Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 12. februara 1939. SLOVENSKE KRAIINE Štev. 7. Cena 1 Din. NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.— Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Dve obletnici. Vlada dr. Stojadinoviča odstopila. Vzemimo v roke cerkveno zgodovino pa jo čtimo. Začüdeni bomo ob pogledi na neprestane boje proti Cerkvi, proti njeno- mi poglavari Papi, a ravnotak bomo začüdeni ob pogledi na zmage. Jezuš je pravo Petri: „Ši- mon, Šimon, glej, šatan te je šteo dobiti, da bi te presejao kak pšenico ... toda jaz sam proso za tebe.ˮ Nanašalo se je pa vse to tüdi na Petrove naslednike. Proti rimskim Papom se vzdigavala pekeo i svet. Vsešerom se snüjejo zarote. Ne samo čás, svetili dogodki i nestalnost stvari, proti njemi se zaprisegajo vse strasti. Posvetnjaki se trüdijo, da bi zabranili razširjati njegov glas. Najrajši bi njemi iztrgali jezik, da ne bi mogeo govoriti. Toda on ne bo prenehao govoriti sveti. Nišče njemi ne bo mogeo za- preti vüst, da ne bi oznanjao istine. Kristuš sam tomi človeki posoja svojo reč, njemi vleva nezmotlivost, svojo stanovitnost i nevstrašenost. Kristuš sam, skrit v tom človeki, razsvetlüje svet, ga premagüje, razganja tmico i odbija zmagonosno vse napade. Pot, po šteroj stopa dnes Cerkev, je tüdi težka. Težki vi- herni oblaki se zbirajo nad njov, toda slavna okoliščina nas vabi k veselji i mi se veselimo v imeni tistoga, ki je postavo Petra Cerkvi za fundament i joj obečao svojo stalno navzočnost. Slavna okoliščina je oblet- nica Papove izvolitve i kronanja. Zdajšnji Papa Pij XI. je bio iz- voljeni 6. II. 1922., istoga me- seca 12. pa kronani. Zakaj je za vsakoga od nas to vesela okoliščina? Papa je naslednik sv. Petra. To je temel njegove časti na zemli. V svetih knigah čtemo, da je Modrost (Bog) postavila ve- liko stavbo, ki se razteza po celoj zemli, vzdigavajoč se čüdo- vito ta nad oblake — sv. Cer- kev. Za fundament toj Cerkvi je postavo Jezuš ribiča Petra, gda njemi je pravo: „Ti si Peter (pe- tina) i na to petino bom zidao svojo cerkev i peklenska vrata je nebodo premagalo“. (Mat. 16.18). Naslednik sv. Petra je rim- ski Papa. On je s Petrom fun- dament sv. Cerkve. Cerkev je kralestvo, spo- dobno drügim kralestvom na zemli, a je ne minlivo, kak zem- ska kralestva, ar je nebesko. Boži ustanovnik je pravo Petri: „Tebi dam klüte nebeskoga kra- lestva: ka zaveži nazemli, bo tüdi zavezano v nebesaj“. (Mat 16.19). Kak je bio sv. Peter pravi glavar sv. Cerkve, ar je meo v njoj najvišišo oblast, tak je pravi glavar njegov naslednik rimski Papa. Pa ešče več. Bole raztezno kak vidni svet je pole znanosti, ki se v popol- noj meri hrani samo v Bogi. Človek hrepeni po iznajdbah, to- da kak deleč bo mogeo prodi- rati? Človeča znanost — pravi Brunnetiere — je napravila ban- ket, a nikdar se to ne bo zgo- dilo božoj znanosti, štere čuvar i nezmotlivi vučiteo prihaja od Jezuša: „Sam proso za tebe Pe- ter, da ne opeša tvoja vera, i ti... potrdi v veri svoje brateˮ. (L. 22. 32). Naslednik sv. Petra je ne- zmotlivi vučiteo vseh krščenikov. Po ednoj drügoj čüdovitoj evangelskoj prispodobi je sv. Cer- kev ovčarnica. Jezuš, dober pa- stir, je dao živlenje za vse svoje ovce. Prle kak je šo v nebesa, je dao pastirsko oblast ribiči Petri: „Pasi moje agnjece, paši moje ovce.ˮ Kak pa je boži Pastir iz- ročo palico sv. Petri, tak ta pa- lica iz rok sv. Petra izhaja od Pape do Pape. Zato je Papa pastir pastirov, pastir vesolne Cerkve. S toga tüdi vsaki vidi, kak veliki greh so včinoli tisti, ki so zaslepleni od gizde i poželivosti, odtrgali od te prave Materecerkve na milijone dobrih ovčic. Vsi razlogi, štere so oni sami navájali v obrambo svoje- ga ravnanja, kak tüdi razlogi njihovih pripadnikov, ne držijo, nikak ne morejo držati pred isti- nov: Eden Bog, eden Kristuš, edna Njegova Cerkev, eden po- glavar te Cerkve. To so ne pesniške reči, vržene edna poleg drüge zavolo lepšega, nego svete, pune istine, tak kak se glasijo. Vse zasme- havanje, čemeri, napadi i zavi- janje prizadetih ne pomaga, ar človek ne more spremeniti božih načrtov, ešče menje pa njego- voga dela. Sveta Rimokatoliška Cerkev je delo bože modrosti! Tüdi slavno vladajoči Pij XI., kak dvestošestdeseti nasled- nik sv. Petra, je fundament ve- likoga poslopja sv. Cerkve. Tüdi on je nezmotlivi vučiteo vseh vernih, je pastir bože črede, zato smo vsi dužni izkazati njemi naj- vekše poštüvanje. Molimo za našega Papo Pija XI.! R. J. Naj se reši kemprle hrvat- sko pitanje i dobimo, kak je bilo pred volitvami javno povedano od dr. Stojadinoviča i dr. Ko- rošca, široke samouprave, je pet ministrov dalo ostavko. To so bili: dva našiva slovenskiva, dr. Spalo i dr. Kulenovič musli- mana pa dr. Cvetkovič. Nato je odstopila celoküpna vlada tüdi i je knez Paveo, kralevski na- mestnik povero sestavo nove vlade dozdajšnjomi ministri' za socialno politiko i narodno zdrav- je, dr. Cvetkovič Dragiši. Pred tem djanjom pa se je kraljevski namestnik knez Paveo posvetü- vao z dr. Korošcom, predsedni- kom senata, Čirič Stevanom, pred- sednikom parlamenta i ministro- ma dr. Spahom i dr. Cvetkovi- čom. Do odstopa vlade je prišlo zato, ar so nešteri ministri do- zdajšnje vlade bili proti rešenji hrvatskoga pitanja i proti samo- upravam. Gornjih pet ministrov je naznanilo svoj odstop s sledečim pismom, naslovjenim na min. predsednika, dr. Milana Stojadi- noviča: Gospod predsednik! V denešnjoj debati v narodnoj sküp- ščini, posebno v govori Bogo- ljuba Kujundžiča, ministra za prosveto, se je ugotovilo, da, je v vladi različno mišlenje gledoč na vreditev pitanja našega spo- razuma s Hrvati. Mislimo, da smo dužni, ne samo v interesi spunitve naših načelnih oblüb pred volitvami gledoč na to pi- tanje, nego tüdi iz drügih veli- kih državnih zrokov, da kemprle končno vredimo sporazuma s Hrvati. Mislimo, da je vlada v zdajšnjoj sestavi ovira za vredi- tev toga važnoga pitanja i iz teh razlogov nam je čast odstopiti z mest, štera zavzemamo v vašoj vladi. Zvolite, gospod predsed- nik, tüdi pri toj priliki sprejeti iz- raze našega odličnoga poštüvanja. počitek, da si tü znova zbere moči za nadalno delo, a dober Jezuš ga je pozvao k sebi na večni počitek. Izredno močna düša je bio pokojni, ki bi raj stokrat smrt sprejeo, kak najmenši greh pro- stovolno včino. S tem dühom je napunjavao tüdi svoje dühovnike i vernike, v šterih srcih naj bi živo Jezuš vsikdar, je bila nje- gova nevmorna skrb. Pokojni Vitežki krao Alek- sander I. ga je visoko čenio i njemi oblübo veliko podporo iz lastnih dohodkov za nameravano katoličansko cerkev i je dao sle- dečo izjavo od njega: „Te člo- vek je svetnik.ˮ V svojoj poniz- nosti kak škof je obiskao tüdi Slovensko Krajino i v njej ured- nika Novin pa da ne prijavo svojega prihoda, je z doblenim prostim obedom bio z zahválnim i srcom zadovolen. Pokojni dr. Gnidovec Ivan je drügi slovenski Baraga. Oba sta bila misijonara, apoštola, oba živela svetniško i spravila nešteto düš v ovčarnico dobroga Pastira. Mrtvo telo pokojnoga je ležalo do pondelka v škofovskom dvorci v Ljubljani, te den je spravleno v cerkev Srca Jezušo- voga k lazaristom, gde se je slüžila pontifikalna sveta meša za pokojnoga. Odtec je z veli- kansko v vdeležbe v naroda sprav- leno telo svetniškoga škofa na pokopališče sv. Križa i pokopano v grobnici lazaristov. Od vrlin po- kojnoga so predgali pred sprevo- dom ljubljanski škof dr. Rožman. Kda v molitev naših naroč- nikov i vsega našega naroda zračamo to svetniško düšo, jo prosimo, naj moli za nas pri Je- zuši, da napredüjemo v svetosti vsi, dühovniki i verniki. Seja parlamenta. Verifikacijski odbor je dao parlamenti svoje poročilo, da proti 54 poslancom' vložene pri- tožbe nemajo nikše osnove' i so zavrnjene. Poročilo protine je prečteo Žugič Tripko. Nato se je začela razprava, štera je bilá vi- hérna, ar so poslanci protiné s svojimi rečmi napadali vladno stranko, tá se je pa proti njim branila. Govorili so i od stráni vlade i od strani protiné. Na konci razprave je poročevalce protine, Žugič Tripko, prešteo v imeni poslancov Mačkove liste, ki so prišli v skupščino, izjavo, po šteroj so zapüstili sküpščino. Izseljencom v Franciji. Če šče što iti iz Francije v Nemčijo, si mora odtam po- skrbeti takzvani „Arbeitscheinˮ od pristnoga „ Kreisarbeit- samt -a; naše konzularhe ob- lasti v Franciji njemi toga ne morejo poskrbeti. Da se pa iz Nemčije že prosijo nazaj v Fran- cijo. Papirov za Prevod ne po- šilajte na moj naslov, nego vsikdar na pristojni konzulat kak je to razvidno iz Navodil. Tüdi za novo slüžbo me ne prosite, ar nemam niti najmen- še takše oblasti, nego vsele to- zadevno pišite na „Offtcè di- partemental du Placementˮ. Če bi radi, da koga počakam v Parizi na kolodvori, mi točno sporočite, na šterom kolodvori (vseh je 121) pridete‘ i točno ob šteroj vüri, drügač vás Zob- stom hodim čakat, at se ne najdemo. Če me ščete obiskati na stanovanji v Parizi, prle pišite, da me ne bote Zobstom iskali. Končno, da Vaša pisma ne bodo dugo blodili, pišite točno moj naslov: Ivan Cam- plin, Paris XI. bd, Voltalre 57. + Dr. Gnidovec Ivan, skoplanski škof. 3. februara v jütrašnjih vörah je zapüsto to skuzno do- lino skoplanski škof, dr. Gnido- vec Ivan. Svojo düšo je izdehno v Ljubljani v sanatoriji Leonišče, šteroga vodijo usmilenke. Svet- niškoga škofa je zgübila skoplan- ska škofija, štero je vodo 14 let. Bio je svetili dühovnik i kak takši vodo od + knezoškofa dr. Jegliča ustanovleni dijaški zavod v Št. Vidi nad Ljubljanov. Od tec je 1919. 1. prestopo k laza- ristom i je v tom redi živo v najvekšoj svetosti 20 let do svoje smrti. V globokoj poniznosti je nasledüvao svojega Jezuša, ki ga je vsikdar noso na vüstaj i v srci. Strogi do sebe, smileni do drü- gih. Peški je prehodo težavne poti Jüžne Srbije. Zimskoga ka- puta i rokajic ne Poznao. Med siromake je razdelo svojo oble- ko, za sebe je obdržao samo to- liko, da si je telo pokrivao. Vsem je postao vse, naj vse za Kri- stuša pridobi. Zidao je cerkve, skrbo za dijaštvo, za vzgojo mla- dine, pred vsem pa, da so sveti njegovi dühovniki. Misijonar je bio v Jüžnoj Srbiji, zadnji kaplan pri nas vživa več udobnosti, kak je vživao škof Gnidovec v svo- joj skoplanskoj škofiji. Vršo jé kak škof vse düšno pastirske slüžbe, predgao, spovedavao, pre- čiščavao, obiskavao betežnike den za dnevom nepretrgoma. Vsako nedelo je dve predgi meo v domačoj farnoj cerkvi. Skoz 2 leti je vsako nedelo peški šo 2 vöri daleč v Veles, da tam me- šüje i predga, ar po smrti žup- mkovoj ne bilo mogoče dobiti dühovnika. Neštete trüjave, zata- jüvanja, posti, nepretrgano delo i kak visoka gomila zbrane skrbi so njemi vničile živce i moči. Popolnoma oslablen se je vrno preminoči mesec v Ljubljano na Bog živi našega sv. Očo Papo Pija XI. 2 N O V I N E 12. februara 1939. Nedela pred pepeonicov drüga. Oda se je zbirala velika vnožina i so z mest prihajali k njemi, je povedao v priliki: „Vö je šo sejač sejat seme svoje. I gda je sejao, ga je nekaj spad- nolo kre poti i je bilo pohojeno i ptice nebeske so je po zobale. Drügo je spadnolo na pečino i zidoče je posejnolo, ar ne melo vlage. Drügo je spadnolo med trnje; i trnje ž njim zraščeno je je zadüšilo. Drügo je spadnolo na dobro zemlo i je zrastlo pa obrodilo stoteren sad.ˮ Eta go- voreči kričao je: što ma vüha za poslüšanje, naj poslüša! Njegovi vučeniki so ga pa pitali, ka po- meni ta prilika. On jim je pravo: „Vam je dano razmeti skrivnosti božega kralestva, drügim pa se daje v prilikaj, naj gledajoči ne vidijo i poslüšajoči ne razmijo. Prilika pa to pomeni: Seme je boža reč. Šteri so kre poti, so tisti, ki poslüšajo, nato pa pride vrag i vzeme reč ž njihovoga srca, da ne verjejo i se ne zveli- čajo. Šteri so na pečini, so tisti, ki z veseljom sprejmejo reč, gda jo čüjejo, pa nemajo korenja: do časa verjejo, vu časi sküšava- nja pa odpadnejo. Seme pa, štero je spadnolo med trnje, so tisti, ki slišijo pa idoč se v skrbej i bo- gastvi i nasladnosti živlenja za- dušijo i ne obrodijo sadü. Ono pa, štero je v dobroj zemli, so ti- sti, ki reč poslüšavajoči, jo ob- držijo v dobrom i plemenitom srci, pa sad obrodijo v potrplenji. (Luk. 8, 4-15.) Sejač ide sejat svoje seme. Te sejač je Sin boži, ki je izišo iz Oče i prišeo na svet, da sve- doči od istine. Bog je vsepovsedi navzoči. Je že prle bio na sveti, a prišeo je k nam s tem, da je sprejeo človeče telo. Prišeo je sejat. Pravi sejač je edino On. Mojzeš i proroki so bili samo Kristušovi slüžabniki. Tüdi apoštoli so ne sejači, nego samo gospodovi hlapci, ar je seme, štero sejajo, ne njihovo, nego Kristušovo. Apoštolski na- vuk je ne navuk sv. Pavla, Petra ali Ivana, te navuk je Kristušov. On je svojim vučenikom dao strogo naročilo včiti narode vse, ka je včio On. Sejač seja. Nekaj semena spadne poleg poti. Gospod ne pravi, da je sejač vrgeo seme na pot Če bi kmet pšenico posejao na poti, bio bi sam kriv, če ne raste. Po pravici bi pravili, da je nespameten. Kristuš pa je ne kriv, če človek njegovoga semene (navuka) ne sprejme. Düša, v šteroj prebiva greh, je Spodobna poti. Tü ne more rasti seme. Sejač seja. Drügo seme spa- dne na pečino pa hitro prejde, ar nema zadosta zemle. Pečina so trda, nevkročena srca. Znamo dobro, ka se dogaja na njivah i senožetih, gda je süšava. Kak žalostno je vse! Takšim njivam so spodobni nešterni lüdje. Neso popolnoma oslepnoli kak so oslepnoli pijanci, nečistniki i drügi grešniki, a pra- ve dobre vole nemajo. V njih bože seme ne bo obrodilo. Zač- ne kliti, potem pa se posüši. Što verje samo to, ka i kak si sam zmišlavle, je postao kri- voverec. Bože seme se bo hitro v njem posüšilo. Takši človek se bo naskori popolnoma odtüjo svojoj veri. Hlapec, ki ne boga, naj ide. Vernik, ki se ne vdaja vsemi, ka sv. Cerkev vči, je süha veja na živom stebli. Sejač seja. Seme spadne med trnje, to raste ž njim pa ga na zadnje zadüši. To trnje raz- laga Gospod kak „skrb toga sveta i sleparstvo bogástvaˮ, Bogastvo dela človeki vno- go skrbi. Dosta žmeče je boga- stvo obdržati, kak si ga pridobiti Več premoženja, več skrbi. Bo- gatašove skrbi so preveč rade pri vrednosti! To je naravno. Je pa nevarno, da v njem bože seme vsehne. Sejač je šo sejat i del nje- govoga semena je spadnolo na dobra tla pa obrodilo stoteren sad. Dobra tla so srca, ki so ne po strasteh i grehaj zasleplena. Srca, ki so ne prevec zakopana v časne skrbi. Teh src se boža reč prime, začne v njih kliti, potem v dobrih delaj lübezni do Boga i bližnjega roditi stoteren sad. Razgled po katoličanskom sveti. Kak svetijo božič v Mos- kvi. Ruski komunisti so šteli odpraviti poleg vseh drügih svet- kov tüdi Božič. Što bi ga svetio, bi bio v njihovih očeh »hüdodel- nik". Posebno so pazili, da se ne bi što v Moskvi, za štero pra- vijo, ka je središče „brezbož- nosti vsega sveta, pregrešo proti toj prepovedi. Ali vendar je šte- vilo skrivnih vernikov v tom mesti velko. V časi, kda indri po sveti veselo spevlejo „Glori- joˮ, se paščijo moskovski ver- niki po skritih poteh k cerkvam, da se spovejo svojih grehov in sprimejo Boga v svoja srca. Dosta jih pa ne vüpa v cerkve, ar bi bilo to nevarno za njihov položaj. Tej klečijo v skrivnih kotičkih in molijo: Gospodi, po- milüj ! (Gospodne, smilüj se !) Cerkve so po večini zaprete, spre- menjene v skladišča ali porüše- ne. Samo malo jih je odpretih, s tem ščejo komunist! preslepiti tüjince. Pa tüdi v te je že pre- povedano hoditi. Na Božič mo- rejo delavci celi den k šenki i lačni delati za državo. Što ne bi prišeo delat, mora dosta plačati, ali ga pa doleti šče kaj hüšega. Ali vse to ne more preprečiti, da ne bi tüdi v Moskvi svetili Bo- žiča, — ve se je tüdi za Rusijo narodo Kristuš V Rusiji se na vso moč trüdijo, da bi zatrli vero. V Vologdi so strelili dva dühov- nika zato, ar sta na obletnico oktoberske revolucije sprejela peneze, da bi slüžila sv. meše za one kaštigance, ki so bili streljeni. Zanimivo je, da priz- navajo voditelje brezbožništva, da je v Rusiji še izda 30.000 cerkev v oblasti verskih občin, v samoj Moskvi še 18 cerkev z 83 dühovniki, od šterih so pa samo 3 menje kak 40 let stari. V zadnjih mesecih lanskoga leta so komunisti izklüčili iz stranke 6626 članov in to 2321 možkov i 4305 žensk i to zavolo „pomen- kanja disciplineˮ. V istini pa so je izklüčili zato, ka so obiska- vali cerkve, i dali krstiti svojo deco. Prepovedane so tüdi mo- litve za mir. Mladini pod 18 let je prepovedano stopiti v kakšo versko sküpino, če bi je starši k tomi silili, bi bili ostro kaštigani. Na pokopališčaj se ne smejo postavlati spomeniki verskoga značaja. Verski obredi na poko- pališčaj pa so bili že prvle Pre- povedani. V vekših mestih so bili ustanovleni brezbožni muzeji, štere so odprli v Božičnom časi. Zadnje čase so začnoli bolševiki posebno preganjati višjo dühov- ščino z namenom, da bi jo vni- čili ali pa bar od lüdstva odtr- gali. 73 letnoga metropolita Ser- gija Kudrjavceva iz Tomska so strelili pod pretvezov, da je bio zapleteni v vstajo Tuhačevskoga (junija 1937.) Preganjajo dühov- nike vsake vere. Cerkve zapirajo vsikdar naprej. V Moskvi jih je bilo 1937.1. odprejo šče 40,1938. I. se je to število že zmešalo na 25 Zaprli so cerkev Razgla- šenja Gospodovoga v Dragomi- lovci. Bolševiki pravijo, da so jo zaprli zato, ar je Stalin, če je šteo iti iz Moskve na deželo, mogo iti mimo nje i ar je bila v njej Kristušova podoba, štero je lüstvo jako častilo i so od nje pravili, da ne so je napravili človeče roke. — Da bi bilo ob 50 letnici v Rusiji brezbožništvo popolno, bodo gradili brezbož- ne muzeje, prirejali protiverska predavanja i pred vajati protiver- ske filme. Vzgojili bodo 22.000 komsomolcov (komunistične mla- dine) za propagando brezbož- ništva po vesnicaj. Časopis „Brez- božni javla 1. sept. 1938. da žive v Rostovskom okrožji sekta tak zvani „mučečiˮ. Tej lüdje zanikajo sovjetsko vlado, ar jo smatrajo za brezbožno, držav- lanske dužnosti pa verno spun- javlejo. S sosedi, ki priznavajo sovjetsko vlado, „mučečiˮ nikdar ne gučijo. „Brezbožnikovˮso delavec je obiskao to sekto, pa nišče ne ž njim pregučao. Zdaj pa zahtevle, naj bi bili „mučeči" priznani za hüdobne upornike. — Časopisi so razglasili novi, Od- kriti boj proti veri. Ne zadoš- čajo njim več obdožitve dühov nikov, da so proti revoluciji, ste- plejo v Odkriti boj proti veri. Lani se je vršo proces proti 36 dühovnikom razne veroizpovedi, šteri so bili krivi izdajstev i drügi „hüdodelstevˮ proti bolševikom. Stalin je ostro kritizirao shod brezbožnikov v Londoni, ki je pokazao samo nemoč i siromaš- tvo komunistov i njuvoga giba- nja v Angliji. Bolševiki drüg dr- žav se morejo šče včiti od ruski, tak pravi, tej pa naj bodo vsem drügim dober vzgled. Bolševiške oblasti so zaprle v Beloj Rusiji na stotine lüdi, ar so ugotovile, da je v šumi pri Minski tajna radio oddajna postaja, ki vodi propagandni boj vsej narodov Rusije proti dnešnjomi bolševiš- komi režimi. Postaje pa nemrejo odkriti i vničiti. — Pariški pol- mesečnik „Revue deš deux mon- desˮ, šteroga sodelavca so člani Francoske akademije, piše 15. X. 1938. od nekšoga dela, štero je izdao generalni štab rdeče armade i opomina posebno na poglavje od komunistični sred- stev, kak pridobivati somišlenike. V tom poglávji se priporoča ši- riti lažnive vesti, škoditi ugledi javne oblasti itd. Priporoča se pa tüdi, naj se v inozemstvi naba- vijo radiooddajniki. V njih naj se agitira za komunizem. V vnogih državaj že majo takše oddajnike. Bilo bi dobro, zaklüčüje časopis, če bi države protesterale proti tomi, i bi vdarile nazaj bar z proti propagandov v ruskom jeziki. Estonska. V Estonskoj, tak poročajo angleški katoličanski listi, je okoli 200.000 pripadni- kov pravoslavne cerkve, ki so prestopili v bizantinski obred. Te pravoslavne ščejo zediniti s katoličani. Za zedinenje delüjeta 2 jezuita i 1 kapucin. Središče delovanja je ves Esna, odked probajo dobiti stike z pravo- slavnimi drüžinami i bogoslovci. Palestina. Štiri najvalnej- še krsčánske občine v Palestini, ki gučijo arabski, so naslovile na angleškoga ministrskoga pred- sednika Chamberlaina vlogo, v šteroj omenjajo, da njihovi po- glavarje grajajo poseganje Ame- rike v patestinsko pitanje na hasek Židovom. Prosijo ga, naj ne dovoli, da bi nad Kristušo- vov zemlov zavladalo lüstvo, ki ga je križalo. Število židovov na sveti. Židovov je na celom sveti okrog 17 milijonov, to je 08 % vsega prebivalstva na zemli. Od toga ji žive 10 milijonov v Evropi, 5 miljonov v Ameriki, 1 miljon v Aziji, 870 000 v Afriki in 30.000 v Oceaniji. To razmerje je bilo šče pred nekaj desetlejji načiše. L 1880. je mela Amerika samo 3 3% svetovnoga lüstva, 1900.1. že 11 % i 1937. 15 % vsega lüstva. Sorazmerno je židovski del v Evropi spadno od 88.4 na 60.4 %. V primeri s sküpnov gostotov oblüdenosti, je židovska gostota oblüdenosti zdaj v Ev- ropi in Ameriki skoro vednaka (1,95 v Evropi i 1,92 v Ameriki). Porast židovstva v Ameriki so v minolih desetletjih pospešile neugodne gospodarske razmere v Evropi in možnost prostoga gospodarstva v Ameriki, v zad- nji letaj pa tüdi jako močni po- litični nagibi. Ka se tiče razde- litve židovstva v starom sveti, trbe razlikovati tri posebne po- jase židovske oblüdenosti: prvi je ozemle bivše Avstro-Vogrske i Rusije med oglišči Leningrad— Riga—Beč— Rostov z 8 miljoni židovov, od teh samo na Pol- skom 3,3 miljone, v Rusiji 2.95 miljona i v Rumuniji 1,05 miljon. Drügi pojas se širi od Anglije ob Reni do Švice z glavuimi središči London, Amsterdam, Autwerpen, Frankfurt i Zürich. Tretji pojas pa so stare židov- ske naselbine ob Sredozemskom morji, kak Kairo. Aleksandrija, Tripolis, Tunis, Gibraltar, Mar- seille, Saloniki, Carigrad i Pa- lestina, kde tvorijo židovje s 404.000 samo tretjino prebival- stva. V Nemčiji je brez Vzhodne Marke 420 000 Židovov. V Vzhod- noj Mat ki jih je 200.000 (vendar je to število premalo, v samom Beči jih je najmenje 200.000). V Franciji ji je 280.000, v Angliji 340.000, v Zdrüženi državaj 4,500.000, v Argentiniji 275.000, v Kanadi 200.000. Od veliki mest, v šteri se Židovje najraj naselja- vajo, jih šte Newyork 2 i po milijona, Varšava 363.000, Chi- cago 325.000, Philadelphia275.000 London 234 000, Lódz 202.000, Beč 178.000, Pariz 175 000 itd. Amerika. V Ameriki je 65 miljonov lüdi, ki ne izpovedüjejo nikše veroizpovedi, ali pa se vdajajo vrstam modernoga po- ganstva. Tak je Amerika še itak misijonska pokrajina. 42 miljona lüdi pa pripada raznim nekato- ličanskim sektam. Iz Amerike od- haja leto za letom 50 misijona- rov, da spreobračajo azijske i afriške pogane. Ne pove pa sta- tistika, keliko misijonarov ostane v Ameriki za amerikanske pogane. — Homer Martin, predsednik de- troitske avtomobilske unije je po- vedao, da bi vsaki komunist stopo v semenišče i duga leta študirao, da postane dühovnik, samo če bi mogeo takši stopaj pomagati rdečoj propagandi i bí znali, da bi hasno komunizmi. Tak ponüvle komunizem roko katoličanstvi. Kitajska. Slovenski misijo- nar voditeo kitajskoga mesta. Kda so Japonci zaseli Kitajsko mesto Jeušan, je morao vzeti slovenski misijonar France Jereb vodstvo mesta v svoje roke. Vsi oblast- niki so najmre v strahi pred Ja- ponci zapüstili mesto. Misijonar pa je ostao. Zato so njemi lüdje dali mesto posredovalca pri Ja- poncih. Misijonar jih je rešo smrtne nevarnosti pred Japonci i pred komunisti, ki so za Ja- ponci zavzeli mesto. Izjava francoskoga časnikara od rdečih miličnikov. Francoska vlada je poslala notrašnjega ministra Sarraut-a na špansko mejo, da tam pregleda položaj, ki je nastao zavolo vel- koga navala španskih beguncov. S Sarrautom je šo tüdi zastop- nik njegovoga lista Jean Vidal. Te piše zdaj v glasili svojega ministra, ki je zagriženi levičar- ski radikal — med drügim to: Gnüsilo se mi je, kda sam vido „republikanske voditeleˮ, generale i polkovnike i civiliste, kak so prihajali na mejo v luk- suznih aotomobilih, napunjenih z zlatom i raznimi dragocenostmi. Tej lüdje so pobegnoli prvi v avtomobilni i s tovorniíni kola- mi, punimi prtlage, med tem, kda Španska deca od mraza vmirajo po cestaj i njihove ma- tere jočejo v dešči, ar nemajo zavetišča. Kakša sramota. Zadnjo noč sam vido te „miličnikeˮ, ki so pribežali prvi prek meje i ki so s skuzami v očeh prosili, naj je püstimo prek meje, vido sam je, kak grdo so se obnašali. Med tem, kda se francoske dekle i ženske noč i den trüdijo, kda delijo materam i deci hrano, tej miličniki ne so šteli niti s prstom mignoti, nego so sedeli i se fran- coskim deklam režali, sami pa kadili tobak, šteroga so jim Fran- cozi darüvali. To ne so vojaki ! To so tovaji brez srca! Še hüše stvari sam vido. Najšeo sam ma- tere, štere so miličniki med pot- jov ednostavno oropali, jim vzeli peneze i dragocenosti. Morali smo med Francozi napraviti zbir- ko, da smo plačali za aotobus, ki je te sirote prepelao k vodi. Med tem so pa miličniki . . . „Španski Ljenin“ se smejé v luksuznom hoteli po obilnom obedi. Časnikar Vidal je bio tüdi pri „španskom Ljeniniˮ, Largi Caba- lieri, ki žive v luksuznom hoteli na meji v Prats de Mollo. Te „proletarski voditeoˮ se je zare- žao, kda ga je francoski časnikar pitao, če so Španci Franciji kaj hvaležni za smilenje, štero ska- žüje španskim beguncom. Largo Caballero, ki je ravno prišeo od mestnoga obeda, medtem, kda njihove žrtve vmirajo po pi- Kulturni obzornik. Franc Grivec, Slovenski knez Kocelj. V mlado, razvijajočo se dušo vlije često največ ponosa, poguma samozavesti in moči tisti, ki ji zna z veščo roko od- grinjati zastore, ki zastirajo ve- ličino njenih prednikov; ki zna pričarati mladeniški domišljiji v vsej pomembnosti zgodovinsko važnost njihove osebnosti in nji- hovega delovanja. Narodna za- vest, predvsem pa globoko ver- sko prepričanje ima v tem dej- stvu neizčrpen Vir svojega po- življanja in okrepitve. Če katera knjiga doseže ta namen, ga doseže v Odlični meri knjiga „Slovenski knez Koceljˮ, ki jo je napisal univ. prof. dr. Franc Grivec in jo je v razkoš- ni opremi izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1938 (Str. 300). Knjiga je napisana v iz- redno lepi slovenščini. Vse stra- ni preveva osvajajoča toplina. Zdi se, kakor da je Kocelj — le odrček postal Grivčev miljen- ček, njegov kodrček. S sončno ljubeznijo osvetljuje tiste najlep- še dneve naše Slovenske zgo- dovine. Knjiga je plod slovenskega znanstvenega dela. To dejstvo mora navdati vsakega zavedne- ga Slovenca z upravičeno ra- dostjo. Novejši slovenski zgo- dovinarji so s svojim razisko- vanjem začrtali Kocljevi oseb- nosti zgodovinski okvir. Saj ga slavisti in zgodovinarji drugih narodov omenjajo le toliko, ko- likor se mu ne morejo izogniti, ko ga srečujejo v spremstvu slo- vanskih apostolov. Grivec se je pa lotil težke, a tako lepe nalo- ge, da je na podlagi tistih pič- lih virov ter tujih in lastnih ugo- tovitev očrtal celotno Kocljevo zgodovinsko podobo, ocenil nje- govo važnost, ki „presega meje njegove knježevine in okvir ožje Slovenske zgodovineˮ in prvi ob- širno osvetljil Kocljeve zasluge „za apostolsko in književno delo sv. Cirila in Metodaˮ (Str. 5 ). Knjiga je vsebinsko zelo bogata in je polna novih izsled- kov, posebno kar se tiče delo- vanja Pribine in Koclja ter Cirila in Metoda. Obširno obravnava verske in narodne razmere v v Panoniji v 9. stoletju. Važne so številne ugotovitve in osvet- litve, ki se tičejo naše lokalne — domače cerkvene zgodovine: o zaslugah Salzburga za kričan- 12. februara 1939. NOVINE 3 renejskžh cestah, se je z obema rokama prijao za črvo i pravo: „Ka hvaležni? Zakaj pa hvaležni? Namesto živeža bi nam ráj pos- lali štüke i krugle za nje . . Francoski časnikar pravi, da je včasi odišeo i plüno nad „vi- težtvomˮ lüdi, za štere se je del Francije nekaj časa navdüšavao. Tem opazüvanjom glasila notrašnjega ministra nega nikaj dodati. Razlagajo pa, zakaj se je francoska vlada naednok tak, hitro določila, da naveže stike z generalom Francom. Naša najvekša trgovska ladja, „Avalaˮ se je potopila Ladja Jugoslovanskoga Lyoyda „Avalaˮ, štera je nosila 10.750 ton, komaj 10 let stara i je vo- zila koks, se je potopila na poti iz Anglije v Rangson. S tov ne- srečov je več milijonsko vrednost požrla morska voda. Sodba proti morilcom Hribar Antona. 9. decembra so pristaši Mačkove stranke vmorili mlado- ga dobroga katoličanskoga moža. pristaša ar. Korošca, Hribar An- tona, kda je šo domo iz shoda JRZ dr. Kreka. To se je godilo na Dolenjskom pri Sv. Križi pri Kostanjevici. Sodišče v Novom mesti je obsodilo Baniča na 5 let voze, Jarkoviča na 3 leta i 6 mesecov, drügi trije obtoženci pa so dobili po 2 leti i 4 mesece voze. Romunski zvünešnji mi- nister pri nas. Preminoče dni je obiskao Beograd Gafencu, romunski zvün. minister. Z bivšim predsednikom vláde i zvünešnjim ministrom dr. M. Stojadinovičom sta razprav- lale od bližnje prijatelske po- godbe, štera se ma skleniti, med Madjarskov i Jugoslavijov i štere sad bi rada vživala tüdi Romu- nija. Madjari najmre neso razpo- loženi za pogodbo z Romunijov, v šteroj žive okoli 1,000.000 Ma- djarov. A naša država pa ne podpiše pogodbe z Madjarskov brez Romunije. Zato sta dva zvü- nešnjiva ministra izdala načrt, kak naj se pogajata z Madjar- skov, ka pride do blaženega mirü v Srednjoj Evropi. To delo po- mirjenje predvsem podpira ltalija. Polom med Madjarskov i Sovjetskov Rusijov. Kak je znano, je Madjar- ska podpisala z Nemčijov, Ita- lijov i Japonskov protikomuni- stično pogodbo. Rusija je za toga volo razpüstila svoje poslaništvo v Budapešti. Madjarska na to odgovarja z ukinitvijov svojega poslaništva v Moskvi. Splüskani ministerski predsednik. Velike demonstracije vodijo v Belgiji bivši bojevniki proti vladi i te predsedniki Spaaki. Bojevniki zahtevajo odstop vlade i so tak ogorčeni proti njej, ka ne samo da kričijo: „Dol vladaˮ, nego napadajo orožništvo i celo ministerska predsednika Spaaka so pošteno splüskali, kda je stopo iz svojega avtomobila pri doma- čoj hiži. Amerikanske meje so pri Reni v Franciji. To izjavo je dao Roosewelt, predsednik Zedinjenih držav Ame- rike v svojem govori. Te reči pomenijo, ka Amerika ne bo več tiha, nego proti narodno socia- lističnim državam kakti Nemčiji, Italiji i Japonskoj nastopi sküpno s Francijov i Anglijov. Ka so to ne prazne reči, je dokaz, ka so se v Atlanskom morji zbrale ladje teh treh držav, da pokažejo svojo moč i složnost proti na- rodno-socialističnim državam. Kde so Španske umetnine. Španski slikar Balbuena, šteroga je rdeča vlada imenüvala za predsednika odbora za var- stvo umetnin, je izjavo, da je 5% vseh španskih umetnin vničenih. Vendar jih je več, ar Balbuena pri tom ne šte umetnih zgradb, ki so bile požgane s palačami i cerkvami. Ostale umetnine so rdeči nekaj časa skrivali v Mad- ridi v kleti muzeja El Prado. Nato so je prepelali v Valencijo, od tü pa v grad Perelado blüzi francoske meje. Dosta umetnin pa je bilo vkradnjenih i odne- šenih v Francijo i tam odanih, dosta jih je rdeča vlada zasta- vila v Franciji, ar je za vojsko nücala peneze. Španski miličniki roplejo po Franciji. Francoska vlada je odre- dila, da ne sme nieden zdrav moški od 15 do 55 priti iz Špa- nije v Francijo. Rdeči vojaki najmre, ki so vujšli prek meje v Francijo, so neko kmetijo izro- pali i vüžgale nemir pa delajo po vsoj pokrajini. Zato Francija sprejema samo deco, ženske i starce, ki pobegnejo iz Španije v Francijo. Na mejo je poslala 50.000 vojakov, ki branijo mi- ličnikom vstop v Francijo. Obisk v rdeči mučilnicaj. Po zavzetji Barcelone je povelnik policije Ungria povabo časnikare, da si ogledajo voze, v šteri so rdeči mantrali svoje nedužne žrtve. Odzvalo se je vnogo časnikarov i vse, ka so vidili, je napravilo na nje stra- šen vpliv. Rdeči so meli mučil- nice, v šterih ne so mučili samo telo svojih žrtev, nego je njihovo mantranje zadelo predvsem dü- ševno stanje. V Kopernikovoj vulici so meli 32 vozniških celic. V takšo celico so vrgli svojo žrtev popunoma nago. Tla ječe so pokrita z ostrim kamenjom, deske za spanje pa z železnimi in kamenitimi špicami. Na voz- nika je sveto neprestanoma jako j močen posvet, tak da ga je spra- vo od pameti. V drügi calicaj pa je bio odzgora nameščeni mašin, ki je davao stalen ropot, šteri je voznika v 2 dnevoma spravo v norost. Pa tüdi drüge mučilne priprave, kak biči, lan- ci i stiskalnice, s šterimi so voz- nikom drobili prste i čelüsti, so rdeči nücali. Zato je bilo že jako potrebno, da je zmagala versko moralna vojska Španije, ki je napravila konec tem grozotam. Novo ozdravlenje v Lurdi. V Lurdi je 1937. 1. v sep- tembri čüdežno ozdravila Yvette Conen iz Notre Dame de Ia Cour v pokrajini Lantie v Fran- ciji. Njeno ozdravljenje pa je bilo objavljeno komaj zdaj, kda je bilo potrjeno, da je nemogoče z naravnimi silami dosegnoti. Yvette Conen je bila do svojega 20 leta popunoma zdra- va. 1935. 1. pa je v meseci feb- ruari naednok zbetežala. Pozva- ni Zdravnik je ugotovo velke bolečine v glavi, slabo prebavo i vnetje v črevi, ki je bilo tifus- noga značaja. Beteg pa se ne zbokšao, čeravno jo je zdravnik meo stalno na skrbi. Šče po- slabšao se je. Betežnici je spo- min popunoma odpovedao, srce je jako hitro bilo. Tüdi v bol- nici njej neso mogli pomagati. Njeno stanje se je slabšalo, ro- ke i noge so odpovedale i 1936. 1. že ne mogla iz postele. Zdrav- niki so zgübili vüpanje na njeno ozdravlenje i pripravili starše na najhüše. Te se je njena mati od- ločila, da jo bo pelala v Lurd. Tam se njej je prvi den malo zbokšalo, drügi den poslabšalo, zato so večer odišli iz Lurda. Na vlaki pa je naednok brez vse pomoči stanola i malo Šla. V domačem kraji je brez kank šla iz vlaka v auto, doma hodila, redno vživala hrano i sama šla ležat, do tistigamao pa ne mogla sama iz postele i ne mogla sa- ma jesti. Zdravnik jo je spozno za zdravo i po mnenji vsej zdrav- nikov, ki so jo zdravili, je to ozdravlenje ne naravno, nego čüdežno. Ognjenik milijonske škode dela. V pokrajini Konga, štero majo v svojoj oblasti Belgijci, je začela ogenj metati zg^ebe gora Nyamlagira. Vroča lava kaple v jezero Kivoe i vodo tak segreje, ka na jezere i jezere rib plava mrtvih na površji, štere so se spekle i skühale od vroče vode. Lava pa kaple tüdi na hiše, cer- kev i šola sta že dol pogoreli. Gorijo tüdi šume i v njej drago- cena divjačina, kak sloni, elefanti. Svojega moža meso je spekla i odavala pivcom. V Soluni na Grčkom je dob- ro šla krčma Ksanthopulos Joa- chini i ženi Kati. Kak sta si pa vzela ednoga Armenca, po imeni Deresteplana za kühara, je na- stala svaja med zakonskima.To pa zato, ar je žena Katá posta- jala neverna svojemi moži i je držala s sakačom. Njevke so bile vsakodnevne. Sakači je krč- már odpovedao, a te li ne šo. Po velikoj njevki neki večer je krčmar premino. Žena je jočič javila na policijo, da jo je „dragi možˮ povrgeo i za božo volo prosila to, naj ga poišče. Resan so po celoj Grčkoj visili plakati z fotografijov zgüblenoga. A ne- kak je pa policiji pošepetno, da tü more vmes biti hüdodelstvo. Nepričaküvano je ta prišla i vr- šila v hiši preiskavo. Pa groza, v hladilniki je najšla pečeno člo- veče meso. Moža je beštija spekla i ka nebi prišli na sled, v mali falataj je med ovo hrano me- šala možinjino pečeno telo. Se zna, ka so krčmo taki zaprli z krčmaricov i küharom vred. Žalostna smrt uglednoga zdravnika. V Beogradi je v noči od 1. na 2. februara skočo iz okna svojega stanovanja v 4 nadstropji bivši upravnik zdravilišča za tu- berkulozne vTopolščici dr. Vaso Savič i obležao mrtev na vulici. Dr. Savič je bio prestavleni iz Slovenije v Beograd. Tü ne se počüto tak dobro, kak v Slove- niji i to je močno vplivalo na njegovo düševnost. Nazadnje si je vzeo živlenje na tak strašen način. Smrt dr. Saviča, ki je bio v Jugoslaviji i tüdi v tüjini pri- znani Zdravnik za tuberkulozo, obžalüjejo v vseh prestolnükih zdravniških krogih. Za njim je skočila tüdi njegova asistenta gdč. Kučera, ki se je istotak bujla na tleh. Pač živa vera, živa vera vgašüje, zato se pa vnožijo zblojene pameti i teh sad, sa- momori. Francova vojska prišla do francoske meje. Rdeči ministri Katalonije so vsi od prvoga do zadnjega pobegnoli, generali tüdi. Prosijo za mir potom Anglije i Francije i zahtevajo, da se nikomi nikša kaštiga ne naloži. Te pa za de- set i deset jezere nedužno spo- klanih nikše kaštige ne bi bilo? ! Gotovo narod ne kriv, šteroga so strahüvali, a odgovornost i tüdi kaštige pa nosijo voditelje, ki so zvršavali rope, kraje, skru- nenja i morile. Boži bič poka, ognoti se njemi je ne mogoče. Gozd 7 oralov se proda tudi na obroke v k. o. Bokreča. Proizve se v Prekmurski banki v M. Soboti. Veličastna proslava v Črensovcih 1. 1938. sept. 11. Dr. Korošec Anton, minister notrašnjih zadev i dr. Napačen Marko, ban drav- ske banovine ideta z svojim spremstvom na uredništvo Novin. stvo med panonskimi Slovenci, apostolsko delo Cirila in Meto- da v Panoniji; predvsem pa je v knjigi zelo podčrtano in po- jasnjeno Kocljevo odločilno so- delovanje pri ustanovitvi panon- sko-morafske nadškofije. Kocljev dvor ob Blatonskem jezeru je bil sedem let (od začetk 867 do konca 873) glavno ognjišče sta- roslovenske književnosti (Str.156). Skoraj štirideset let je bil Pri- binov in Kocljev dvor središče krščanske prosvete za vso Spod- njo Panonijo (str. 28). Kocelj je bil štiri leta junaški pokrovitelj panonske nadškofije (Str. 159). Oba, Pribina in Kocelj, sta bila goreča kristjana in pospe- ševalca krščanstva. Od leta 850 do 868 je bilo v Panoniji po- svečeni trideset cerkva... Za tisto dobo nenavadne veliko šte- vilo (str. 52). Za kneževanja Pri- bine je salzburški nadškov po- šiljal v Blatenski grad zelo izo- bražene duhovnike (Dominik, Svarnagala, Altfrid). S temi so prišli diakoni in kleriki — bo- goslovca v Pribinovi prestolici je bilo torej nekako semenišče in bogoslovno učilišče (str. 29). Isto je bilo pozneje za časa de- lovanja sv. Cirila in Metoda (str. 54—55). Drugo, kar vzbuja posebno pozornost, je Kocljevo odločilno sodelovanje pri ustanavljanja panonske nadškofije. Od leta 870 je bil Kocelj edini pokrovitelj Metodov in njegovega poslan- stva (Str. 88). Papež je Koclja pritegnil k dogovorom o usta- novitvi panonske nadškofije. Pri teh dogovorih je samo on so- deloval (Str. 90). Papež je nanj naslavljal pisma. Kocelj sam je dopisoval z Rimom. Ohranila sta se odlomka dveh pisem pa- peža Janeža VIII., v odgovor pa- nonskemu knezu Koclju. Oba odlomka sta za Koclja jako častna (str. 127). Tretje, kar se mi zdi v knji- gi povdarjeno, je Kocljevo, Ci- rilovo in Metodovo razmerje do pan.-slovenskega jezika. Potreb- no je, da to omenim z ozirom na naše sedanje domače razme- re. Kocelj je bil „po sedanji ple- menski razdelitviˮ Slovak (sir. 13.) V Panoniji se je pa „hitro privadil tamošnjemu slovenske- mu narečjuˮ (Str. 28) in postal v pravem imenu slovenski knez. — In Ciril in Metod? „Dokaza- no je, da so karantanski in pa- nonski Slovenci že pred priho- dom sv. Cirila in Metoda imeli nekatere molitve in osnovne ver- ske resnice zapisane v sloven- skem jeziku...ˮ (Str. 153, glej tudi Str. 63, 233, 156, 197 in 169—170). Ciril in Metod vsega tega, kar sta našla, nista zavrgla, ampak „sta se zadovoljno pri- lagodim zahodnemu krščanstvu (obredu, terminologiji); sprejela sta že udomačene zahodne slo- vanske izrazeˮ (Str. 233). Kajti „verjetno je, da se je prav v tej dobi na panonskih tleh najži- vahneje gojilo domače staroslo- venske cerkveno pisemstvoˮ (str. 156), bi je bilo sicer „okomoˮ a ti „poskusi staroslovenskega pisemstva (so bili) neka opora za cerkvenoslovensko književ- nost Ciril-Metodove šole (stran 169). — „Praktični in vzgojni razlogi so sv. Cirilu in Metodu ter njunim učencem priporočali, naj svoj verski in kniževni pouk kolikor mogoče naslone na ljud- stvu že znane slovenske obrazce verskega pouka. Stiki Ciril-Me- todove književne šole z doma- čim panonskoslovenskim pismen- stvom torej ne morejo biti zgolj Slučajni, marveč zavedno name- ravaniˮ (str. 169—170). Za konec naj omenim še Kocljevo izredno ljubezen do slovenskih knjig. O njem pravi vir, da je Kocelj „močno vzlju- bil Slovenske knjigeˮ. Grivec nas v posebnem poglavju povede kar v Kocljevo knjižnico! (stran 159—168.) Izredno zanimivo! Pisatelj ugotavlja, kateré „stare cerkvenoslovenske spise in knji- ge je utegnii knez kocelj bratiˮ: cerkvenoslovansko gramatiko, Prevod cerkvenega bogoslužja, jutranjice, ure, večernice, pove- černice, in sveto mašo, psalterij in evangelij z apostolskimi berili in z izbranimi cerkvenimi služ- bami (— prevodi sv. Cirila in Metoda), uvod ali prvo poglavje Žitja Metodija in Žitje Konstan- tina. „Vsaj nekatere izmed teh spisov je Kocel brez dvoma več- krat prebira!, da je mogel vzga- jati v velikodüšni zvestobi slo- venskima apostolimaˮ (str. 167). Človek se mora pri teh besedah kar zamisliti. Grivec večkrat po- udarja visoko Kocljevo izobraz- bo. Do prihoda svetih bratov v Panonijo je prejemal latinsko- nemško izobrazbo, a ta se je pred vodstvom velikega učenja- ka Cirila izpopolnila še z grško- slovansko izobrazboˮ (Str. 54). In kako je ta izobraženi knez Živel cerkveno-versko, če hočete, liturgično življenje! To dejstvo more danes, po tolikih stoletjih, osramotili marsikaterega katoliš- kega izobraženca, ki mu je tako življenje, oziroma branje — knji- ga, zapečatena s sedmerimi pečati... * Grivcu mora biti ravno naša Slovenska krajina v prvi vrsti zelo hvaležna za to njegovo pr- vovrstno delo o našem knezu Koclju. Saj je Kocelj neposred- no vladal našim pradedom. Spo- dobi se, da ima to knjigo v svoji knjižnici vsak izobraženec naše krajine, predvsem pa šole. Posebno ob tej knjigi se bo mla- dina najbolj naučila in razumela, da »v zgodovini narodov ne od- ločüje vnanja veličina in sila, temveč nravna moč duhovnih vrednot. A naravno moč narodov poživlajo tudi nevenljivi spomini in svetli zgledi njihovih velikih možˮ (str. 205—206). Potrebno je to povdarjati za nas Slovence ravno v današnjih dneh... Knjigo krase rdeče barvane inicijalke in vinjete, 13 slik in dva odlomka iz važnih listin. Na koncu je dodan zemljevid, ki predstavlja politično razdelitev slovenskega ozemlja v 9. stoletju. Knjiga stane: navadna izdaja 120 din, luksuzna 300 din. Dobi se pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. —iš— 4 NOVlNE 12. februara 1939. Nova vlada. 6. februara je bila sestav- lena nova vlada, štere ministri so: Predsednik ministerskoga sveta i minister za notrašnje za- deve dr. Dragiša Cvetkovič. Pro- metni minister dr. Mehmed Spa- ho. Minister vojske i mornarice armijski general Milutin Nedič Minister za zvünešnje zadeve dr. Aleksander Cincar — Markovič, poslanik v Berlini. Pravosodni minister dr. Viktor Rulič, Zagre- bečki ban v pokoji. Finančni mi- nister Vojin Duričič, upravnik Državne Hipotekarne banke. Grad- beni minister dr. Miho Krek. Pro- svetni minister Stevan Čirič, bivši predsednik narodne sküpščine. Minister za trgovino i industrijo Jevrem Tomič, nar. poslanec i biv- ši podpredsednik narodne sküp- ščine. Minister za pošto, telegraf i telefon Jovan Altiparmakovič, nar. poslanec. Minister za loge i rüdnike Ljubomir Pantič, nar. poslanec. Minister za poledelstvo ing. Bešvič Nikola, narodni po- slanec. Minister za socialno po- litiko i narodno zdravje Miloje Rankovič, narodni poslanec i bivši predsednik finančnoga od- bora. Minister za telovno vzgojo lüdstva Djura Čejovič, narodni poslanec. Minister brez lističe Franc Snoj, minister n. r. Mini- nister brez listnice dr. Džafer Kulenovlč, minister n. r. Minister brez listnice dr. Branko Miljuš, narodni poslanec. Minister brez listnice Ante Maštrovič, mini- ster n. r. Nova vlada je vláda JRZ stranke i njeni glavni namen je, da išče pota za sporazum z Hrvati i da izdela načrt za sa- mouprave_____________ 28. jan. Je minolo 6 let, kda je bio prijeti dr. Anton Korošec, kak voditeo slovenskoga naroda i Odegnani v pregnanstvo, kde je bio več kak 20 mesecov. Ž njim je bio tüdi Odegnani v pregnan- stvo Zdajšnji ban dr. Marko Nat- lačen, senator dr. Franc Kulovec i več odličnih slovenskih borite- lov. V tistih časaj je bilo pre- povedano slovensko misliti po naših slovenskih domovaj, zato je verno slovensko lüdstvo mo- lilo za svoj slovenski narod i za' svojega voditela. V Zagrebi se je vršila kon- ferenca vseh Jugoslovenskih katoličanskih püšpekov. Te konference se je vde- ležo sam papov nuncij g. Ettore Felici iz Beograda. Na toj kon- ferenci so se obravnavala jako Važna pitanja od denešnjega sta- nja katoličancov v Jugoslaviji. Sprevod škofa dr. Gnidovca. V cerkvi Srca Jezušovoga so za pokojnoga svetniškoga škofa sveto mešo z dvorbov opravili sarajevski nadškov, dr. Šarič, predgali so pa ljubljanski škof dr. Rožman. Do srca je genola vsakoga predga, gda so omenili sveto živlenje pokojnoga, k Jezušovimi miranji spodobno, mukepuno vmiranje i povdarili: „Ne vem, če je mogoče, da kdo siromašnejši umrje, kot on. Cele dneve biti brez hrane, ure daleč hoditi peš s teškim kovčekom v roki — bilo mu je vsakdanje na njegovih mnogih apostolih potih. Spati na golih ilovnatih tleh, sredi med vernimi verniki zanj ni bilá izjema. V skrom- nosti svoji pa je zgradil 11 cer- kva v skrbi, da bi njegovi ver- niki povsod imeli skromen hram božji.ˮ Sprevoda škofa dr. Ivana Guidovca so se vdeležili škofje: hrvatski metropolit, nadškof dr. Stepinac iz Zagreba, nadškof dr. Šarič iz Sarajeva, nadškof dr. Ujčič iz Beograda, Ijubljan- ski škof dr. Rožman, krški škof dr. Srebrenič, mariborski škof dr. Tomažič, senjski škof dr. Burič i šibeniški škof dr. Mileta. Zastopnik Nj. Vel. krala je bio general Dodič, ban dr. Natlačen je zastopao predsednika vlade Cvetkoviča in vlado. Sodno ob- last je zastopao dr. Vladimir Golia, predsednik višjega dežel- noga sodišča. Ljubljanski in ma- riborski kanoniki, nešteto svetne i redovne dühovščine, sestre raz- nih kongregacij, mladina, urad- ništvo i nepregledna vnožina naroda obojega spola je spre- vodila telo svetniškoga škofa do groba, gde je od pokojnoga z gen- livimi rečmi vzeo slovo kanonik g. Kordin iz Skoplja i z šterim se je toplo zahvalo vsem za vse, ka dobroga so včinoli njegovomi škofi. Naj počiva svetniški škof v miri i moli za nas grešknike. Ka pravite? Gospod urednik, ščem Vam napisati par dogodkov z naše krajine. 1.) Med našim narodom se je razpasla jako grda na- vada. Po večeraj hodijo eden k dragomi gda semen lüpat, gda perje česat, dekle i dečki. Gda je delo gotovo, si vze- mejo harmonikaša pa plešejo prek ponoči. Slabo je to, ar so zraven mladoletniki obo- jega spola. G. urednik, bi- čajte te grde navade. 2.) Tüdi se je obnesla grda navada, da se začnejo mladi dečki i dekle pozdrav- lati z tüjim pozdravom. G. urednik, ali nemamo mi dosta lepi pozdravov i to: „Hvaljen bodi Jezuš Kristušˮ, „Bog živiˮ i drüge? 3.) Kak Vam je znano, g. urednik, pošte ob nedelaj i svetkaj po podnevi ne ure- düjejo. Ali na ništerni poš- taj tüdi v nedelo i na svetek dobijo nešterni pošto, a drü- gim se ne da. Ali naj vsi dobijo pošto, ali pa níšče, pravica bi se glasila tak. 4.) Znano Vam je, g. urednik, da je bilo popisa- vanje delavcov po vesnicaj. Dogajali so se pri tom slu- čaji, o se je dalo gori spi- sati dosta takši, ki majo 8, 10 do 15 plügov zemle, a gor so pa povedali po 3, 5 i 6. Ništerni so povedali, da majo duga po 6—10.000 din., ali v istini majo telko goto- vine v žepaj. Ali se to delo ne de dalo z ostrimi kašti- gami zabraniti ? Tak se naj ne dela več. Lansko leto sem bio na se- zonskom deli v Nemčiji. Bilo nas je 12. Bila je tüdi edna dekla doma nekje z Goričkoga.Taki kak smo prišli ta, se je zagledala v ednoga kočiša. Mi moški smo to početje začeli grditi, ar smo šteli, naj bode na našem marofi vse pošteno. Ali, žalibog, se je nahajala med nami edna oženje- na ženska, bila je en čas küha- rica. Ta je pravla onoj dekli: ti ne poslüšaj nikaj moške, či se bodo norca delali z tebe, jim po- kaži... Nadale njej je pravla: tüdi jaz sem bila takša, kda sem bila še mlada, samo vleči Nemce, naj ti H Vsefele küpüjejo. Pitam, vas g. urednik je takše delo lepo? Glasi iz Slovenske Krajine. +Balkányi Ernest. Febr. 1. proti večeri, gda se je dovr- ševalo delo pri februarskom Marijinom listi, je mirno zaspao v Gospodi lastnik tiskarne, Bal- kányi Ernest, v 69 leti starosti. Živlenje njemi je vzeo želodčno- jeterski rak. Z velikov vdeležbov je bio zakopani 3. februara na izraelitskom pokopališči. Pokojni, po veri židov, je bio globoko veren človek, ki je odkrito pri- zavao vero v pravoga osebnoga Boga. Bio je značajen človek. Velike dobičke bi si lejko spra- vo, gda se je silila agrarna zemla za drage peneze našim lüdem za odkup i sta se v te namen ustanovila dva lista „Néplapˮ i „Naše Novineˮ i oba njemi po- nüdila, da bi jiva tiskao. Ponüd- bo je odklono, zahvalen je bio, ka so se naši listi pri njem tis- kali i veren je ostao do njih. Pred smrtjov je želo gučati z urednikom naših listov i ga je jočič proso za odpüščenje, če bi ga s kem razžalo. Genlivo je bilo čüti iz vüst vmirajočega: nesam nikomi nikaj hüdoga vči- no. Proso ga je tüdi za versko tolažbo. Te ga je potolažo i obüdo pred njim vero, vüpanje i lübezen do Boga. Te jakosti majo v sebi tüdi želo po sv. Krsti. Zavüpajmo na božo smi- lenost. Ta naj obine pokojnoga düšo, njegove ostale pa potolaži, šterim izražamo naše sožalje. Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnesteden, 19. februara v Črensovcih po večer- nici. Večernice ob 2. Te den bo tüdi sprejem novih kotrig, ki so se že prijavile, ali se bodo ešče prijavile za sprejem. Živlenje je kratko — večnost se bliža, živimo, da bomo meli veselo večnost. Zato Vableni v tretjired, pridite v velkom števili. Bogato naročnino za No- vine nam je poslao g. Perš Zoltán, poštni uradnik iz Ormo- ža v zneski 50 Din. Bog povrni. Na misijon g. Kereca v Jumanfu-i so darüvali v Din: Tanacek Pavla, Benkič Jozefa i Žilavec Karolina z Francije 15, Pavel Elizabeta, Šoštanj, 20, N. Sobota, 20, Hozjan Katá z Fran- cije 11, Horvat Štefan, Lipa hš. 103, din 50. Penez odposlan po čeki Novin naprej. Zahvala. Toplo se zahva- lim g. Camplini, izseljenskomi dühovmki, da so mi pomagali spraviti carte d’ identité, i vsem Slovencom, ki so me v težkom betegi i po operaciji obiskavali. Vsem naj povrne to lübezen Devica Marija. — Lukovnjak Marika, Faux la Montagne, zdaj Bakovci. Na upravi Novin nega ob- čine niti kase. Ar je zdaj uprava Novin v Našem Domi v Črensov- cih, v šterom mata urade tüdi ob- činski urad i posojilnica, se do- stakrat zgodi, ka lüdje zavdarijo na upravo Novin, štera je spod- kar. Na prvom štoki je občinski urad i prek njega posojilnični urad. Vsaki naj se tü javi, ne pa na upravi. Uprava ne more dati po- sojil, niti vlog izplačüvati, niti nema oblasti živinske liste po- pišüvali ali sprejemati prijave, če što pride od vojakov ali z tüjine domo. Febr. 2. na Svečnico je ne- kak prineso na upravo Novin ži- vinski potni list, gda se je velka meša slüžila, ar je odao svinjo, da bi se prepisao. Držite se vsi reda. V nedelo i svetke pa ni občina, ni kasa nemata uradnih dnevov. Neste zadeli. „Düševni listˮ je v 2. Št. 1.1939. dao na- šim lüdem iz Argentino, ki so se njemi pritožili zavolo norca- delanje kat. vere, ete odgovor: „Skažlivec, vrži vö prvo tram z oka tvojega i teda pogledni, da vö vržeš trobo z oka brata tvo- jegaˮ. To pomeni, ka te list ne pozna pokore, poniznosti i pra- vicolübnosti. Nikdar nese je ni- eden kat. list norčaro z evange- ličanske vere. To se dokaže z vsemi številkami teh listov. A z številkami i to vnogimi Düšev- noga lista se pa more dokazati norcadelanje iz kat. vere. Takše pisarije ne gojijo evangeličan- skih düš kak bi mogle. Zato pa te pisarije sami evangeličanci obsojajo. Ižakovci. Poleg naši vsag- denéšnji nevoul nas gorpoiščejo všakše leto vnogi živinski betegi, šteri nam napravlajo jako velke škode i nam naše nevole ešče povekšavajo. Posebno dosta kva- ra trpimo pri naši svinjaj, štere nam leto za letom vkraj pridejo. Jako žalostno je bilo pri nas lansko leto, kda nej bilo skoro edne hiže, kde bi nej kakše svinče vkraj prišlo. Močno je bila razširjena rdečica, sledkar pa pri nešterni hižaj celo svinska küga. Vej se je proti tem bete- gom nekaj vceplavalo, samo ka je bilo to že preci kesno, gda je bio beteg že jako razširjeni. Kakpa, ka vceplavanje te že ne več tak hasnilo, kak če bi bile svinje te vceplavane, gda so šče nej zbetežale. Zato bi prosili tiste gospode, šteri majo pri tom kaj odločiti, naj bi poskrbeli, ka se svinjsko ceplenje letos pri nas zvrši bole rano. Vsakoletne ne- Razočaranje. Večer se spüšča na zemlo. Sunce je že zajšlo; samo ešče večerna zarja rdeči redke megle. Proti seli P. stopte z hitrimi sto- paji nekši moški; v ednoj roki nosi mali kufrek. Na prvi pogled bi se njemi pravilo, ka je tihinec, tak nekam začüdeno gleda na vsako hižo. Selo je skoro prazno, nišče ga ne srečavle. Kak bi pa tüdi, vej je žetva, pa je šče vse na polaj, dokeč se pač vidi. V sosidnom seli brni mlatilni ma- šin. Naš človik se stavi pred ed- nov hižov, pred Br..., šče odpreti dveri v škegenj; dveri pa na me- sto ka bi se odprle, se zrüšijo, on bi pa skoro prek njij telebno, kak je šörek pa dugi. Nekaj si je zmuvo, nej sam razmo, ka je pravo; spoznao sam pa po nje- govom obnašanji, ka je jako za- čüden. Vstopi v škegenj. Ške- genj?... nevem či se to ime spodobi tistomi kraji, ka lüdje navadno za škegenj zovejo. Člo- vek bi pravo, ka je dvor, v tak- šem neredi je vse bilo. Naš člo- vek se najprle napoti proti štali, kak je že to moška navada, gda odket pridejo,čiravno z delešnjega kraja. Dveri v štalo so odprete, ali bolše povedano: na štali nega dver. Zmas na vse kraje kaple doli s sten; štala pa prazna. — Gvišno so z marov na njivaj, ali pa morebiti mlatijo pri mašini. — Samo, gda je malo bole Pogledno, te je spoznao, ka v toj štali že dugo časa nej bilo kravjega répa. To njemi je pos- vedočo tüdi dvor za štalov, ali... tisti kraj, ge bi mogeo biti dvor, zato ka ga tü nej bilo; bile so samo črepinje pa spotreta gla- žovina. Jasno se vidi, ka že du- go časa pri tej spotreti jaslaj nej bila privezana roglata glava, ešče menje pa konjska. Naš nepoznanec si globoko zdejne. Tesno njemi je pri srci. Bledi, nevem či od čemerov ali od žalosti, se napoti v hižo. Dveri v hižo so zaprte. Pritisne na kvako z vsov močjov,! se odprejo, klüka njemi pa v rokaj ostane; s čemerami jo vrže nasredške- gnja. Vstopi. V hiži je že skoro kmica. Z ročnov svetilkov si raz- gleda sobo. Moj Bog! kakša hi- ža ! Posteli tak zgledajo, da nebi bilo ženskij rok pri hiži. Stolci gingavi. Sto se ešče komaj na nogačaj drži. Vsaki kot je edna pavokova trdnjava; vsešerom je praha na eden prst. Okna i špo- tete pune kant i kantic: vse pra- zne. Vzeme edno i podüha: — po žganici smrdij; — drüga; — tü je bio rum; — vzeme trétjo, štera ešče ma cedilo nekše pi- vovarne ... Skoro vsaka inači smrdij. —Norili so me! Norili so me! — se njemi iztrga iz prs i ves trepetajoči se vsede na klop pri stoli. Vse se njemi vrtij pred očmi; z rokami si zakrije obraz, i skoro njemi na joč ide. Pa so mi pisali, ka so hižo dali popraviti..., ka zgleda kak nova .... ka so dug rešili..., ka majo tajno mara..., ka njim zdaj dobro ide..., ka naj samo pošilam..., ka nodo zabadav penez trošili..., ka to vse me- né doma čaka... Moj Bog! zdaj vidim, kama so šli moji penezi; zdaj vidim, ge so trošili moje s krvavim žülami zaslüžene franke! Te kante... te smrdeče kante mi vse povejo! Moj Bogi moj Bog! ka naj včinim?! Vöni so se začüli stopaji. Nekak ide. Včasi za tem se od- prejo dveri v hižo; na pragi se pokaže ženska postava s korb- lom v roki, šteroga pazlivo po- loži na posteo i prižge lampaš. Neje včasi zapazila pri stoli se- dečega, dokeč se sam nej oglaso. Pri tom glasi je pa tak prepala, ka niti reči nej zmogla včasi. —Verona! Verona! ge so moji penezi ?... ge so moji fran- ki? Kama ste je djali ? Zakaj ste nej hižo popravili kak ste mi pi- sali? Zakaj ste mi lagali? Zakaj ste me norili?... —Vanči... križ boži!... Vanči To si tij! Kak si me zo- sagao! Gda si pa prišeo? Pa si nam nikaj nej pisao, ka prideš, — je komaj zdaj Verona k sebi prišla. — Pitam te, ge so moji pe- nezi, kama ste moje franke djali, nej ka sam nej pisao ! Jes znam, zakaj sam nej pisao! To tebe ne briga! — Vej pa nemam jes nik- šij penez; pitaj očo, oni so s penezami ravnali, nej jes ... jes od tvojij penez nikaj nemam... —Nikaj nemaš? Za čide si si pa küpila svilnati robec, ka se ti na glavi leskeče?... pa reklin pa förtuj? Ge si zela pe- neze za te drage rečij? Što ti je dao, či si je nej küpila za tiste, ka sam jes pošilao?... Ka je bilo v tistoj kantaj, ka na posteli vö skorbla lükajo?... pa v tej tü na špoleti ? ... Za čide peneze ste si to smrdügo küpili? povej! —Vej pa znaš, ka nekaj moremo jesti, ka z zraka nem- remo živeti. Delati moremo kak živina, pa jesti nam tüdi trbej. V tom časi so vstopili v hižo oča, i od začüdenja pri dve- raj henjali, gda so Vanča varali. Skoro so nej šteli vervati svo- jim očem. —Ti si, Vanč? Pa si nam nikaj nej pisao, ka prideš ... Za- kaj si prišeo?... Viš kakše si- romaštvo je doma, kakše nevole so. . . —Ne pitam vas za nevole, pa nej za siromaštvo; pitam vas za peneze! Kama ste djali telko mojij penez, ka sam vam vsaki mesec domo pošilao? — Vej se ti pa znan ne senja ? kakše peneze si nam po- šilao? Vej znan ne misliš na ti- ste krajcare, ka si nam parkrat poslao. Tisto je ja nej vredno kreganja. Vej če bi mij samo na tisto čakali, te bi že nas davno vr.. žeo. —Kakše krajcare sam vam jes pošilao? Ne pitam vas za nikše krajcare, liki za jezere, za vse tiste jezere, ka sam vam v sedmij letaj domo sposlao. Za- kaj ste mi pa pisali, ka ste hižo dali popraviti, ka ste dug pla- čali, pa edno i drügo! Pokažite, ge mate vse to! Ne prosim vas drügo, kak račun od mojij pe- nez, štere sam s krvavimi žüli zaslüžo! Kelko nočij sam nej spao, samo da bi kem več za- slüžo pa domo poslao, naj se samo doma vred dene pa dug 12. februara 1939. N O V I N E vole so nas navčile i smo v pa- met vzeli, ka nam naše svinje j lejko reši samo pravočasno ce- plenje. Za par dinarov si lejko rešimo svoje svinje, če je damo ob pravom časi cepiti. Zato naj letos vsaki vert, šteri količkaj premore, naj da svinje vce- piti, da se že ednok tem ne- volam ognemo. Meni, niže pod- pisanomi, so v lanskom leti vse svinje, kelko sem jih meo, spo- kapale na svinjskoj kügi i to za- volo prepoznoga ceplenja. Višje oblasti sem proso, konči za men- šo podporo i šče niti zdaj nesam dobo nikaj. Zato se letos pre- skrbimo z pravočasnim ceple- njom, da nede teliko škode. — Senica Martin. Velesejem v Zagrebi. Vršo se bo letos od 15. aprila naprej do 3. decembra toga leta s sledečim programom: Od 15. do 17. aprila: Balkanske razstava. Od 29. aprila do 8. maja: Med- narodno specialno senje: za ao- tomobile, kmetijske stroje, vino, narodno ročno delo. Od 13—21. maja: Razstava za pse, mačke, ptice pesmarice, rože, kaktuse; zaščita narave i zaščita od na- padov iz zraka. Od 3—11. junija: za poledelstvo, živinorejo, za- drugarstvo, domačo obrt i veli- ka živinozdravniška razstava. Od 24—29. junija: Razstava zagre- bačkih šol. Od 26. augusta do 4. septembra: Mednarodno ve- liko senje za vsako blago iz- vzemši aotomobilov. Od 14—17. oktobra: Razstava sada, grozdja, cvetja i zelenjave. Od 1—3. de- cembra: Razstava perotnine, do- mačih zavcov, golobov i ptic pesmaric. Grad. Javili smo, da smo dobili novoga kaplana g. Lanš- ček Ludvika. Ne smo pa znali, či so oni ešče ne bili v slüžbi, smo mislili, ka so jih iz Štajara k nam djali. A oni so pri nas dobili po odslüženoj vojaščini prvo mesto. To nas ešče posebno veseli. Obe Lendavi, Gornja i Dolnja, mata novomešnike za kaplane. Na podporo Novin so da- rüvali Verbanjšak Janko, kate- het v D. Lendavi, 4 Din., Hra- nilnica i posojilnica v Bogojini, 2 Din., Toplak Štefan, organist, Bajmok, 5 Din. Bog povrni. Smrt z Marijinim Listom. Naročnica naših listov, Šömen Marija, žena Jožefa v Strehovci, je 5. februara vmrla v 40. leti starosti. Vmirajoč je Mar. List v roke prijela. Močno ga je dr- žala v rokaj, ešče ednok zazvala: Marija Pomočnica, pomagaj mi i svojo düšo zročila po Mariji dobromi Jezuši. Molimo za njo. Novi banski svetnik za Soboto. Minister za notrašnje zadeve je imenüvao mesto na- rodnoga poslanca g. Bajlec Fran- ca, ki kak narodni poslanec po zakoni ne more biti banski svet- nik, g. Hartner Ferdinanda, pred- sednika velike občine M. Sobota. Čestitamo. Sirota za misijone. Dvaj- seti let betežna šivelja, Vöröš Marija, Beltinci, 165, je napravila i poslala za misijone tri prte. Delala je brezplačno, jako lepo pa prosi smilena srca, da bi njej pomagala blago plačati, štero košta 150 Din. Vodstvo Martinišča v So- boti se prav prisrčno zahvalüje Kmečkoj posojilnici v Soboti za novoletni dar v zneski 1000 din. Ešče prav posebno zahvalo pa izreka Črensovskoj Posojilnici, štera je v svojoj velikodüšnosti brisala za novoletni dar 10 000 din duga, šteroga je melo Mar- tinišče pri njoj. Bog plačaj ! Naši lüdje pa naj tudi s svojimi vlo- gami podpirajo in svoje vloge zavüpajo tistim posojilnicam, šte- re se znajo spomniti z darovi u- stanov, ki slüžijo v dobro našemi lüdstvi ! Vančaves. V zadnjoj šte- vilki „Novinˮ smo čteli, kak pi- šejo Vidončarje štatistiko časo- pisov v svojoj vesi. Zato jo tüdi mi ščemo napisati v našoj vesi, neš- čemo biti glede krščanski listov na zadnjem mesti. Mamo slede- če krščanske liste: „Slovenecˮ 2, „Slovenski domˮ 2, „Novineˮ 15, „Slovenski gospodarˮ 5, „Slo- venski delavecˮ 3, „Domolübˮ 1, „Marijin listˮ 17, „Glasnikˮ 2, „Bogoljubˮ 1, „Naš domˮ 1 i Dom in svet 1. Protikrščanskih listov med nami katoličani ne- mamo. Za našo malo ves je to lepo število. Priporočamo vsem katoličanom, da si naračajo sa- mo naše krščanske liste. Z proti- verski mi pa na ogenj. Tišina. V nedelo, dne 5. februara se je začeo v našoj fari misijon, vodijo ga gg. Salezijanci. Vsi se prav iz srca veselimo misijoni, pa se preč. g. dekani zahvalimo, da nam je Spravo misijon. Dodatek k zgodovini Van- čavesi. Od 1. 1900. do 1939. je prebivalstvo naraslo za 80 oseb. V svetovnoj bojni jih je spad- nolo iz vesi 23, od teh 6 ože- njenih. Za časa komunistov je spadno eden. Obrtnikov smo meli v tom časi: 4 šoštare, 1 krojača, 2 trgovca, 1 tkalca, 2 stolara, 1 kovača i 1 gostilničara. Županje so bili: + Števanec Jo- žef, Vogrinčič Matjaš, Maček Šte- fan 2 krat i + Perdigal Ivan. Iz evangeličanske vere so presto- pile v katoličansko vero 3 ženske. Iz katoličanske níšče ne izstopo. Kaj pa naši vajenci ? Ne- kak se je v Novinaj od '5. febr. Spomno delavk v sobočkih fab- rikaj. Dobro je to. Da bi le tüdi kaj uspeha bilo. Ravno tak, ali pa ešče bole važno, pa je pita- nje sobočkih vajencov. Tu bi bio že skrajni čas, da se nekaj na- pravi. Večina teh nema skoro niti edno nedelo i svetek prilike za sv. mešo. Ne zadosta, da mo- rajo delati večkrat pozno v noč, ka je tüdi proti zakoni, ešče celo po nedelaj i svetkaj jim majstri, zvün par častnih izjem, ne dajo prosto. Nikaj čüdnoga potem, če rastejo brez vsake srčne omike, če nega med njimi veselja za dobro i plemenito. Čüdno i pre- čüdno je samo to, da gospodje sobočki majstri sami ne uvidijo, da je i bo takši obrtni naraščaj njihovomi stani v škodo. Vančaves. Letos se bole slabo ženimo, kak drüga leta. Samo štirje so bi tak koražni, da so vzeli na sebe te zakonski jarem. Oženila se je tüdi dugoletna članica Marijine drüžbe, jako vrla mladenka, poštüvana od cele vesi, Mimika Ratnik. Odišla je na Petajnce za ženo vrlomi mladenci Ranko Viktori. Iskreno častitamo. Slüžbo slüžitela je dobo na rakičanskoj šoli Mihalič Koloman. Tem potom se zahva- lüje za priporočilo i prošnje, ki so se vlagale za njega, preč. g. Krantz Jožefi, tišinskomi dekani, Klekl Jožefi, banskomi svetniki i našima narodnima poslancom, gg. dr. Klari i Bajleci. Bogojina. Prosvetno drü- štvo se najlepše zahvalüje „Ur- berijalnoj sküpnostiˮ, štera je ob priliki občnoga zbora dala 2000 Din. podpore za popravitev Pro- svetnoga doma. Da bi se ešče tüdi drügoč spomnili z nas i nam pomagali popraviti prepo- trebno zavetišče naše mladine. Bog plačaj. — Prosvetno drüštvo vprizori prišestno nedelo (to je 19. febr.) lepo, smešno Nušičevo igro: Navaden človek. Režisira gdč. Zakrajšek. Pomagata še pri včenji gdč. Rous i gdč. Puše- njak. Želeli bi, da bi naše pridne gospodične vučitelice ešče naprej i večkrat navčile kaj spodobnoga. Za štero smo jim že naprej hvaležni. Navodila jugoslovenskim izseljencom V Franciji Podalšavanje izseljeniških potnih listov. Posebi se priporača našim izseljencom, da dobro čuvajo svoj jugoslovenski potni list i da ga nikomi ne zavüpajo ali celo posajajo. Potni list se smat- ra kak osebna last vsakšega po- edinca, tak da niti francoske upravne (policijske) oblasti ne- majo pravice, da ga odvzemejo, a najmenje delodajalci, ki to večkrat napravijo, da bi naše delavce prisilno zadržali na slab- šem i menje plačanom deli. Da bo meo potni list tisto vrednost, ki njemi je namenjena, zato mora biti v redi i pravo- časno podalšani, kda njemi va- lanost poteče. Kak hitro izselje- nec opazi, da je valanost nje- govega potnega lista potekla, je potrebno, da ga osebno preda ali pošle po pošti našemi naj- bližnjemi Kralevskomi konzulati ali kralevskomi poslanstvi v Pa- rizi v namen podugšanja ali morebitne zamenjave. Ob priliki zamenjave sta- roga potnoga lista za novoga, izseljenci morajo na vsaki način zaprositi naš pristojni konzulat, da jim v novi potni list nalepi tisti listič iz staroga potnoga lista, na šterom je odenjeni vi- zum francoskoga konzulata v našoj državi, na podlagi šteroga so püščeni v Francijo. To je ne- obhodbo potrebno zavolo ob- navlanja francoske delavske iz- kaznice. Opomina se naše izseljen- ce, da jim delavske legitimacije (carte d’ identité) ,v bodoče ne bodo podalšane od stani Fran- coskih oblasti, če ne bodo meli v redi i podalšanih jugosloven- skih potnih listov. Zato tisti naši izseljenci, ki so zgübili svoj pot- ni list, ali ga sploh neso meli, morejo kimprvle prositi Kraljev- sko poslanstvo v Parizi ali Kra- ljevske konzulate v Lille-i, Metz-i ali Marseille-i, da jim izdajo nove potne liste. Opominamo, da bodo naša predstavništva v Franciji jemala v zaščito v prvoj vrsti tiste naše izseljence, ki bodo meli svoje potne liste v redi i pravočasno podalšane. Prekosnice. V šoli. Povejte mi deca, kak se je zvao tisti nájlepši pa nájprednejši angeo, šteri je ne šteo Bogi slüžiti? Edna deklica goriskoči pa na glás skriči: Lecitar. — Kak, kak moje dete? — On ne hodi k meši. Angleška norija. Eden an- gleški plivanoš je že duže časa opazüvao edno staro gospo, štera le pri njegovih predgaj v cerkvi vsigdar trdno spala, či je pa predgao kakši mladi dühovnika vseučilišča, tistoga je pa jako verno poslüšala. To se je Staromi plivanoši čüdno vidlo, pa je ed- nok k veri vzeo staro gospo. Ta njemi je pa etak odgovorila: „Znate, gospod plivanoš, či vi predgate, te znam, ka je boža reč dobro povedana; gda pa pri- dejo na predganico mladi lüdje z vseučilišča, te pa trbe dobro paziti, či se nahaja seme božih reči v pravih rokaj. Z sodne dvorane. Sodnik (k malomi šolarčeki): Ka pa ščeš, mali? — Šolarček: Jaz bi se rad ločo od starišov, zato ka me ja- ko bijejo. Takse so ženske. Prva gospa: O, či me moj mož raz- čemeri, se njemi popretim,ka odi- dem nazaj k materi, pa mam včasi mir. Drüga gospa: O, či pa me- ne moj mož razčemeri, jaz se njemi pa popretim, ka pridejo moja mati k meni na 14 dni, pa je mož včasi takši, kak či bi ga s toplov mastjov namazala. rišij! Delao sam kak marše! Vij ste pa peneze zapravlali za pi- jačo, za to smrdečo pijačo! Kak- še nevole mate doma? Ali ste od nevol rdeči pa debeli? Ali je to hiža, ka ste jo dali popraviti? Ka pomenijo te kante v oknaj?... povejte! Peneze moje mi dajte naprej!... — No, no, ka mo se zdaj kregali; ka je, to je, — se je og- laso na pragi svak Peter, Vero- ni mož. — Hej, Vanči Vej se nemo zdaj svajüvali. Bole nam povej, kak je kaj v Parizi. Vij ste tam gospodje; malo se s ko- munist! spoznate, i vam franki samo letijo v žep. Vsi, ka pri- dete s Francije, ste lepo spucani, pa debeli; niti eden ne pride domo z mustačami. Nevole so ti eti doma, nevole... Ka si nam pa lepoga prneso? Vsi Francozi kaj prnes... — Ka sam ti prineso?... to vidiš! — je Vanč gori skočo, Petra za gut zgrabo i njemi pod nos revolvo pokazao,— to sam ti prneso, či noš jezika za zob- mi držao! Kakše nevole maš ti j, svinja pijana? Za čide peneze si küpo žganico, ka s tebe smr- dij? Za čide peneze si se nažle- pao kak krava? — Vej sam se za tvoje nej! Ka te briga, ge sam jes vzeo peneze I Ka sam jes dužen tebi račun davati? Ka si tij pri toj hiži? Kakšo pravico maš tij tű larmati, tepeš francoški? — je stonjao Peter v Vančovij želez- ni] rokaj. Komi boš tij tepeše gučao, mrcina pijana! — je ešče bole zgrabo Vanč Petra i ga začno daviti. — Vse vas spokolen, či mi ne date naprej mojij penez! — je kričao i mlato Petra po glavi i ge je prišlo. Na to breko sta pribežala Jesenov Štef i Rastov Tonči. Gda sta vidila Petra v nevoli, sta nje- mi priskočila na pomoč. Vanč je proti njima obrno revolvo, ali nikaj je nej pomagalo. Štef pa Toni sta ga včasi doli dobila i njemi revolovo z rok strgala i ga začnola biti. Vanč se je brano, ali bio je zmantráni i slab proti dvema. Pririvaia sta ga do prek- litnij dver i ga vö pošiknola. Vanč je spadno, vdaro z glavov ob nekši trdi predmet, se skotno deleč krej na škegenj i nezaves- ten obležao. Preci časa je moglo minoti, dokeč je nazaj k sebi prišeo. Mrzla voda ga je predramila. Pri bledoj mesečini je vido, ka se nahaja v naroči nekše ženske, štera njemi devle na glavo mrzle obkladke. Nej je včasi spoznao što bi bio, dokeč je nej čüo: | — Vanč! moj sinek, moje dete! Vö so te vrgli kak,.menef Moje dete, moje siromaško dete! Kakšega sam te naišla! Ge si se vdaro? Nevarno si se mogeo vdariti, ka si omedlo, — i je ob- čüto kak so njemi na čelo kapale vroče kaple, — materine skuze. — To ste vij, mati? moja draga mati? Vi edini mate smi- lenje do mene? Vi edini ste me nej zapüstili? — Jes sam, sinek, jes. Čüla sam, ka si prišeo, pa bi te rada vidila. Pa kakšega sam te najšla! moj Bog! patünaškegnjiIZnala sam, ka te vö vržejo. Mene so tüdi. Nemam pri toj hiži obstan- ka; tak me majo kak za küso. Verona je Vertinja. Včasi, kak si tij odišeo, se je oženila; vzela si je toga pijanca. Najprle je mo- gla krej od hiže Mariča; Stirali so jo. Jes sam jo branila, pa ni- kaj ne pomagalo. Mogla je oditi. Nej je znala kama, vej znaš kak je pri materi. Deco je zato tam nahala, ona pa odišla v Zagreb slüžit. Pa ka; znaš kak je po mestaj: nevarnosti, nevarnosti. Tüdi ona je slabo obhodila. Zgü- bila je slüžbo i prišla domo na sramoto. Gda se je to zgodilo, je oča celo vrednost dao prek Petri pa Veroni. Od tistij mao samo pijejo, gda nej doma, te po krčmaj. Gda je nej zadostü- valo tisto ka si tij pošilao, te so ednok Odali adno kravo, drgoč drügo; tebi so pa ta lažij pisali. Mariča ti je nej vüpala pisati. Kak bi pa tüdi sirota! Vej so drügi krivi njene nesreče, pa tvoje. Tij si se tam mantrao pa pošilao, oni so pa doma tej kü- püvali, pa rum pa žganico, i vse kaj takšega. Jes sirota se pa mo- rem potepati po hižaj. Doma sam nikšega poštenja nej mela, ešče jest so me nej zvali, dokeč sam tü bila. Moj Bog! moj Bog! ka sam se včakala zdaj na stara leta! — i debele vroče skuze so tekle doli po lici i na Vančovo Celo kapale. Vanč je vsigdar jako lübo svojo mater, kak vsaki dober sin. Zato se je tüdi on razjokao nad nevolov svoje stare matere; svojo nesrečo je za hip pozabo. Na srce je pritisno svojo drago ma- ter, i dušo se je nej mogeo lo- čiti od njij. — Tü nemreva ostati. Ho- diva k Tkaočovitn; tam san jes pri Sestri. — Mati, vij samo ite; jes bi rad prle vido Maričo pa de- co, pa te vsi ta pridemo, — je pravo Vanč i sprevodo mater do križopotja; nato se je obrno proti Šömenovoj hiži. Gda je prišeo do dver, je čüo od znotra s ške- gnja nekši glas: — Berite! bežite! več je tü! bežite ka vas ne buje! Süno je v dveri, štere so se odprle i v tom časi je vido edno žensko s trojov decov, kak je bežala prek po ogradaj i preminola za Zve- rovim plotom. Spoznao je Mari- čo, svojo ženo. Srce se njemi je skrčilo. To je nej čakao, ka bi šče žena bežala pred njim. —Mariča! Mariča! ne boj se me, ne beži, nikaj ti ne bom delao! ne beži!... — je skoro jočič zvao za njov. Ali zaman, nej ga je čüla, sirota, liki bežala dele, vse dele v gaj. —Ka naj napravim? Ka naj delam. Ešče ženo so mi zme- šali; ešče njo sostrahüvali pred menov. Sükali so me kak raz- bojnika. Kama se naj obrnem? brezi doma? nesrečen mož pri ešče bole nesrečnoj ženi? — je premišlavao Vanč pri Šömenovij dveraj. Preci časa je tak stao i nišče ga nej prišeo pitat, ka bi rad. Vse je premislo, ka bi naj bole pametno bilo napraviti; ali nej je mogeo najü zadovolne re- šitve. Gda se je že napoto proti Tkaočovoj hiži, njemi spadne nekša miseo v glavo. Skoro bi se na glas zasmejao, tak se njemi Veličastna Proslava v Črensovcih I. 1938. sept. 11 Narodne noše moške mladine pod vodstvom Horvat Antona, nameščenca na upravi Novin. 6 N O V I N E 12. februara 1939. Rešeni bomo... „Klub prekmurskih akade- mikov", ali vsaj prijatelji tega kluba so postali v povolilni dobi izredno agilni. Skoro dan za dne- vom beremo poročila o njihovem delu, zlasti pa o njihovih načrtih v mariborskem „Veterniku," in če je v teh poročilih le malo res- nice, potem vsak pošten Prek- murec lahko srečno vzdihne — češ, rešeni bomo... Za bodočnost Prekmurja je poskrbljeno (po načrtih namreč, ki jih objavlja „Veternik“,) v več smeri. Nas danes in na tem me- stu zanimajo samo nekatere. Mladi rod bi baje rad prav pošteno obračunal s — preteklo- stjo ... Likvidirati hoče stari rod, ki nima smisla za tempo naših dni in četudi ima danes nesporno vodstvo v svojih rokah, vendar le daleč odzadaj caplja za ljud- stvom, ki ni tako zaostalo... Pa naj ne bo zamere, ljubi gospod- je, to frazo smo brali že večkrat, tudi v obliki bojnega krika pred kakšnimi volitvami, toda vedno se je izkazalo, da za taka gesla naš preprosti človek nima veliko smisla, da so mu ljubši ti stari... četudi v marsičem baje zaostali voditelji. Vzroki so tudi očitni. Stari vedno in povsod lahko po- kažejo kaj so naredili, dočim imajo mladi to smolo, da nava- jajo le načrte, kateri naj bi po- kazali kaj bi radi naredili. Obrniti bo treba taktiko. „Večernik", kakor tudi ostali pri- jatelji baje mlade prekmurske generacije (!) naj bi prvič poro- čali o tem, kaj so že naredili in o svojih načrtih pa naj bi rajši molčali, kajti od tega nima ve- liko koristi ne naš narod doma, še manj pa t. z. napredna jav- nost, katera je doživela v zadnjih mesecih nepopravljive poraze, tudi takrat, ko se je tej napredni javnosti pridružila naša levičar- ska javnost. Ponavljam: manj načrtov, več dela in poročila le o izvr- šenem delu ! Drugi pravec reševanja na- ših ljudi je napovedan v obliki borbe proti izseljevanju. Ta borba je zanimiva, po- sebno od tedaj, odkar vidimo, da jo bijejo na domači t. z. „na- zadnjaškiˮ in „nedomačiˮ na- predni fronti. Mladina iz okolice „Večer- nika ˮpredlaga regulacijo Mure in gradnjo prometnih žil, katere naj bi vezale Prekmurje s slo- venskim zaledjem. No, pristno „naprednjaški načrtiˮ. Toda, ko beremo v istem „Veterniku", da naša naprédna in nacionalna jav- nost ne more rešiti ene turistov- ske postojanke na severni meji, četudi bi bilo treba šteti le 45 tisoč din v gotovini, človeka prav pošteno prime obup, ko zadene na vsakem koraku na nove na- črte, kateri bi stali milionske zne- ske tam, kjer ne zmoremo borih tisočakov. Pa recimo, da se bode zgo- dil — čudež, da bo dobila naša banovina večmilionski kredit za regulacijo Mure. Toda: koliko časa bo to v korist našemu se- zonskemu delavcu? Domača „sta- rinaˮ je bolj praktična, ona pri- znava, da zaenkrat ni druge re- šitve, kakor pohiteti na sezonsko delo, toda naj se to sezonsko delo izvaja tako, da bo narodu prinašalo poleg največ koristi najmanj zla. „NOVINEˮ so v u- vodniku okartačile posestnika, ki je puščal doma neobdelano po- lje in se podal na sezonsko delo. Na drugi strani pa iste NOVINE presneto uspešno skrbijo za to, da pojde s sezonskimi delavci sposoben nacionalni in kulturni delavec, član mlajše generacije, kateri poskrbi zato, da ostane izseljenec narodni in državni ce- loti zvest in vdan tudi v tüjimi „Starinaˮ ima tudi na tem polju nesporno prednost in kaj je naj- važnejše: vidne uspehe! V eni točki pa ima načrtov polna mladina nesporno prav: njena je bodočnost. Stari, zaslu- žni in poraženi počasi, toda si- gurno odhajajo s pozornice jav- nosti in prepuščajo bojno polje mlajšim silam. Prišel bode tedaj čas, kadar bo morala današnja »mladina* pokazati kaj zmore. In takrat, presneto resno se bo- jimo, da bo resno obžalovala ono usmerjenost, katera gleda načeloma in prvenstveno na ma terielne dobrine. Denar, blagos- tanje, premoženje, politična moč itd. še nikdar niso dajala člove- ške sreče in tudi ne bodo. Hla- stanje po uživanju je strast, ka- tera se zbudi, raste, rodi neza- dovoljstvo, ne daje pa sreče. O tem se bode še prepričal naš mladi rod v lastno škodo, zato náj ne zameri, če mu svetujemo previdnost in prej odobravamo taktiko teh „starihˮ, katerim jé dobro delo več, kakor dobro jelo. Peter Opazovalec. Naznanila Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske Krajine; Bohnec Bara od Lipe, ki tü žive v siromaštvi, bi se se s svojov decov, štera so se rodila v Ameriki, rada ta nazaj povr- nola. Zaprosila je podporo Ame- rikanskoga konzulata, a te je prošnjo zavrno, ar nema za to penez. Odgovor, ki ga je dobila Drüžba sv. Rafaela na prošnjo od kr. banske uprave, se etak glasi: Kraljevska banska uprava Dravske ban. Ljubljana Vl. No. 1280-1. 16. jan. 1939. Družbi sv. Rafaela za Slovensko Krajino v Črensovcih. Na tam. prošnjo za inter- vencijo pri ameriškem konzulatu v Zagrebu, da bi se Bohnec Bara in najbrže tudi njeni otroci smeli vrniti v Zed. drž. Amerike, opo- zarjam na vsebino priloženega pisma omenjenega konzulata z dne 20. oktobra 1938., ki se gla- si, da konzulat nima na razpo- lago denarnih sredstev, da bi plačal potne stroške za vrnitev ameriških državljanov v Zed. države Amerike. Radi te jasne izjave ame- riškega konzulata, bi bila zapro- šena intervencija ne samo ne- opurtana, ampak celo nedopustna, posebno pa, če se uvažuje dej- stvo, da je Bara Bohnec naša državljanka in da je bila dne 25. marca 1932. z možem Ignacijem in 8 otroci repatriirana iz Zed. države Amerike na stroške na- vedene države. Zaposlitvene raz- mere so pa v Zed. državah Amerike sedaj ravno tako neu- godne, kakor so bile leta 1932. Glede zopetne izselitve na- ših državljanov v Zed. države Amerike, predpisuje ameriški pri- seljeniški zakon, da mora biti eksistenca izseljenca zasigurana in šele na podlagi takega doka- zila bi ameriški konzul registri- ral prosilko na račun za Jugo- slavijo letno določene kvote 845 oseb, ki je pa za dobo enega leta že izčrpana. Osmim otrokom Bare Boh- nec, rojenim v Brigeport Conn., ki so po ameriških zakonih po rojstvu ameriški državljani, bi sicer ameriški konzul lahko iz- stavil ameriške potne liste, toda kraljevska banska uprava mora pripomniti, da so navedeni otroci po naših zakonih po pokolenju jugoslovanski državljani iz raz- loga, ker si njih očé, Ignac Boh- nec, ni nikoli pridobil ameriške- ga državljanstva. Navedeni se je skupaj z ženo in 8 otroci leta 1932. vrnil v domovino z jugo- slovanskim potnim listom, ki je bil izstavljen dne 19. marca 1932., br. 4039-190 na jugoslovanskem konzulatu v New Yorku. Pokojni Ignac Bohnec, to je mož Bare Bohnec, je prejel na tuk. predlog dne 19. januarja 1933. enkratno podporo v iznosu 500.— din, iz Sklada za podpi- ranje izseljencev pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava je pri- pravljena pri Skladu priporočati novo prošnjo za naklonitev do- kazane potrebne podpore. V prošnji bi bilo navesti tudi sta- rost otrok in eventuelna zapo- slitev. Po pooblastilu bana Vl. odseka za soc. politiko: šef. Nemčija. Z velikov pozornostjov je vsa Evropa čakala Hitlerov go- vor, šteroga je meo predpremi- noči pondelek. V svojem govori je pravo med drügim, da Jugo- slavija dobiva pri Nemcaj vsig- dar vekše poštüvanje. Podčrtao je tüdi prijatelske odnošaje med Nemčijov i Jugoslavijov. Za ži- dove pa pravo, da če se njim posreči zanetiti ešče edno bojno, bode židovsko pleme prejšlo. Vsaka hiša mora imeti šivalni stroj! Pišite še danas eno dopisnico, mi Vam ga pripel- jamo na dom, ali si ga pa izberite v naši trgovini. Imamo veliko izbiro od najcenejših pa do najbolj luksusnih. Cene od Din 1525.— naprej. Stroje dobite na male mesečne obroke, pri tt. ŠTIVAN ERNEST tehnična trgovina, največja zaloga koles, šivalnih in pisalnih strojev vseh znamk, radio aparatov, gramofonov, fotografskih aparatov, otročjih vozičkov i. t. d. Murska Sobota, Glavni trg. Nekomi to nede v glavo. Dosta guča, svaje, zamere i sovraštva je nastalo od tistoga časa, kak je oblast naročila ob- činam, da naj popišejo vse one, šteri mislijo iti na sezonsko delo v inozemstvo. Sezna, da bo ob- last po izjavi i podatki delavcov sami, štere so dali na občinaj, nešterne črtala i izklüčila. Nes- memo se pa bojati, da oblast nebi püstila v tüjino za zaslüžkom onih, ki so potrebni i pošteni. Ali oblast, štera je napravi- la te omejitvene ukrepe za izse- litev, misli napraviti nam kaj sla- boga? Predočimo si, da je oblast mela i ma s temi ukrepi želo na- praviti nam samim dobro, čerav- no šče za ednok z neotiplivimi dokazi, štero dobro de se poka- zalo samo v bodočnosti. Vzemi- mo samo tri glavne momente i dejstva, na štere je gotovo tüdi oblast mislila pri omejitvi izsel- javanja i štera so: 1. Narodnost, gospodarstvo i morala našega prekmurskoga lüdstva. Samo te tri točke če razmišlamo, pride- mo do zaklüčka, da oblast nam samim šče dobro i nas re- šiti edne strašne pogübe v bo- dočnosti, štero bi nam jo i nam jo tüdi pripravlajo naši izseljenci. K prvoj točki povemo samo telko, da mi, ki mamo dostop v preproste kmečke i siromaške hiže, iz šteri izhajajo naši sezon- ski delavci, z šterimi si lejko po domače i odkrito pogovorimo, lehko povemo, kakši narodni düh je preveva, šteri je vse drü- go, nego zadovoliv, da je pun novotarij i prevratni misli, šteri düh šče zastrupla tisti del na- šega lüdstva, ki. je trden branik i čuvaj naše starine i naše slo- venske zemle. Drüga točka je gospodar- stvo. Istina, da je naša zemla obdelana i da so bole redki slü- čaji, gde bi se zemla püstila pra- zna. Ali zadnje čase pa tüdi opa- žamo, da je ta zemla obdelana z nekšov nelübeznostjov i površ- nostjov. Pa zakaj? Ob prvim za- to, ka so ostali na toj zemli sami starčki, skoro dela nezmožni, mlade moči se pa potepajo po tüjini. Ob drügim vidimo one iz- seljeniške povratnike, šteri so va- jeni na fiksne mesečne plače. Kak strašno se njim s tem ohladi lü- bezen za domače gospodarstvo i obdelavo svoje zemle. Vse to de- lajo nekak površno. Po drügih krajaj se kmečki narod trüdi, da iz svoje zemle zdigne kim vekši kinč i pridelek, mi pa svojo grü- do, štera je bila našim predni- kom, iz štere so živeli i v šteroj so vmirali, zametavlemo, zapüš- čamo i zanemarjamo, ne da bi se potrüdili, da bi to zemlo vz- lübili, čeravno je šče tak skrom- na i mala. Za vse to Vnogi naši izseljenci nemajo smisla, zapüš- čajo svoje domove i svojo grüdo i jo prepüščajo v roke nespo- sobnim i za delo nevolnim star- čkom, ali pa sploj kakšemi po- hablenomi hlapci ali dekli, ki ne- sta sposobniva za delo v tüjini. Ali ne trpi s tem narodno gos- podarstvo i blagostanje? Ali s tem ne zanemarjamo i vničavamo svojega lastnoga naroda i bla- gostanja? Tretja točka je najbole nevar- na, pogübna i usodna za naš na- rod. Opazüjmo vnoge naše izsel- jence, prisluškujemo njih razgovo- rom i raznim pripovedanjom od živlenja v tüjini pa bomo dobili žalostno sliko. Ne smemo se čü- diti, če dobivamo iz tüjine razne, ešče do pred kratkim nepozna- ne vplive od vse mogoče po- kvarjenosti. Pomislimo, da po- šilamo v tüjino samo mlade i za vse reči sprejemlive lüdi, ki neso nikak pripravni i zreli, da bi bili prepüščeni samomi sebi, nego da ešče potrebüjejo vzgo- je i varstva svojih starišov i vpliva svoje domače okolice, štera pri vzgoji nema ravno zad- njega opravka. Mladina, štera je i bi morala biti naše veselje i naše vüpanje za našo bodočnost, je prepüščena v tüjini raznim materialističnim, komunističnim i brezverskim vplivom. Te čemer se zagrizava od leta do leta v naš narodni organizem i ga raz- kraja. Pomislimo, naš narod neg- daj tako zdrav, zadovolen i vdani Bogi, nazlük tomi, da ne pose- dao vekšega bogastva i ne vži- vao vekše ugodnosti i dobrot, šče menje kak dnes, pa je bio veseli i zadovolen, zato ka je bio v svojem jedri zdrav i mo- ralno nepokvarjen. Hvala Bogi, da je dosta naši delavcov poš- teni i vernih, na našo veliko Ža- lost, sramoto i nesrečo, je pa tüdi dosta takši, ki so postali mrtvi i sühi na drevi katoličan- ske vere, se predali hüdomi, v šteroga brezno ščejo potegnoti šče svoje drüžine i svoj narod. Ne davno je prišeo eden mladi moški, ki je bio več let v Franciji, na edno občino po potne liste za ponovno izselitev v Francijo. Pogovor je naneseo na gospodarstvo Francije, za tem pa včasi na vero i dühovnike. Da bi vidli, kak je te mladi moški metao sovraštvo do vere i dühovnikov, grdo se izražao, da je od tistoga časa, kak je odišeo v Francijo, ne bio pri spovedi, (bio je več let. tam) pa da je zato ne nikaj na slabšem, nego da je zdrav, da se je med tem časom odebelo i nekaj za- slüžo i da on z verov i dühov- niki nema nikaj za opraviti. Te človek ma doma ženo i deco i si lehko sami mislimo, kakša bodo ta deca. Iz edne občine naše krajine je prinešeno sedem nezakonske dece iz tüjine domo, pa to so samo vidna i otipliva znamenja, kelko je pa notrašnje razdvojenosti, pokvarjenosti i zablode, štere posledice se bo- do pokazale komaj za par let. Kelko pokvarjenosti, razsipnosti i zapravlivosti je samo v modi, ki tüdi izhaja iz tüjine; kelko drüžinski rarprtij, kelko pijančü- vanja, pretepov, kelko nepoštü- vanja do starišov i sploj do predpostavlenih, vse to je veliki vpliv tüjine, ki počasi razjeda naše drüžinsko živlenje. Če komi ta omejitev nede v glavo, je ali koristoloven se- bičnež, ali pa kratkoviden za- krknjenec, ki njemi ne briga, če bo naš narod toneo v pokvarje- nosti i šo proti narodnoj i mo- ralnoj pogübi i zbrisao za sebov sledove svoje negdašnje pošte- nosti i svojega obstoja. a M. je povidila. Friško se obrne i skoro bežij proti domačoj hiži. Tiho, kak mačka se splazi za štale, potegne nekaj z žepa — i — žvok! — se je zabliskalo. V ednoj megnjeni je cela slamnata streha bila v plameni. Nato se je obrno proti Črensovcom. Visiki plamen je Sekao proti nebi. Oblaki dima so se zdiga- vali kak črna pošast. Na konci sela, odked se je dobro vidila goreča hiža, se je Vanč stavo. Vido je kak je se vküp letelo i kričalo. V P... se je oglaso zvon; za kratek čas tüdi v B... Na drügom kraji sela je ružila šprickala, štero so pelali gasilci. —Tü nete meli dosta dela; bole de, či nahate, ka vse do tal zgorij — si je pogučao; malo ešče gledao, kak so plameni rde- čili nebo, i se napoto dele. Okoli polnoči je nekak sklon- kao na žandarskoj stanici v Če- rensovcaj. — Što je? — se je oglaso od znotra oster moški glas. — Ka bi radi tak kesno? —Ivan Žaklič iz P. Prišeo sam se javit, ka sam vüžgao hižo, v šteroj sam se narodo ... Bukovski. V vsakšo hišo naše „N O V I N E !ˮ Naši izseljenci v Aulnois, Francija, 3. aprila 1938. 12. februara 1939. NOVINE 7 Kobl Micika, Loiret, doma iz Bratonec. Pozdravleni g. ured- niki Hvalen bodi Jezus Kristuš, to so moje te prve reči iz te dalne tüjine, štere jaz zdaj po- šlem pred velečastitoga g. Ured- nika naših Novin. Zdaj pa, Pre- častiti g. urednik, se Vam najprle prav lepo zahvalim na Novinaj, štere mi moj dragi oča redno pošilajo. Tak je želno Pričaküje- mo iz te naše rojstne domovine. Tak je želno Pričaküjemo, kak neštero dete, kda njemi mati odide od doma i da se k njemi povrne, je opet veselo. Tak tüdi mi želno Pričaküjemo te naše Novine. V Novinaj si ogledamo vnogo lepi slik, z tabora v Čren- sovci, na štero proslavo mi ne- smo bili mogoči priti. Vnogo čtem v Novinaj, kak so nešteri srečni tü, da je obiščejo naš iz- seljenski dühovnik g. Ivan Cam- plin, da njim očistijo düše. Oh, da bi to veselje tüdi jaz mogla sprejeti od njih v mojem srci. Zdaj Vas še ednok pozdravim g. urednik i Vam želem od Boga i prečiste Device Marije, poseb- no od maloga deteta Jezuša vno- go let zdravja, da bi še mogli nadale skrbeti za nas izseljence v tüjini. Pozdravim tüdi svojega očo, sestrico i vso mojo rodbino. Pozdravlam vse naše dühovnike v Beltincih. Pozdravim še celo ves Bratonsko, posebno pozdrav- lam dekle. Bodi pozdravlena cela Slovenska krajina ti moj lübi dom, na te pozabila nikdar ne bom. Német Marija, La Chatre. Prečastiti g.plebanoši Nakratko bi Vam rada opisala naš sesta- nek 8. januara v Issoudun-i. Če- ravno Novine neso prinesle ob- javila, sem zvedela, da bo sv. spoved v bližini. Težko mi je malo bilo, a vendar sem iz dra- ge vole rada šla v 46 km. oda- ljeno mesto. Že prece rano idem na autobusno postajo, da me od- pela v Issoudun. Že prece Sloven- cev je bilo zbrani, ki so čakali na g. Camplina. Izseljenski ob- razi so mi bili nepoznani, samo par še iz Vineuill-a, a tüdi z temi nepoznanimi sem se hitro poznala. — Preč. g. Camplin so prišli ob pol 11 vüri. Segnemo si v roke i taki idemo v malo kapelo, štero so nam čč. sestre dale na raz- polago. Spovedavanje je preci časa trpelo. Sv. mešo smo za- čeli točno ob 12 vüri. Med sv. mešov smo popevali lepe svete pesmi. Močno je donelo pesem: Marija skoz živlenja ... Tak po srednje nam je šlo. Po končanoj sv. meši idemo v bližnjo gostil- no, da si nasitimo lačne želodec. Med veselimi pogovori i popeva- njom končamo jesti i idemo k večernicam. G. Camplin nam pre- štejo sv. Evangelij, ar to med sv. mešov ne mogoče bilo i dr- žijo krasno predgo od Svete Drü- žine. Neštero oko se je zarosilo. Zbrali smo se v osmini razgla- šena Gospodovoga na den pro- svete Drüžine. Zatem popevamo litanije Matere Bože i dobimo blagoslov. G. Camplin sprego- vorijo: „Na svidenje prvo nedelo v juniji.ˮ — Na silo ididejo, še slikati smo se ne meli časa, mü- dilo se jim je na vlak. Paščim se za njimi, ve še zahvalili smo se jim ne, a kda pridem ta, ne bilo več nikšega sleda od njih. Že so na vlaki bili, šteri jih je odpelo proti Parizi. Zdaj sem se še zgübila od ostali Slovencov, hodim po mesti, ogledavam to i ono, vöra Prihaja i tüdi jaz zapüstim Issoudun. Točno ob 6 me autubus v tmičnoj tišini od- pelo v La Chatre, kje sem ravno ob 8 vüri najšla večerjo. — Preč. g. Camplin! Ne mi je bilo mo- goče, da bi se Vam zadnjič vüst- meno zahvalila za Vaš trüd, da ste prišli med nas, nas razvese- lili i okrepčali naše düše za na- dalno živlenje, ki je puno pre- grehov i zmot. V imeni vseh tamkašnji zbranih izseljencov, Vam zazavamo: Bog naj Vam bogato poplača za vse trüde i težke stopaje, štere napravite za nas, da bi mi ostali verni Bogi i sv. Cerkvi. Oblüblamo Vam, da bomo molili za vas. Casar Jožef, Pere Champe- noise. Prečastiti g. urednik! Moje prve reči do Vas: Hvalen bojdi Jezuš i Marija, naj Vam podelita to lübo zdravje, da bi šče vno+ go zdravi i veseli let vrejüvali liste Slovenske Krajine, šteri so nam na veselje v tühinskom kraji, v toj hladnoj tühini. Zdaj Vas pa najlepše pozdravim ino Vam želem obilnoga blagoslova na tom sveti, na ovom pa ne- besko veselje vživati. Pozdravim mojo lübleno mater, sestrico, pa femanskoga kumo, Horvat Vinka, Filovci, pozdravim Bogojansko- ga g. plevanoša i mojo rodbino doma pa v Franciji pa celo ob- čino Filosko. Trezika Horvat. Moselle, Francija, doma iz Lipovec. Pre- časiti gospod uredniki dovolite mi, da se tüdi jaz malo oglasim v naši dobri listaj, šteri so mi na veliko potrebo v etoj hlad- noj tüjini. Hvalen bojdi Jezuš Kristuši To je moj prvi glas, šteroga pošlem tak daleč pred Vas. Najlepša i najprisrčna hvala, gospod urednik. Vam na Novi- naj i na M. listi, ki me redno obiščejo i je veselo prečtem. Naj Vam lübi Bog jezerokrat povrne Vaše trüde, štere nosite za nas rastepene ovce v tüjini. Prav lepo Vas pozdravlam i Vam želem od maloga Jezušeka vse veselo i vse naj bokše v tom novom leti, Bog Vam daj zdravje pa srečo, ka bi nam šče dugo mogli vre- jüvati pa pošilati naše dobre krščanske liste na te delešnji kraj. Pozdravlam ji šče ednok, Osem- najst letna deklina iz Lipovec v Franciji, ki sam brezi očé i brezi matere i sem itak poštena v tü- jini. Pozdravlam svojo nevesto, maloga Vaneka i Toneka, brat- ca i sestrico, sosede i celo rod- bino i ves Lipovci pa celo bel- tinsko faro. Pozdravla Vas tüdi moja sestra Marija i brat Alojzij, v Cantali. Štefko Ivan, Berden Štefan i Trajbarič Ana iz Francije. Ve- lečastiti g. uredniki Dovolite nam, da se tüdi mi ednok ogla- simo iz te mrzle tüjine. Najprvle Vas prav lepo pozdravlamo pa Vam želemo, da bi šče vnogo let živeli i vrejüvali naše krš- čanske liste. Naznanjamo Vam, da redno dobivamo Novine. Pro- simo Vas, da nam je pošilate šče nadale i tüdi Marijin list zraven. Prosim Vas tüdi, da spremenite naslov iz Berden Štefana, Villiers, en Desoeuvre na spodaj omen- jeni naslov. Naročnino polovič- no pošlemo v kratkom, ka bo više, naj ostane na podporo Novin. Pozdravlamo žene i deco, stariše, rodbino, botrino, celo bogojinsko faro i celo Slovensko Krajino. O kelikokrat si zmisli- mo na mili dom i lübo domo- vino, to lepo Slovensko Krajino. Le bodi Zdrava domovina, mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna si edina, meni si zemelski raj. Da bi že skoro mogli tam med Vami prebivati i svoje vesele dni v lüboj domovini vživati. Zdaj Vas pa, Prečastiti g. urednik, šče ednok vsi lepo pozdravimo i Želemo, da bi preživeti skrajne meje človeče starosti. Lük Jozefa, Cachan (Seine) Francija. Vu imeni Jezuša i Ma- rije Vas pozdravlam i Vam želem vesele Božične svetke, da bi v najvekšem veselji i zdravilji živeli šče duga leta i tolažili nas iz- seljence z krščanskimi listi, šteri so nam v veliko tolažbo i nas varjejo pred zapelivim svetom. Nato Vam prav srčno zahvalim na rednom pošilanji Novin i M. tisti, štere komaj čakam vsako nedelo. Malo Vam tüdi opišem moje živlenje tü v tüjini. Hvala Bogi mi nede tak slabo. Jaz sem pri ruskoj drüžini, po veri so ži- dovi, ali preveč dobri lüdje so. Tüdi to me preveč veseli, ka lejko idem vsako nedelo k sv. meši. Cerkev je ne daleč, samo pet minut. Tüdi zato se nemrem Bogi zahvaliti, ka lejko opravim mesečno sv. spoved pri častitom g. Camplini, šteri nas z veseljom sprimlejo i očistijo naše düše. Spominjamo se pa tüdi tisti iz- seljencov, šteri že leta i leta nej so opravili sv. spovedi i več neščo spoznati našega dobroga Pastera, šteri žrtvüje svoje živ- lenje za nas. Naj njim pomaga Presveto srce Jezušovo, da njim skoro zasije sunce svetlobe i se povrnejo na pravo pot. Preč. g. urednik, pišem Vam tüdi, da sem pred kratkim plačala na- ročnino pri g. Camplini i da bom mela Novine i M. list tüdi za to leto. Tü Vam pošilam tüdi sliko iz Gravelja, kak smo se veseli zbirali 15. avgusta na velki Ma- rijin svetek z dvema šlo velki- ma dühovnikoma i šče dve č. Sestri sta se vdeležile slovesnosti. Častiti g. urednik, nato Vas šče ednok v imeni Jezušovom poz- dravlam i želem, da bi živeli šče dugo let zdravi i veseli. Pozdra- ve pošilave z sestrov tüdi celoj Slov. Krajini, vsem izseljencom širom sveta, misijonarom i mi- sijonarkam prek morja, Cankov- skoj fari, preč. g. Safušmki, Ma- rijinoj drüžbi, dragim starišam, sestram, brati i domačoj vesi Domajince. (Fotografijo sprejeti, hvala lepa. Vr.) Viljem Husar, Francija. Pre- častiti g. urednik! Pošilam vam mnogo prisrčni pozdravov ino Vas prosim, da mi pošilate na- prej Novine i M. list, štere ste mi pošilali že par nedel. Samo, da sem jaz te ne bio tü. Zdaj sem nazaj na to mesto prišo i sam najšo te vesele domače Novine i M. list. Zato sam vam že tüdi poslo naročnino za po leta, tüdi za tiste številke, ka ste mi je že prle pošilali. Dajte mi na znanje, do šteroga časa bode plačano i kelko dobite. Preč. g. urednik, šče ednok vam pošilam vroče pozdrave iz te hladne tü- jine i vas prosim, da mi spunite želo, pošilajte mi naše liste. Bedič Marica, Miitenvalde Ritterguth. Prečastiti g. urednik ! Pozdravlam vas v imeni Jezuša i Marije i Vam želem srečno novo leto. Prav lepo se vam zahvalim za vaše krščanske No- vine i Marijine liste, štere sem do etiga mao redno dobivala. Vsaki teden sem je težko pri- čaküvala i sprejela z velikim ve- seljem. Tej tisti so mi prav po- trebni v mrzloj tüjini. G. ured- nik, Vi pošilate Novine i se skrbite za naš Slovenski narod, naj ne bi zablodile naše mlade düše, kak pastir za svoje ovce, naj se ne zgübijo. Keliko veselja mam jaz, gda čtem Novine. Pro- sim Vas lepo, pošlite mi šče na- dale Novine i M. list. Istina je, da prav za prav nemam časa, da bi Vam pisala vekše pismo. Samo Vam šče naznanjam, da zapüstim Francijo, selim se prek v Nemčijo, tam bova vküp z bratom i ešče več Slovenov, tü sam pa sama iz Prekmurja. Šla bom od etec 1. februara. Ešče ednok se Vam prisrčno zahvalim za redno pošilanje Novin i M. lista. Jezušek Vam bode plačnik, jaz se bom pa spominjala v mo- litvaj z Vas za Vaše trüde. V Pozdrav pa Vam pošilam püšlič najlepši rožic. Živlenje v tujini. Bilo je lepoga nedelskoga popodneva v meseci oktobri. Nebo je bilo prevlečeno z ma- limi oblaki. V oktobri je bilo vse tiho i mirno. Le v bližini sem začüla godbo, ki se je raz- legao daleč po mesti. — Kak po navadi, se tüdi tokrat od- pravilo k večernicam; pri sv. meši sem pa že itak zajtra bila. — V bližnjem hoteli je bila ve- selica. Da me ne bi moto te grdi ples i kričanje, hitro zavi- nem po vulici do cerkveni vrat. Čeprav je bila pot kratka, sre- čavam poznane i nepoznane ob- raze, ki idejo ništerni v kino, drügi na veselico, ovi palik na sprehod... Ništerni se mi že oddaleč smejejo i pozdravlajo. Ne zmenim se zanje, stopam kak me noge nesejo, da je kim hitrej več ne vidim ... Kda stopim v veliko, prostorno cerkev, je bilo šče vse prazno. Malo je šče prerano bilo. (Ar tü lüdje ide- jo v cerkev 5 ali 10 minut pred vörov.) No, zdaj sem pa ranej- ša, kak č. sestre, sem si mislila, pa vendar so ne bile Predaleč za menov. Za nikelko časa je vöra na törmi odbila tri. Vrata se odprejo i stopi parmadames (žensk), č. šolske sestre z go- jenkami i deklice iz lüdske šole. Dühovnik z več ministranti stopi k oltari i izpostavi Sv. Rež. Telo. Ves oltar se močno za- sveti. Pesmarje na kor! močno za- spevlejo i nadalüjejo psalme, (ar litanij ne spevajo). Po kon- čani obredni molitvaj se zbira- mo v procesijo (kak je navada prvo i zadnjo nedelo v meseci). Za križom steplejo dečki i de- kline z zastavov sv. Alojzija, za njimi gojenke z č. šolskimi ses- trami z Marijinov zastavov, g. sestre iz bolnice i č. sestre Si. Frančiška Asiškoga. Pod nebov nosijo Najsvetejše preč. g. dekan z svojim kaplanom, za njimi ido dečki, pesmarice, nazadnje pa že- ne. Od možkov nemrem praviti, ar ji ne bilo. Procesija se je Vila doli po cerkvi i po drügi strani nazaj. G. dekan položi Najsvetejše na oltar, zmoli predpisano molitev i po- deli blagoslov. Začnemo se raz- hajati i püstimo cerkev prazno. Zavinem doli za cerkvijov i potrkam na vrata č. sester, ki me že čakajo. Dugo v noč smo si pogučavale o tem i onom, kazalec na vöri se hitro obrno i kazao 6. Te se Poslovim od njih do drügič. V spremstvi elek- trične razsvetlave se paščim po vulici doj do doma. — Godba i ples pa šče hüše razsajáta i vabita mlade dekle v to slabo drüžbo, na grešno veselje, gde zapravlajo i letijo v nesrečo. Ešče celo matere je pelajo na te grešne veselice, gde juvčejo i se vrtijo do pozne ütra. O, o... Tak so mi minile nedele za nedelov i naednok se je pri- bližao najvekši zimski svetek „Božičˮ. Sveti večer je bio mr- zeo ledeni i pod nogami je škri- pao sneg. — Po večernom deli sedem k stoli i štem, pišem Tre- ziki.,. Zmerom gledam na vöro, če je ešče ne 11. Preci hitro je minolo, kak se z domačov čer- jov (M. Jeane Autor) odpravive k ponočnici. Tüdi mraz je lüstvo nej zadržo, cerkev se je preci napunila. Vöra odbije 12, kda preč. g. archipritre stopi k oltari i spopevle Glorio v spremstvi g. Kaplana i ministranti. Cerkev je bila močno razsvetleni pesmarje ešče bole zaspevlejo Božemi De- teti ... H est ne le devin enfant sounez hautvois, resonnez mu- settes... da sem že večkrat po- navlala melodijo. Vsi zvonovi se oglasijo i naznanijo veselje, čüdovito lepo se mi je začütilo. Misli mi pohitijo v domačo cer- kev i znova ponovim: zvonovi pritrkavajo tinkon... Znebes kri- latci plavajo na zemlo z rajskim Sinkom... Srce mi vedno moč- neše vdarja, kda vidim skoro vse pri sv. obhajili (celo dva dühovnika obhajata). Če ravno sam od mraza trepetala, sem si nej zmislila na to. Ravno ob 1 vöri je sv. meša minola. Na Božič pa preci rano odidem k večernicam. Idem k Božemi Deteti v siromaško šta- lico i tam prebijem nekaj veseli vö de. Ali čüdno se mi je vidlo, cerkev je bila skoro prazna, vzrok je bio mraz. Molitve z procesijov i izpostavlenim. Naj- svetejšim so pa lepo minile. Vsikdar se ponavla pesem Glo- ria... Kda vse mine, ostanem šče v cerkvi, nato pa obiščem moje stare znanke, č. sestre. Spo- sedemo se okoli ognja i se se- grevamo (cheminée), ve sem bila potrebna, vse premrzla. Ponüdijo mi bonboneigateau (pogače). Čas je palik hitro mino, kda morem proti domi. Poslovim se z želov, da bi sladko spali i se zgübite v črno noč. Samo posveti me sprevajajo i njihovi svetli žarki mi silijo v obraz. Paščim te, ar sem se za- kesnila, tüdi večer trbej jesti i gospa bo mislila, da sem na bal odišla, če me tak dugo nede domo. No zdaj pa končam, da vas, dragi čtevci, dugo nezamü- dim, v vüpanji, da mi ne zame- rite i tüdi meni so že trüdne oči. Vas pozdrávla Vaša Micka Német iz Kroplivnika, Francija. Naši izseljenci v Franciji s svojim i francoskim dühovnikom. 4 NOVINE 12. februara 1939. K boljši bodočnosti. Krasna je naša Slovenska Krajina, naša nežna Ravenska in Dolenjska ter kakor nevesta ok- rašena Gorička. Za nas nikjer sija tako lepo božje sonce, ne za nas nikjer ptičice tako krasno ne pojejo, kakor tukaj v našem milem kraju ob Muri. In vendar gremo v tujino. Tamkaj zopet hrepenimo po naši krajini, po zelenih hribčkih z belimi cerkvi- cami, po tihih, čistih domovih z našimi dragimi, po kraju, ki nam zopet napolni dušo z milino, po kraju, ki nam skozi oči napolni srce z vero v onega, ki nam je to krajino podaril. Moramo v tujino, kljub temu, da se nam oko solzi in duša joče, da napunimo želodčke, da re- šimo dolgov naše domove in naše „grünteˮ. Dosti nas je v tej mali krajini, ali je zapustiti ne- moremo za vedno, ker nas z njo vežejo starši, njena lepota in srce. Ob Muri je dobra zemlja, ali tudi dosti ljudi, a na Goričkom je slaba zemlja. Razen tega nas Bog tudi večkrat izkušava in ka- znuje s poplavami in sušo. Pa vendar zemljo lahko ne- koliko izboljšamo. So rastline, ki bi nam povečaie vir dohodkov. Naše urbarijalne zajednice in občine imajo dosti zemljišča, ki ga vsako leto dajajo v nájem. Ta zemljišča, ali bolje rečeno pašniki nam vsako leto dajajo, a mi jim ne vračamo nič. Ne gnojimo jih, ne obdelujemo jih in vedno jim jemljemo. Prav v njih leži naš novi vir dohodkov. Bom povedal lep primer, kjer so oblasti šle na roko na- šim ljudem in danes daja tak- šen pašnik dvojni pridelek, in da ne bi kateri izmed bralcev rekel, da; je lahko govoriti in učiti dru- gega, a težko je napraviti, hočem, da bi „beseda meso postalaˮ. Na Kobilju je imela urba- rijalna zajednica velik pašnik. Pred košnjo so si ga razdelili in pokosili a potem so pasli živi- no. Vsako leto je pašnik bil slabši. Trava mala in redka. Ljudje so siromašni. Saj jih je povsod, kjer treba tesati les. Pred nekoliko leti je kme- tijsko ministrstvo izdalo odlok, dá se takšna zemljišča, ki meri- jo vsaj 10 ha, zasadijo lahko s sadnim drevjem in sicer z po- močjo ministrstva, ki bo küpilo sadno drevje. Kmetje na Kobilju so sklenili, da zasadijo pašnik. Saj se poznamo! Moram ovaditi, da delo nije lahko šlo, kakor tukaj beremo. Bilo je kreganja in svaje, ker brez tega ne gre no- beno delo pri nas. Tudi lahko povem, da je šlo sajenje bolj s silo, kakor z dobro voljo. Mini- strstvo je küpilo 1000 komadov sadnih dreves in sicer jablani. V jeseni so izkopali jame, a pom- ladi so jih posadili. Krasen sadov- njak je stal na pašniku. Sicer sátno na manjšem delu pašnika, ker je le ena petina bila posa- jena. Za zimo je trebalo mreže, da zajci ne uničijo delo, oziroma sadike. Vedeli so, da se poniž- nim prošnjam povsod odpirajo dveri in srca. Ministrstvo jim je pomagalo, oziroma izplačale žič- no mrežo. Ali spomladi pridejo bolezni. Treba škrapilnico. Vsi veste, da rajši primamo, kakor dajamo, a razen tega nimamo. In zopet so prosili. Trkali so na vse dveri. Na ministrske, bano- vinske, sreskegá kmetijskega od- bora, a občine tudi niso poza- bili, ker ona tudi ima kmetijski sklad. Škropilnico tudi imajo. Sedaj imajo že fond, s katerim bodo zasadili celi pašnik. Danes so vsi navdüšeni za sadovnjak in so pozabili nekdanje kreganje in svajo. Ko bodo drevesa rodila, bodo skupno prodajali sad, s čim bodo zvišali ceno sadja, oziroma svoje dohodke. Prej sem rekel, da bodo imeli dvojno korist od pašnika. Sedaj pa vam ovadim še to, da je tudi trava boljša in da so vo- zovi bolj naloženi s senom, ko ga vozijo domov. Zakaj? Sadno drevje moramo gnojiti, a s tem smo deloma pognojiti tudi paš- nik. Ko bi travnik še malo po- vlači v jeseni, potem bi bila trava še boljša in sena zopet več. Za nekoliko let bo že drevje ro- dilo in tedaj bo dvojna korist Popolna od starega pašnika. Mogoče bo kateri pravil, da smo živini s tem odvzeli me- sto za kretanje. Ne! Edino mo- rajo pastiri bolj pripaziti, a po potrebi pasti na vajati. Spredaj navedeno velja za urbarijalne za- jednice, občine, pa tudi za kmete, ki imajo sküpne travnike, ki pri- našajo malo sena. Ona zemljišča, ki so močvirnata, tudi lahko za- sadimo. O tem ne bom sedaj govoril, a ako bi to bilo potreb- no in bi se katera občina za to zanimala, bom rade volje opisal način saditve ali v Novinah, ali na predavanju, a uverjen sem, da vam to brezplačno pojasni tudi g. kmetijski referent, kakor je to dosedaj delal. Občine bi lahko zvišale za nekoliko let svoje dohodke s sa- jenjem sadnega drevja ob občin- skih cestah in na praznih pros- torih v vasi. Stroški niso veliki in toliko denarja bi vedno našla vsaka občina v svojem gospo- darskem skladu, Ne more zaba- diti vse naenkrat. Vsako leto ne- kaj in naše vasi ter njihove ce- ste bodo imele okras, ki bo ob- čini donašal koristi. Ko bo drevje obrodilo, tedaj bodo tudi občin- ske doklade manjše. Naši kra- mari so 1938. leta, ko je drevje obrodilo, napravili 100% večje dohodke v sadjerodnih krajih, kakor lanjsko leto. Da mi boste verjeli, bom napravil proračun za sadovnjak s 1000 drevesi. 1000 kom. dreves á 5 din 5000 din mreža za sadno drevje (1000 dreves)....... 3000 , škropilnica... ... ..... 3000 , škropivo skozi 10 let_____ 5000 , Skupaj ... 16000 din ako vse sadjarji sami kupijo. To sadno drevje bo dalo za 10 let 100.000 din, ako bo sadika rodila samo 100 kg sadja, katerega bomo prodali samo za 100 din, oziroma 1 kg po 1 din. Torej je razvidno, da bi z razvojem sadjereje (ki danes go- ričancom prinaša dosti denarja) narod sebi v veliki meri denar- no pomogel. Urbarijalne zajednice bi de- nar članom razdelite po njihovih „deležihˮ, a občine bi z novim dohodkom dvignile blagostanje in lepoto naših vasi. Torej naj se člani vsake naše urbarijalne zajednice poza- bavijo s tem vprašanjem, kakor tudi naše občinske uprave in uverjen sem, da bo naša krajina našla nov vir dohodkov, ki bodo za nekoliko let izbrisali marsi- katero solzo naših izseljencev, a dosti otrok ne bo oškodovano svojih staršev in njihove vzgoje, ki jim je prepotrebna. Anno. Vinski sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Lju- tomeru priredi dne 28. februarja 1939 vinski sejem in razstavo vin v dvorani g. Zavratnika v Lju- tomeru. Tudi letošnji vinski sejem se vrši v običajnem obsegu kot prejšnja leta. Izgleda, da bo do- bro založen z dobrimi sortnimi in mešanimi vini, ki bodo en dan pred razstavo ocenjena. — Vabi- mo vse vinogradnike iz ljutomer- skega, g.-radgonskega in štrigov- skega okoliša, da razstavijo svoje vino. Vsi, ki bodo vino razstaviti, naj to prijavijo do 23. februarja vzorce pa pošljejo do 26. febr. 1.1. od vsake vrste po tri buteljke. Prijave in vzorce sprejema pisar- na občine Ljutomer. Vabimo tudi kupce in vse interesente, da se osebno prepričajo na vinskem sejmu o dobri kakovosti našega vina. Otvoritev bo ob 9. uri, za- kljüček pa ob 20. uri. Naredba o zatiranju škodljivcev in j bolezni sadnega drevja. Na osnovi § 3, točk 1. in 2., § 8., odstavka 2., § 9., od- stavkov 1. in 4. in § 14., točk 1. in 2. zakona o zatiranju bo- lezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. (Uradni list králj, banske upra- ve dravske banovine z dne 23. januarja 1930, št. 104-23 odrejam zaradi zaščite sadnega drevja zoper rastlinske škodljivce in bolezni: Člen 1. Vsak imetnik (lastnik, uži- vate, zakupnik) privatnega ali javnega zemljišča, na katerem se nahaja kakršenkoli nasad sadne- ga drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, nasipih, ozarah, ob cestah itd.), mora izvrševati te-le zatiralne ukrepe: 1) Odstraniti mora iz svo- jega nasada vsa sadna drevesa, ki so süha ali na pol süha, na- dalje drevesa, ki so močno ra- kava ali napadena po zalubnikih, vrtnih zavrtačih, kaparjih ali kr- vavih ušeh v takem obsegu, da ni mogoč drug način uspešnega zatiranja teh bolezni in škod- ljivcev. Prav tako mora odstraniti iz nasada vse suhe, napol suhe in odmirajoče ter po zalubnikih in vražjem grmiču (metlastem iz- rastku) napadene veje in štrclje. Vse odstranjeno vejevje se mora sežgati. 2) Očistiti mora vse sadno drevje mahu, lišajev, stare skorje, drevesnih gob in sühih gnilih plodov (mumij) in vse odpadke takoj sežgati. 3) Odstraniti mora s sad- nega drevja vse grmiče bele omele (1 ima). Manjši grmiči ome- le na vejah se globoko izrežejo, rane pa zamažejo s cepilno smo- lo ali gorkim katranom. Veje, na katerih se je naselilo več omelinih grmičev, se morajo cele odžagati. Drevje, ki je močno napadeno po beli omeli, se mo- ra pomladiti. Površno odrezo- vanje ali odlamljanje omelinih grmičev je brezuspešno in zato nedopüstno. 4) Porezati mora in takoj sežgati goseničjá gnezda, zlatni- ce in glogovega belina, ki se nahajajo pozimi na vejah sadne- ga drevja, grmovja in živih mej. 5) Odstraniti mora iz na- sada starikava sadna drevesa s prekomerno visokimi vrhovi, pri katerih se v točkah 1—4 odre- jeni ukrepi ne morejo več izvr- šiti ali pa njih izvedba spravlja delavca v življensko nevarnost. Člen 2. Vsi v točkah 1—5 člena 1. odrejeni ukrepi morajo biti iz- vršeni najkasneje do 15. aprila vsakega leta. Člen 3. Izjeme od prepisov čl. 1. in 2. more dovoliti sreski načel- nik za posameznike ali za cele občine v primerih, če se zaradi nepremagljiv!!! ovir ne bi mogli izvršiti predpisani zatirali ukre- pi, odnosno v okoliščinah, kjer nima sadjarstvo gospodarskega pomena. Člen 4. Občinska oblastva morajo nadzirati, da izvršujejo v čl. 1. navedeni imetniki zemljišč dol- žnosti po tej naredbi pravočas- no in po predpisih, Občinski odbor določi v ta namen enega ali več občinskih odbornikov, ki pregledajo v dru- gi polovici aprila vsakega letaj vse sadne nasade v občini ter javijo takoj občinskemu oblastvu vsakega imetnika zemljišča, ki ne bi izvršil zatiralnih ukrepe v po tej naredbi. Ta posel se more poveriti tudi poljskim čuvajem. Sreski načelnik vodi s svo- jimi strokovnimi organi (sreski- mi kmetijskimi referenti, pomoč- niki sreskega kmetijskega refe- renta) nadzor nad občinami ter skrbi za to, da občinska oblast- va točno izvršujejo to naredbo. Člen 5. Če kakšen imetnik zemljišča (Člen 1.) ne bi izvršil predpisanih ukrepov do določenega roka, (člen2.)ga občinsko oblastvo kaz- nuje po § 20. zakona o zatira- nju bolezni in škodljivcev kul- turnih rastlin v denarju od 10 do 300 din v korist občinskega kmetijskega sklada. V smislu § 9, odst. 4. navedenega zakona more občina po pravomočnosti kazenske razsodbe dotične zati- ralne ukrepe izvršiti na stroške imetnika zemljišča, potem ko je le tega brezuspešno opomnila na njegovo dolžnost. Zatirani ukrepi, ki jih je izvršiti, se mo- rajo v kazenski razsodbi navesti. Zoper kazensko razsodbo je dopustna pritožba na sreske- ga načelnika, ki odloča dokončno. Člen 6. Stroški zatiralnih ukrepov, ki jih po členu 5. da izvršiti Ob- činsko oblastvo, se izterjajo po določbah zakona o občem up- ravnem postopku. Člen 7. Glede mestnih občin v smislu zakona o mestnih obči- nah vrši kraljevska banska up- rava pravice in dolžnosti sres- kega načelnika po tej naredbi. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Ban: Dr. Natlačen. Zdravstvo. Japonsko prodiranje v Jüžno Kitajsko. Dnesden je borba Japonske v Kitajskoj središče pažnje skoro vseh konferenc evropskih zabodnih držav, štere so zainteresirane na Dalnom vzho- di. Šangaj, Singapur, Honkong so naj- večkrat imenüvana imena v Angliji i v Zedinjenih državah. Živčevje, ki vodi živlenje angleške svetovne države, pot v Indijo je v nevarnosti. Ali Japonska ofenziva v Jüžnoj Kitajskoj se nemote- no nadalüje. Japonsko gospodstvo se ne moglo zadovoliti samo s severnimi kitajskimi pravicami. Japonsko pro- diranje v Jüžno Kitajsko, štero bi se za Japonce lehko tüdi strašno končalo, pa ma važne razloge. Japonec se naj- mre nemre privadili na ostro podnébje Severne Kitajske i Mandžurije i to skoro popolnoma onemogoča Japonsko kolonizacijo v teh krajih. Japonski vo- jaki nosijo pozimi male maske pred vüsti, da bi se bar kelko telko obvar- vati zime. Strašne epidemije gripe, ki mučijo japonske vojake v vnogih se- vernokitajskih provincah, povzročajo ogromne žrtve. Da bi se to nevzdržlivo stanje končalo, so nedavno probali da- vati japonskim vojakom kinin v nešter- nih garnizijah i to 200 miligramov dnev- no. Rezultat je ščista iznenado. Število obolenj na gripi se je zmenšalo na če- trtino od prejšnjega števila. Ostale vo- jake, ki so vendar zbetežali na gripi, so zdravili s kininom. Tüdi tu so do- segnoli neverjetne uspehe. Vendar pa še trbe čakati, da se bo vidlo, ali bo to dejstvo omogočilo obstanek japon- cov v Severnoj Kitajskoj. Za zdaj je važno, da je ponovno dokazano, da je kinin tüdi pri najtežjih epidemijab naj- bolše sredstvo. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse i nformacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini „PUTNIKˮ Pošta. Kolmanko Franc, Pertoča 93. L. 1937. meseca augusta 1. so naroče- ne Novine za Lujza v Folksdorf i pla- čano 36 din. Za 5 mesecov je odraču- nano 30 din, za leto 1938. je tak ostalo 6 din. Lansko leto so njemi hodile No- vine z Mar. listom celo leto i dobo je tüdi kalendar, ka stane letno 100 din. Ar je 6 din ostalo 1937.1„ je bilo duga za lansko leto 94 din. Vi ste 8 din. menje poslali, to je pomota, kak Vidite, od vaše strani. Mi po düšnoj vesti ni- komi ni pare več ne računamo. Nešte- tokrat nas pa brezvestm lüdje norijo i vkanijo. Šnurer Alojz, G. Črnci. Po nakaznici ste nam lani poslali 30 din. Dali je to naročnina za Büček Alojza v Nemčiji za 1939. 1.? Benkič Jozefa i pajdašice. Hvala za pozdrave. Pe- neze sprejeli i po želi razdelili. Ivanič Franc, Puste Zlatna Grede. Novine i Marijin list smo poslali, 50 din. ste za letos plačali, to je zadosta za celolet- no naročnino oba lista. Lukovnjak Marija, Bakovci. Naročnino sprejeli. Do 1. maja vse plačano. Kalendar po- slali. Rajsar Marija, Grad 45. Za mo- ža sprejeli od tebe 50 din., kalendar smo njemi poslali. Sraka Štefan, Li- povci. Novine Sraka Rozike so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. Horvat Janoš, Bakovci.Novima naročnikoma za Marijin list dajte tistiva 2 kalendara, šteriva naročnika sta odsto- pila. Tistima kalendar nede. Temlin Mihal, Vožar, Beltinci. Beltinci ne spa- dajo med tista mesta, kak je nekda bilo, kde bi se stanovanja ne smela odpovedati. Zakon pa določa, da se mora dati določeni rok za odpoved. Bole na- tenkoma zvedite vse na sodniji, tam pitajte. Farič Franc, Tropovci, Kol- manko Alojz je meo v zadrug! 14 din, na lani mora doplačati 2 din. Vrečič Alojz je meo v zadrugi 4 din, mora na lani doplačati 12 din. Donša Matjaž je meo v zadrugi 4 din, na lani mora do- plačati 12 din. Pitaj je, če ščejo tüdi na letos biti naročniki, te plačajo pri tebi vsaki 24 din. Hitro nam javi to. Lazar Franc ma na lani i na letos vse plačano i na 1940. 1. ostane 33.75 din. za Novine i Marijin list. Sobočan Šte- fana domači, Lendavske gorice. Po- tom tiskarne sprejeli za vašega v Fran- ciji 50 din. Za lansko leto je ešče du- ga 8.50 din. Kalendar smo njemi poslali. Fujs Alojz, Ferme de Ia Mothe. Na- ročnina plačana. Fujs Alojz, ki smo njemi dug pisali, je v Nemčiji. Mamo več Fujsov naročnikov. Na misijon g. Kereca i podporo spisali, kak želeš. Bog plačaj. Prostovolna gas. četa, Satahovci. Za Oglas ste plačali lani 20 din, Tratnjek Štefan, Alainville. Iz tvoje lanske naročnine je ostalo 5 din. To smo spisali k Lipičovoj na letos. Vouri Štefan, M. Polana. Vaša hči Marija nam piše iz Francije, da si naročite Marijin list i Novine, če ne- mate, Ona je plača namesto vas. Javite nam po vašem širiteli. Pozdravla vas, kak tüdi novoga g. plivanoša i ves vas rod. Noročila si je tüdi Novine. Jaklin Ignac, ferme Pradou. Sprejeli 93 din. Skotnik Kristina,. le Chateau par Vonfrey. Od Sprejetih 68.40 din, pol- letna naročnina v Franciji i doma 32.75 din, ostalo na Kerecov misijon, kak želeš. Husar Viljem, á Alemont. Pe- neze sprejeli, kalendar postali. Na not o leto ostane 26.75 din. Barbarič Ana, Hatterville. Sprejeli 69.75 din. Ficko Vera, Grosstreben. Pismo sprejeli, naročnine ne. Duga je na lansko leto 66 din. Piši domačim, da plačajo. Pro- simo tüdi letošnjo naročnino. Ropoša Jožef, G. Lendava. 10 Marijinih listov ste več dobili. Prosimo, pošlite nam višešnje nazaj, ka je nücamo. to ka- lendarov pa dajte preč. g., provizor!. C E NE, Penez: angleški fünt 249 din, grčki boni 37—38 din po drachmi. Ho- landski goldinar 28 din, amerikanski dolar 52.50 din, francoški frank 1.42 din, taljanske, lira 2.30 din. V privatnom pro- meti se davajo vekše cene, za ameri- kanski dolar celo 50 din. pa še više. Živina: biki, jünci.4—4.76, din, belice 3—4 din, krave 3—3.70 din. 1 kg na živo vago. Svinje 7.75—8 din kita na živo vago. Meso: govedina 8—10 din. svinjsko 13—16 din, slanina 17 din, Svinjska mast 18 din. po 1 kg. Kože: surove govejo 9 din, teleče 11 din, svinjske 7 din. po 1 kg. M ed 16 din. kg. Zrnje: pšenica 180 din, žito 150 din, ječmen 200 din, kukorica 110 din, grah 200 din za 100 kg. Krma: seno 50, slamo 26 din za 100 kg, — Jaboka 3.50—4.50 din za kg, Mela: pšenična 3.25—3.50, kukorčna 2.50 din za kg. Vino: navadno 4.25 din liter, sortirano 8 din, staro vino iz navad- noga grozdja 5 din, fino staro 10 din. po litri. VCEPLENO TRSJE (stolne i vinske sorte) z korenjom oda TROJOK Stanislav, Lendavske gorice hšt. 416. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.