno na posebnem sestanku uslužbencev SNPJ, da priredimo piknik, ki naj bo v zabavo in razvedrilo vsem, ki se ga udeleže, ter morebitni prebitek v pomoč uniji UOPWA lokal 24 CIO. Piknik bi se moral vršiti dne 10. julija, ker smo pa pozneje zvedeli, da imajo dr. št. 8, 490 in 610 SNPJ skupni piknik na isti dan, je bil naš piknik prestavljen na tretjo nedeljo, t. j. 17. julija. — Brezdvomno je v Chicagu in okolici mnogo rojakov, ki se zanimajo za unijsko gibanje ter mu žele kar največ uspeha, zato pričakujemo, da se udeležite tega izleta v svojo korist in zabavo. Piknik se bo vršil na dobro znanem Kobalo-vem vrtu, na 55. in Clarendon Hill Rd., Clarendon Hills, 111. Lahko se peljete tudi z vlakom.
Torej, ne pozabite, 17. julija vsi na piknik v Clarendon Hills! — V. Ločniškar.
TVA dobiva nova polena pod noge
Zvezna uprava za razvoj tennesiškega porečja ali TVA (Tennessee Valley Authority), ki je zadnje čase »ostala predmet preiskave in tarča političnih nasprotnikov Rooseveltove administracije, ima nove težave na glavi. Te dni jo je namreč tožil njen bivši načelnik dr. Arthur E. Morgan, ki hoče nazaj svojo službo. To pa je izgubil, ko se je začel spor med direktorji TVA; Morgan je dolžil svoja tovariša v upravi TVA, da »ta neposlušna, da ro-varita proti njemu in TVA in podobno, ostala direktorja, Harcourt Morgan in David Lilienthal sta pa odgovorila, da se prvi obnaša kot kak diktator; nakar je posegel v spor predsednik Roosevelt ter zahteval od Arthurja Morgana. da svoje obdolžbe podpre z dokazi. Mož pa ni hotel govoriti in predsednik ga je nato odpustil iz službe. Proti-newdealov-ci v kongresu so stvar pograbili kot lačen pes kost in nazadnje je bilo sklenjeno, da stvar razčisti kongresna preiskava, ki se bo v kratkem začela.
TVA je ena tistih stvari, ki jih je izvedla sedanja vlada, o katerih se mora reči, da so dobre in potrebne. Njen namen je razviti vodno silo v tennesi-ški dolini in oskrbeti ondotne kraje s ceneno električno silo. Vsled tega je bila od vsega po-četka hud trn v peti telektrar-skemu trustu, katerega politični služabniki so zmirom skušali stvari škodovati. Pravi oče TVA je samostojni republikanski senator Norris iz Nebraske. ki se je za njo boril celih petnajst let. Njegov sen se je začel uresničevati šele pod Roo-seveltovo vlado.
Fontanai Anton Blaskh. O« k land: Anton Tomšič. Lo» Ang«|c»: Frank Novak. San Francitco: A. Leksan.
COLORADO.
Cretted Butte: Ant. Slobodnik.
Puabloi Fr. Bolt**zar.
WaUenburg in okolica: Frank L.
Toaniil.
ILLINOIS.
Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogorelec, Joseph Drasler, Anton An-dres, Justin Zaje in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak, Frank
Karun in John Streli. OgUsbjri Anton Udovich. Springfield: Joseph Ovca, John Gor-
iek in Anton Per. /irdent Fr. Uersich. VVaukegan in North Chicago: Martin Judnich.
INDIANA.
Clinton: Ignac Spendal. IndianapolU: Anton Ivančii.
KANSAS.
Arma: Antop ftular. West Mineral: John Marolt
MICHIGAN.
Detroit: John Zomik in Joseph Kor-sich.
MINNESOTA. Bnhl: Max Marti.
Ckitholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Eljr: John Teran.
MONTANA. Butte: Frank Jeniker. Eaat Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yel)ar. Red Lodge: K. Erznoinik.
NEW JERSEY. Elisabeth: Andre-w Sprogar.
Naše
e •
revije
Videl svoj pogreb
Klngrtort, Tenn. — Tu živi čudaški farmar Feli* Brazeale, star 74 let, ki mu je pred kratkim* padlo v glavo, da bi rad videl svoj lastni pogrebni sprevod. In tako je uredil vse potrebno in zijal pri njegovem "pogrebu" ni manjkalo. Starec pravi, da j« *>N to najlepši dogodek v njegovem življenju ...
Papež in Franco
Rim. — Papež, ki se mudi na gradu Gandolfo, je sprejel v avdijenco prvega uradnega poslanika španskega fašističnega generala Franca ter izrazil svoje zadovoljstvo, ker Franco obljublja vrniti katoliški cerkvi v Španiji njen nekdanji vpliv. Zaradi takih obljub je Vatikan zadnje čase odprto priznal, da simpatizira z uporniki.
Cankarjev Glasnik, 12. številka 1. letnika, ima sledečo j vsebino:
Uvodnik "Naprej!", opis spočetja Cankarjevega "Hlapca Jerneja in "njegove pravice" ("Jcrncjcvo rojstvo"), pesem "Fantovska", črtica "Vsak sam zase", članek "če bi..zaključek pov. o podjarmljenju Inkov 'Zlato, zlato!*, opisi "Kitajska rdeča armada", "Svoboda pod svastiko", •'Italijanska Etijopija", "Diktature niso večne", "Nacizem v južni Ameriki", "Skrivnostna dežela Bet-Tas" in "Zemlja in družba", nadalj. drame "Roka pravice" pravice" in "Julkina zmota". Poleg tega vsebuje običajni "gospodinjski kotiček", razne drobne zanimivosti in kazalo (ki bi pa pri vezanem letniku malo pomagalo, ker se je napravilo napako, da se je nume-riralo vsako številko posebej).
S to številko je ta revija zaključila svoj prvi letnik. "Dete, ki ga ni bilo pri krstu", kakor se je svoj čas izrazil eden le-montskih šaljivcev, upajoč 'pobožno, da ga h krstu tudi nikdar ne bo, je torej staro eno leto! To je razveseljivo dejstvo in naš napredni element v Clevelandu je lahkonponosen na to svoje "dete", kar je treba reči tudi o naprednih rojakih iz drugih naselbin, ki so pomagali, da je "beseda meso postala"! Naše čestitke! Upamo, da bodo vsi ti rojaki še v naprej ostali zvesti "Cankarjevemu Glasniku" ter mu pridobili tudi novih prijateljev. To več kot zasluži.
Naslov revije je: "Cankarjev Glasnik", 6411 St. Clair Ave., Cleveland Ohio. Naročnina: $3 na leto, $1.75 pol leta.
NEW YORK. Cowanda: John Matekovich. Little FalL: Fr. Petaus
NEW MEXICO. Sugarite: Anton Orožen.
OHIO.
Akro« in Kenmore: Leo Brcgar. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Barberton: Mike Kopach. Cleveland: John Krebelj, John Bo-zich in Jennie Dagarin. Girard: John Kosin in John Bogatay. Clencoe: Albina Kravanja. Litbon: J. Bergant. Powhatan Point: John Kralj.
Piney Fork: Nace Zlemberger. Newburgh: Jos. Lever. Niles: John Plahtar. VVarren: Joe Jet.
ORECON.
Oregon Citjr: Frank Strvasnik. PENNSYLVAN!A.
Aliquippa: Geo. Smrekar, Bartol Ya-rant.
Broughton: Jerry Junsha. Crafton: Jacob Tomec. C a noatburg .Strabane: Marko Te-
kavc, John Terčelj in Jacob Pavčič. Cuddy: John Jenko. Eaport: Jcs. Britz. Forett Citjr: Frank Rataic in Antho-
ny Drasler, Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Augustin. Johnttown in okolica: Andrew Vi-drich, John Rak, Ilija Bubalo in Jerry Gorenc. I Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Lbuis Britz. Librarjr: Nick Triller. Meadowlandt: Martin Baitz. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-I boy.
Sharon: Joseph Cvelbar. Weet Newton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel. Potovalni zastopnik Proletarca, A-merifckega družinskega koledarja in Majskega Glasa za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, Pa.
UTAH.
Helper in okolica: Joseph Skerl.
WASHINGTON.
Enumclaw: Ciril Ermenc. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm G rove: John Krasevec. S*ar City: Lawrence Selak. T borna*: Linhart Werdinek.
VVISCONSIN.
Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard Alpner.
Sheboygan: Fr. Stih. We»l AI1U: Vincenc Pugelj. VVillard: Mike Krultz.
WYOM!NG.
Kemmerer in okolica: Anton Tratnik
in John H. Krzisnik. Ročk Springs: John Jereb.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair A v«., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koija. — Fina postrežba. Dobra godba.
Dr. John J. Zavertnik
PHY5ICIAN AND
SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tol. Crawford 2212
At 185S W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
W«dneAday and Sunday by appointments only
Reiidence Tel.: Crawford 8440 If no an&wer—Call Anatin 5700
Teror v Šanghaju
Kitajci v šanghaju so praznovali prvo obletnico sedanje vojne s pobijanjem Japoncev in svojih rojakov, ki so se le tem udinjali. Vrženih je bilo nešteto bomb in ročnih granat in v mestu je vladal pravi teror. Japonske vojaške oblasti tega niso mogle ustaviti, dokler niso smatrali Kitajci sami, da jb bHo zaenkrat dovolj. U-bitih je bilo mnogo japonskih vojakov in Kitajcev, ki so bili v službi Japoncev.
- BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
P
■miBiiaiiiiaiiiii
Kadar narfcčate knjige, po* služite te Proletarceve knjigarne.
FEmfS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 13S2
Pristna In okntna domača jedila Cene smerne. Pottreikn točna.
V Yugos)av Weekly Dtroted to the
Interest ot the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON W E ALT H
NO. 1609.
Publishad W««kly at 2301 Se. Lawnd«l« Aft.
CHICAGO, ILL., July 13, 1938.
VOL. XXXIII
DOUBLE BURDEN
It's not a pleasant situation for our Federation'« Branche«, this being constantly bombarded with appeals for funds from the National Office of the Socialist Party. Nor is it conductive to building harmony betwecn them and the National Office.
The Jugoalav Socialist Federation has through its loyal and self-sacrificftig membership financed itself .throughout its entire history without any appeate for aid to the National Office or to any other group outside the Slovene element in this country — a very small group at that, in comparison with the maaaaa of the entire country within which the National Party funetions.
Working within this comparatively small and limited group, the Federation is and always has been able to finance itself; whereas, the National Party finds it necessary to continuously depend upon our Branches for financial aid, thereby doubling the Branches' financial burden. This, be aasured, is the cause of a great deal of harm and diseontentment within our Branches because of the dissatisfaetion created among the members, and consequently, disruiption of that very desirable harmony whiich, by ali means, should exist between the Federation and the National Office.
Our Federation sponsors its own publications — Proletarec, a labor weekly; The American Family Almanac and May Herald, both annuals,—J. S. F. Conferencea in different scc-tions of the Country where our membership is centered, its Educational Bureau, its own ieeture and speaking tours, in ad-dition to innumerafcle other undertakings essential to the growth of the Federation. Ali made possible through the loyal-ty and self-sacrifice of our members.
It vvould be narrow-mindedness indeed, to think for a moment that this is not a strain upon them, some of whom have been unemployed alj; through the depression, others but part-time employed.
And the very hight of folly is to foiater more financial ob-ligations upon them.
Our Federation has never in any manner been a burden to the Party. ft fulfills its funetions among our people today as it always has despite some peoples' opinions to the contrary.
What we most sincerely desire is a better understanding one the part of the National Office in regards to our Federation.
Find Pay Below Bedrock Budget In Pennsylvania
At the prevaiiing cont of living a family of five —»n employed father, mother and three children under t ti years of age—must spend a minimum of 1107 a mouth in Allegheny county, IV, to maintain itself in health and decency.
Thia bedrock budget, rroult of a *tudy completed by the Federation of Social Agencija of Pittsburgh and Allegheny county, U higher titan many wages and salariea, the federation notes.
Limi*ed to bare essentials, the budget alk>w* for no insurance, no medital care and no church contri-butions. It aasumes economical buy-ing and bases rent values on dwell-mgs that satiafy only minimum legal requirements.
On the luxury side the budget provide« for one movic a month, 10 cents worth of cosmetics for the mother, three packa of cigarettes for the father, a daily newspaper and a Mreetcar trip to parks or museums twice a month. Ten centa a month is allowed for shaving supplies for each adult male.
Rent allonrances for familiea of *out to six persons ranged from $20 to $30.
WPA vvages in the country are $60.50 a month. The average direct .elief family of 3.3 persons gets about $32.50 a month in the Pittsburgh distriet. though in »urrounding counties vhere living costs are prob-
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
THE GREAT NAZI MYTH
ab»y aa dear, direct relief and WPA up, and downB
Lik« a R«y of Snnskin« oa a CIomujt D«y
lt doean't happan e*ery week, ae we vvould like, but occaaionally, that which we most deair« to come true.
In a newspaper otfice it'« the mast we!come of vvelcome aights. What? you worvdnr. Yea, that's it. Ne«w sub-seribers, especially vrhcit they come in batehes.
I*ast week our Buainess Manager, ('Charles Pogorelec, came back from VVillard, Wiaconsrn, with a bateh of 18 new subseribers plus a number of renewals. Which is ali the more re-markable when taking into consider-a t ion econumic conditions prevaiiing there among the urorkers and far-mors. The farm er who ti lis the soil and sells his produce, or raises a dai-ry herd and sells milk, likewise finds himself in dire straigh*«; first, because he ia forced to seli to monopol-ies vvho pay him a rock-bottom priče for his produce, and second, because of iveather and other natural conditions over vvhich he has no eontrol but which can give him either a bum-per crop or none at ali. A rainy sea-son brings about good pasturage vvith a consequent inerease in milk pro-duetion from the dairy herd. There-fore, to the dairy farmer the rainy season is welcome; arhereas, to the fruit farmer or truck gardener, the result will be quite the contrary, brinicing about destruetion of crop« through decay. And so, the farmer as the factory or mine worker has hi*
;tandsrds are stili lowerr.
Capitalism: Pro and Con
Is modern capitalism glorious or inglorious? What are the real pros and cons of capitalism? A little study and analyais gives us an interesting pieture.
Steam power plu« mvented ma-chines brought factory produetion. Factories and nr.*chinery cost great bervice and money. This necessitated the>collective pooling of financial re-sources of members of individuals. Thus have the genesis of capitalism.
An undeveloped world lay before 18th century aociety. To subdue and develop this world was a task requir-ing a Hercules. Capitalism was this young Hercules destined to do this job. But this young Hercules had its "brain trust" in awakening acience. Prodigious is the accomplishment— "modern civilization."
Let us enumerate a few of the out-standing accomplishments:
Man has been releaaed from drudge-slavery by the gift of effici-ent tool and machine.
Living standards have been boost-ed so that the most humble tcday enjoys comforts and conveniences unknown to king or queen of yester-day.
Leisure time has been given to ali ranks of society for recreation, edi-fication and pleasure.
"Hte intraetable oceana and the air above have been turned and tumed into lanes of easy travel and transport, resulting in the speading of populous nations to diatant virgin areas.
Finally, age-long scarcity has been pushed asidc for potential abundance.
Very vvell, so much for material accomplishments. What else has this Hercules done, this now full-grovm giant of monopoly capitalism? Among many things let us list a fevv things:
It haa separated the worker frotr his tools and has replaced the elever craftsman by a near-automa Um as machine tender.
It has concentrated ctmership of the earth and its bounty into the hands of a small fraetion of aociety.
It has built up a small group of economic overlords and reduced the masses of the people to dependency and wage slavery.
It has caused maldistribution of the produced Trealth by an undue concentration of eontrol in the hands of a diminishing ovvning class.
It has brought a conditkm of permanent unemployment for a large dependent fraetion of society.
It. ha<t developed a dominant špirit of greed that crowds out the špirit of co-operation.
It brought imperialist warfare through bitter economic competition.
It has emasculated democracy and driven contending nations toward fascism.
IJ has brought the world to the cross-roada of deadly competition and rational co-operation—Fascism and economic domocracy.
It is not too late to save demo-cracy. That is the immediate task for America. — O. F. Havvkins.
Another KentuckT l ase
The trial in Kentucky, revealing the extcnt of lavvlessness on the part of mine employers in Harlan county, practically raises a presumption that the four coal miners who have been in prison for seven years are in-nocent.
Jim Rejrnolds, W. B. Jones, Ches-ter Poore and Al Benson have served even years of their sentence for dleged participation in ttie "battle of ^varts," in Harlan county, in which hree company mine guards were illed when an attack was made on .he miners' pfeket Ifne.
There waa plenty Of evidence that the four men had nothing to do vvith the killings. In a recent hearing before Gov. A. B. Chandler, evidence vvas adduced indicating that aH these men are innocent The widow of one of the guards so testi fied. A wounded guard testified that he was. »t the former trial, made to testify to the identity of the men although he did not recogniae them as having been in the melee. Also, H was testified that the picket line waa attackml with machine guns, in vvhich čase the mmer* u»rely wouW have been justified in defending themselves as best they could.
A strong effort b being made to secure a pardon for these four men. The Nevv Milvvaukec Leader.
Then and Now
July Fourth, 1776, the American ( people issued their famous Declara-tion of Independence.
When the Torics of England sent an army to invade our soil, Lafa-yette, Kosciusko, Von Steubcn and many other internationaLs came to our aid because they were ready to die defending a people's government struggling against invasion and tyranny.
The oppressors and invaders of America were defeated. America became the beacon light of hope to the oppressed peoples of the v*orkl.
For centuries we have maintained this faith and hope but today our Government is betraying the ver>' principles our forefathers fought and died for by folkming the lead set by the present Tory Government of England, and imposing an embargo on arma to the people of Spain *rho are atruggling to preserve what are ourselves boast of—a democracy of, for and by the people.
The people of Spain lived under a feudal monarchy until 19&1. Then they decidod to follow the example of the American people and establiah their own people'* republic.
When they tried to atrenghten their democracy ht 1^36 by eleeting a people's front government they w»«re attacked by the fascist powers wbo used the Spanish arfstocrats and traitor generala as stooges. Spain, too, ha« its Benedict Arnolds.
b
But just aa the Lafayettes and Kosciusko« and Von Steubens came to our aid arhen our new!y formed republic vvas threatened, ao have men from every country on the globe come to the aid of Spain at her crucial hour.
VVhen the s»iater democraciea re-fuj»ed to seli arms, the people of those democracies sent tlich* repre-sentatives in flesh and blood to aid Spain.
Among those who have gone to die, if nocessary, that the Spainiffi ptfoplc's government should not perish from the earth, are 3,700 Americans. To them democracy and frcedom are more than w«ords on a printed page.
America's peace and democracy is bound up vvith the fate of the Span ish Republic.
JOBS
Men are stili dying from overwork, vvhile 10,000,000 are jobl
BIRDS EAT MANY INSECTS
Some hirds will eat 100 or more inrects at a meal, says the Depart ment of Agriculture, and if the fn aects are small, may devour several thousand.
Our postage stamps are printed, gummed and perforated on a single rotary pres« in one operation.
Among farmers, mine und factory workers, our agitators carry on. The economic conditions prevaiiing in any particular seetion are rcflected in the results our agitator« achieve.
Som« P«opl«*' Rooction«
In Detroit, 4tis »aid, at a picnic some hothead vvho probably didn*t know any better gave vent to his feelings by tearing up a copy of the May Herald and scattered it over the ground to be walkcd upon. This, because of an article published there-in, dealing with Russia.
Wcll, personally, I have but very little aympathy for tempers of that calibre and I don't know as our comrades who vvitnensed the scene should he particularly disturbed over ao trif-ling a matter.
From the vcry first day that Proletarec, or any of vur alher puoIicA-tions came to life, vre've had vvith us those admirers who tore up and stuf-fed into the fire evcry copy they could get their hands on. Usually, religious fanaties. How vvell our agitator.« know them! It's a very
small matter to get exited obout once you know sueh fanaties.
Mo»quito Sw«tting, a PopuUr P«»t me at tk« C«ator
Just as sure as the seasons change, the mo»<tuitocB come. For what purpose they were put on this earth is hard to say. Outside of conatantly trying to bite someone t bere seemn U> be no logical reason for theit existence. I)u«t, being that they are here and there is no getting away from them, the only thing we can do is swat, *wat, and swat some more.
Once one »ets on you, the quicket you slam him the better. Altho, 99 iimes out of 100 he'll get you before you can put him out of his misery,
Th«we nights around the Center vvith the moon in its full glory and (he benehes in our garden well oc-cupied 'tis not only cupid who*e on
the job.
A little serateh here and a little serateh there and here a swat and there a svvat and by the time the evening is over you're pretty vvell bit up.
W. N. Ewer writvs in the "London ; bi i'*gc». Fslkenhayn'a feats in mov.
OFF THE ROAD
l>a»ly HerrUd":
This myth—-for it is a myth—of the unequalleJ and irresistible mili-.tary strenght of Naxi Germany be-comes tireaome as wcll as dangerous.
The belief is widespread that in five year« Hitler has converted Ger-many not only into a first-claas war-machine but into a vvar-maehine mere i>owerful and more efficient than there has ever been before, v«stly more powerful and more efficient than the German machine of 1914.
Now the fact is—and the German high command knows it very well— that the Germany of 1938 ia, mili-tarily, economlealljr, organhiatkmal-ly, in no condition to vvage a majoT war.
Mil>tarily, her new army ia only three years old. The secret, illicit and "para-military" preparations of the ycars before (both Naii and pre-Nasi) v/vre no substitute for the real thing. For fiftcen years her youth did no military aervice.
There u stili, and will be for years to come, that yawning gap in her "trained reserves" by comparison with her neighbors.
More scrious than the gap in trained man power is the gap in officers and N.C.O.'s. CerUinly the Reichs-wehr wa.s over-officered, and of ad-m i rab le quality.
But even so, ita officers are insuf-ficient for the nevv army—and in-experienced in the handling of big armies. The men who should be the
Into the Potomac freight yards just outside of Washington, D. C. last vvcck roUed Ringling Bros. and f^i^ officers" and suff officers of
Hoan Refuses to Enter Race For Senator
PROBLEM-DRINKERS
Fifty yeara ago a man vvho drank too much vvas called a drunkard, and told that he vvould go to hell if hc did not stop. Today the sanie sort of man is called a dipsomaniac or an slcoholic according to how frayed his nerves are, and ia the somevvhat groggy guinea pig of practicing psy-chologists and psychiatrists. Re-*rently, a layman named Dr (Ph. D.) Charles H.- Durfee, speaking before an annual convention of Connecticut nhysicians at Groton, offered home-vpun family practitioners a few nolnts in the treatment of drunkards, whom he calls "problem-iJTrnkers." For the past six .vears he has been treating them on his Wakcfield, R. I. farm.
Greatest mistake of most alcoholic Vherapy is to emphasiie staying away rom the bottle. Dr. Durfee prefer ^traightening out arhatever funda-mental tvvist in personality is re«-oonsihle for the urge.
Drunkards drirvk to escape, and keeplng them in physical confine-ment onV aggravates their mental »tate. Further. Dr. Durfee will treat io one who does not come to him voluntarrly. On his farm Dr. Durfee »eavos liquor handy, and when there sre guests, he has patients pour cock-4ails, so that vvhen they return to •vormal life thev are used to being iear aleohol. But even when their •>syches are pntched up, none of Dr. f>urfee's patients are supposed to ^ouch aleohol again.
Problem-drtnkers should always hove something to think about and »omething to do. The best thing Dr. Durfee has found yet ia farm life. He keeps his patients digging ditehes, mending fences, clearing fields, tend-ing bee«. After six years of cirring drunks. Dr. Durfee has an extraor-dlnarily good-looking farm.
Ratnum A Bailey Combined Shows Inc. Off the tent cars came rain-wet canvas to dry in the sun, lest spon-tancous combustion destroy vvhat labor combustion had left of the Great Show on Earth.
Having played in the major citiea throughout the country and a bit skep*.ical about playing In smaller tovnn.H with the involved riak, the management decided to cut vvages 25 percent. The workera also did some dcciding resulting in the folding up of the show in Scranton, Pa.
Robbing the Refugees
An American author of a book of Kbort stories sold to a Berlin maga-xine the right to reprint some of them. He was to be paid about 350 marks, but only a small fraetion was allowed to be sent to him. The rest slami* to his credit bul 'he ouly «fi> he can get it is to go to the Nazi hell and spend it there.
If that is the way they treat an outsider against whom thc.v have no race prejudice, their treatment of oppressed insiders who want to get out is far worsc. Not only have the vic-tims' properties and funds been con-fiscated but ransoms have been de-manded from their friends on the outside.
This makes the task of the inter-govemmental committee on political refugees, meeting at Evian, France, hsHer. If the refugees vvere not sys-
to-day largely do not exiat, or are half-trained and hvexperienced.
Nor ia the position with regard to material ali it should be. Straining every economic muscle Gcrmany has made immense »tridesin re-armament ®ut—with every alloarance for earl-ier "illegal" armament—she started, by comparison with her neighbors, virtually at serateh.
There is every reason to believe that she has not made up that big handicap. And speed—plus shortage of raw material—has been bad for quality. The air is an exception. But, vvhile no one underrate« the import-ance of the air army, no one noar expects it, unless in overvvhelming superiority, to be deciaive by itself.
Moreover, and this is important, concentration on munitions has in-evitably been at the expcnse of other factors hardly les« important. Rail-ways, for example.
One of Germany's greatest assets in 1914-18 vvas her railway system and its organization. In the deploy-ment of 1914 she was able to send &50 troop trains a day over the Rhine
Mayor Daniel W. Hoan of Mil-vvaukee, vvho vvas the Farmer-I^bor Progressive Federation'« choice for U. S. Senator at their Madison con- ;tnatkally rohbed before being al^ vention, has refu^ed to enter the | kwred te depart, the problem wou d
-	be simpler, for many of th»»m would
be able to pay their way instead of bccoming dependent.
The Nevv Milvvaukee Leader.
race. In a letter to Henry Rutz, ex-ecutive secreUry of the Federation, Hoan staied:
"I cannot subseribe to the theory hat my nom i nation is a nece*sity. The Federation ha* already won a prominent and lasting plače in Wis-consin's affairs. With the fine slate of candidates you have, victory can and probably will be achieved.
"Personally, I promise even greater effort than in the past, not only to build but to convince the common folks of our state that their beat in-terests lic in giving full support and electing the entire slate of Federation indorsed candidates."
SPEEDERS
Auto speeders might remember an auto consumes five times as much oil whcn it travels 52 mile* an hour as when it travels 33.
ing w'»ole armies from one theatre to anolher are classic.
To-day the German railway syatem •amiot compare, either in organization or in material, with pre-war days. The statistics of accident« are clinchiug proof of a growing ineffU ciency.
Nor is it only railways. War to-day k not »n affair of armiea. It must be waged by the whole resour-ces of the nation, industrial, agricul-tural, financial, a<iministrative. And in no one of these fields is the Ger-many of 1938 f it for the effort and the strain involved. Admit/tedly the ?enius of Schacht has achieved in economics what seem«Ml impossibili-ties. Hut the priče has had to be paid. Shortage of raw materiala and the use of subetitutes have brought decline both in quantity and qua!ity ot output.
The perpetual interference of rn. * competent, arrogant, and somotimes corrupt Party officials has been bad for cfficiency of management (a far more aerious thing this than is usual-ly rcalized). Malnutritkm has been bad for the efficiency of the work-ers. The losa of able Jevvs nas effect. Nazi Gcrmany haa no Wa!ter Ratb-enau.
So, aH in ali, German industry b far below par. German ability and the German povver of vvork keep the great machine running in spite of titanic difficulties. But it can hardly cope vvith peace-timc needs: the fall in general standard of living is the proof.
It is certainly in no fit state to take the added stress of war-condition» vrithout big danger of swift break-dovvn. And the same is true of German agriculture.
Adding it ali up there can be little doubt that, far from being supremely strong, Germany is in no shape at ali to wage a major, prolonged war. The German generala have no illusions about K.
That is why thcy, or some of them, have been thinking in terma of the "blitzkrieg"—the "lightening war"; staking cverything on the attempt to gain victory by one smasKing blow; a knock-out in the first round.
Faith in the possibility of the blitzkrieg has waned. Spain and Clima gave reasons for doubts. But Austria even more.
To underrate Nazi Germaap would indeed be folly. But to overrate it, to regard it—as many do—as the most powerfu! military maAme the world has ever seen, is simpie non-sense. Between folly and nonsense there is plače for a sanc and balanced judgment.
A VISIT TO GREENDALE
ANOTHER
"The exception proves the rule" does not mean that a rule must have exceptions, vvhich is silly. Make it read, "The exceptk>n testa the rule."
THE TAXPAYER BEING BLED FOR THAT WHICH WILL EVENTUALLY BE HIS DOOM
The wise earry their Vnoarledge as they do their watchea, not for dia-play, but for their own use. — Sir Thomas Broarne.
It vvas Sunday, and vve were just driving around, going nowhere in particular, vvhen one of the back-seat drivers suggested we viait her son at Greendale.
Greendale, as some may knoar, is quite a little city by itself. It is a re-centlv constructed Federal Housin« Project, located about 9 miles aouth of Milvvaukee on Highway 36, and houses some 800 people.
"Oh, let's do go there, I'd like to aee vvhat it's like inside," I said eagerly. For, though Greendale is right under my nose, that is, not more than 3 miles vvcat from vvhere I live; I had never before been inside one of the homes. Hoarever, I had gone through it many times.
The houses are constructed of cement blocks. Some are vvhite-washed, some are gray, and some are colored a delicate pinkish yellow. I don't believe that any of the houses have cel-lars. There's an extra room down .sta i rs merely big enough for the fur-nace, and a stationary tub placed against the vvall, and perhaps a wash-ing machine can be squeezed in some-where if you happen to have one.
,At the time that these homes vvere being constructed, H vvas said that each one cost $12,000 and more. What the apartment buildings cost, I do not knovv. Renta vary according to the number of bed-rooms.
The apartment vvhich we visited had only one bed-room. The kitehen is completely furnirfied vvith kitehen cabinets, electric refrigeration, elec-tric stove, and a wark table. It k* about the size of a good big car vvhen There is also, of course, a coal bin. it's cushions have been taken out. The living room is very large, vvith a small dinette built off in one cor-ner, just large enough to plače a small square table and four chairs comfortably in it. The bed-room is a good sized one, and a three piece set can easily be placed in it, vvith plen-ty of walking space. There are large clothes closets. In fact, there are three in this apartment. And then, of course, there is alao a bath-room oquipped vvith a linen closet. AH in ali, there are rcally tam large rooms. the living room and bed-room. The dineUe can hardly be called a se-parate room, a* lt is really a part of the living room. The floora are of msple, and the doors and trim are yellow pine.
The rent for the apartment of 3 i rooms and bath is $28 a month, not including garage. The garage comes extra. Even a porch is $1.50 extra
per month. This is supposed to be a cheap housing project, but to my idea, I really don*t think it's ao cheap. Each tenant is required to heat his ovvn plače. From this $28 a month, some $8 or $9 goes for electricity.
The Greendale Public Grade and High School vvill open its first season this September. As I understand it, there vvill also be one or tvvo gro-cery stores, and not more than one tavern. A movie is also being constructed, and very likely a hospital.
1 like Greendale. It's a lovely and very clean plače to live. It does away vvith city slums. However, its rent is not exactly cheap. But then, this is only one persons opinion; perhaps your opinion would differ entirely.
Louis« B. J«rs«y.
"Evcrything that is really great and inspiring is created by the indi-vidual vvho can labor in freedora. Restiction is justified only in so far as it may be needed for the securitj of existence." —Albert Einstein.
It is said that the number of telephone calls made »n the nation during 1936 averaged 185 calls for every man, vvoman and chiki in the United States. They vvere made at the rate of 760 telephone calls per second.
Your English
Can and M«y
The tvvo auxiliary verbs "can" »nd "may" are frequently confuaed. "Can" is used to exprcss povver or possibility; that K*, it means to be able to do, or to have the power oi doing something. "May" expreases permiaaion; that ia, it indicates permlssion or the right to do something. Thus, the pupil may a^k of tM teacher, "Can I speak to my mate?" and the teacher may replf, "Yes, you can speak to him" (mean-ing that the questioner has the pow-er or the ability to do so>, "but you may not do ao" (meaning that Ui« teacher*s permiaaion ia vvithheld). "Can you lend my a dollar? chronic borrower might aak, and tM reply might he, "vYes, I can lend y*u one, but I will not."
Grammanans make a similar dvb tinetion in the use of "could" "would", when the past tense or tM subjeetive is employed.