Štev. 8. ^ DIOIOI OIO lOIOiCloJOIOlo »Q10I(110IOIOI010>OIoHlT lIjubljaiisKu,' Leposloven in znanstven, listrT V Ljubljani i. velikega srpana 1890. Leto X. v Firduzi in derviš. Romanca. il im pe"ster tke Firduzi, Pesnik peržki v mestu Ghasni: Ni prepr6ga, ki on tke jo — Pesem piše, epos krasen, Slavni S a h - n a m 6. Poslušalec liajzvestejši Med meščani lepe Ghasne —¦ Glej, stoji že spet pred oknom! To je stari derviš Mahmud, Prerok daleč znan. Broj pohaja ga prijatlov, Znancev cesto, dragov zvestih, Driigov zvestih in čestilcev; A Firduzi zbranim peva Pesem Šah-name-. Vštric pred oknom se postavlja Mahmud vsak dan sredi ce"ste; Iz očij mu sije blaznost, A iz ust mu vrd klevete Na Firduzija. Cita pesnik. Glej, in polni Kraljev starih vsa se izba, Polbogov in borcev bajnih . Boj se bije, kri se lije Za slobodo, dom. Klevetaje, zabavljaje Pleše Mahmud in vrti se, Turban ziblje se na glavi, A kaftan ko perutnica V zraku mu vihrd. Glej ... z resnico laž bori se, Z dobrim zl6 se bije kleto, Tema v b6j gre proti luči : Z Ormuzdom b6j bije večni Demon Ariman. In Firduzi piše, čita. Pa reko mu gostje, znanci: »Nič ne vidiš, nič ne slišiš, Kak te psuje norec tam-le ? Mirno to trpiš? Pred odprtim oknom čita Gostom epos svoj Firduzi; Pešec mnog gre tamkaj mimo, Mnog postaja in posluša Verze z vilice. »Verz za verzom ti zavija, Vse obrača ti nardbe, Kar je belo, vidi črno, Kjer je čistost, vidi podlost Odgovori mu !« 29 45° y.: Resnične sanje. Nasmehlja se pesnik lahno, Brado črno si pogladi, . Mirno ozre se po gostih, Mirno reče jim in pravi: »Niste Perzi vi? »»Smili naj se vsak bolnik vam!«« Ni učil tak Zarathustra ? Derviš Mahmud mi se smili, Ker boldn je revež hudo — Um mu je bolan. »K6rau zmešal mu je glavo. Dražiti ga greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje : Kdo ve", kaj se je zgodilo ? Kriv pa bil bi jaz! »Oh, spet vpije in besni tam ! V6de, vode hladne, bratje! Tii je vrč poln! . . . Poškropite Gldvo vročo mu! Ostanek Piti dajte mu !« A. Aškerc. Nevihta. fi ebo je jasni svoj obraz Na gube temne potegnilo; Viharju daje zdaj ukaz, Da prost razvij mogočno krilo. Povelje gromov zabuči, Pretrese zemlja se do jedra, Da zemlji, nebu meje ni, Vode" vlijo se kot iz vedra: Gore, doli, polje" ravnin Objela je temota groba; Prihaja meni na spomin Vesoljnega potopa doba! Resnične sanje. >J_,ozdrav izroči moj dekletu,« Prijatelju sem naročil . . . Komii še upal bi na svetu, Ko on tak rt nezvest je bil'? Gorjiipa sanje so resnica, Razjeda prsi mi bolest: Dekle je srca polovica, Prijatelj je krvava pdst! . . . Prijatelj ti in dekle moje, Odslovni kaj pomenja list?! Prisege zabilo si svoje . . . Prijatelj ti, poznaš zavist? . . Ko v spanji pe"st krvava bode Sred odvzela zopet del, Naznanjal nove bo nezgode Iz krajev sanj preroški sel?! y- 640 Listek. i Slavonijic na temelji praktičnega preiskavanja. Prijatelje narodne glasbe upozarjamo na »kratko uputoutamburanje po k a j d a h «, katero je pisatelj Milutinpl. Farkas popravljeno drugič dal na svitlo. Se bolj jim priporočamo Kuhačevo razpravo »Slav-janski i slavjanska glasba«, o kateri smo že govorili v XXII. pismu iz Zagreba. Prav pridno napreduje izdavanje Rambaudove »Povjesti Rusije«, katere je doslej 6 zvezkor prišlo na svitlo. Omeniti nam je, da je vseučilišna knjigarna prevod te knjige vzela samolastnemu prejšnemu prestavljalcu ter ga poverila g. prof. Adamiču, ki nič ne menja niti ne dopolnuje francoskega izvirnika. Dobro došel nam bode vsem južnim Slovenom hrvaški prevod dr. Chiudine »Zgodovine Črne gore«, kajti to je doslej jedina knjiga, ki vestno in pravično poroča o tej zanimivi slovenski kneževini in zgodovini njeni. Knjigo je iz talijanskega preložil Petar Soljan na Hvaru v Dalmaciji. Prirodoslovce zanimali bosta dve knjižici; jedno je prof. Brusina napisal »Motriocem ptičjega svijeta«, v kateri popisuje domače ptice ter uči, kako jih treba opazovati; v drugi nam zdaj že ranjki prof. Sebisanovic pod naslovom »Ihtijološke refleksije« podaja nekoliko gradiva za riboznanstvo ter pouk, kako in kje da bi se imele ribe gojiti. Da je ob začetku novega šolskega leta prišlo na svitlo več novih šolskih knjig, ne trebamo posebej omenjati. S. O Voduškovi astronomični knjigi piše nemški znanstveni list »Gaea« pag. 640 (1890, X. Heft) tako: „Fiir diejenigen, welche mit den Grundlagen der Differential- und Integral-Rechnung vertraut sind, bietet das obige Werk eine sehr griindliche und licht-volle Einleitung in das Studium der rechnenden Astronomie. Der Verfasser entwickelf zuniichst die wichtigsten Satze aus der Geometrie der Ebene und des Raumes, dann die Bevvegungsgesetze der Himmelskorper, hierauf die Parallaxen-Rechnung, und gibt sehr ausfiihrliche Darstellungen der Praecession und Nutatiou. Daran reiht sich ein Capitel iiber Zeitbestimmung und ein Abschnitt: Bestimmung der Erdbahn-Elemente. Eigenartig ist seine Darstellung des Storungsproblemes. Die Ausstattung des Buches ist vortrefflich, besonders die zahlreichen Formeln sind durchweg in iibersichtlichem Satze gegeben, was die Benutzung sehr erleichtert." »Firduzi in derviš.« Pod tem naslovom smo priobčili v 8. številki Aškrčevo romanco, ki je zaradi svoje duhovite, pikre vsebine in očitne tendencije v vseh književnih krogih vzbudila toliko pozornosti, kakor že dolgo ne nobena v „Zvonu" priobčena pesem. Toliko iskreneje obžalujemo, da se je v predzadnjo kitico vtepel tiskovni pogrešek, ki paznega bralca neprijetno moti. Kitica: ,,Kdran zmešal mu je glavo. Dražiti ga greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje: Kdo ve", kaj se je zgodilo ? Kriv pa bil bi jaz! mora se glasiti tako: „Koran zmešal mu je glavo. Drdžiti ga greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje: Kdo v6, kaj bi se zgodilo? Kriv pa bil bi jaz!" ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.