144. štev
V Ljubljani, nedelja 15. junija 1919.
II. leto
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto . . . K 84'— pol leta . . .	„ 42 —
četrt leta . . .	„21--
za mesec . . .	„ 7 —
za inozemstvo:
za celo leto naprej	K	95'—
2a pol leta „	*	50—
2a ietrt leta „	„	26—
za mesec „	„	9—
Uredništvo je nn Starem trga štev. 19. Telefon Štev. 860. — UpravnUtro je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 44. _-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
m, y
l()2l
naj se Ir«.
Na pismene naroCbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. '<Wl
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Op
"'tov 1. dr. se naj pri-'<*. — Dopisi e vračajo.
°iin
Italijani zasedli železniško progo Trbiž-Beljak-Št. vid.
Italijani zahtevajo še progo Trbiž-Celovec-Maribor! — Nov Wilsonov predlog glede Reke. — D’Annunzio hujska na boj proti Jugoslaviji. — Protest Ljubljane proti italijanskemu imperijalizmu.
Nedozoreli problemi.
V Parizu zboruje »debčlih pet" (the big five, oziroma brez Japoncev Štirje): Amerika, Angleška, Francija in Italija. Ti Štirje se pogovarjajo med štirimi stenami, ori dvojno zapahnjenih vratih; semtertja rabijo leksikon in takrat pokličejo ad referendum zaupnike malih držav, po referatu se u,judno priklonijo, delegat male države ?aPusti sobo in opravljeno je. To se '•henuje pariška mirovna konferenca.
Nešteto vprašanj bi imela rešiti ta konferenca, toda niti v enem ni še zadovoljive odločitve. Od vseh potreb je rešila ta vojna samo eno: Pruski imperijalizem je padel, a že dvigajo vredni njegovi nasledniki glave. Angleško-ameriški kapital je strl nemškega, mi reveži smo pa z dežja pod kapom. Ideje človečnosti in pravice, ki so za časa vojne in neizmernega trpljenja budile malim narodom nado v boljšo bodočnost —- te ideje so se pri zeleni mizi razblinile v nič.
Vse ententne države so zatajile Wi!sonova načela in ameriški predsednik sam je brez moči, ker ima proti sebi kapital lastne zemlje — on je danes razorožen idealist.
Problemi, ki jih je obetal rešiti Wilson, niso še dozoreli, vsaj ne za pariško konferenco — in med te probleme spada tudi ujedinjenje celega našega naroda in cele naše zemlje.
Wilsonove točke so bile za en-jento dobro došla vojna zvijača; dejale so v centralnih državah kot falični tanki in s tem je ententa v Sefcla svoj cilj. Danes, ko je Hinden-^rgova črta pregažena, gredo tudi ^usonovi proglasi od akta in mi, ki pripomogli, da se je razbilo ti-anstvo, postajamo žrtev novega nabija.
Iz Pariza nam prihajajo Jobove vesti, nasprotujoče si, toda v enem
edine: levji del naše slovenske domovine — Ooriško in Primorje je v Parizu za nas izgubljen. Po simpatijah, krvnih in materijalnih žrtvah, s katerimi je spremljal naš narod borbo en-tente, je to grenak kelih. S kakimi občutki naj n. pr. čitamo v »Times", kar je zapisal nam naklonjeni Steed Stop, da mora namreč neizogibno pripasti 400.000 našega naroda na se-verozapadni naši meji Italiji? Da o nam nasprotnih mnenjih niti ne govorimo.
Kako najti izhod iz tega? Kajti, da pri tem ne more ostati, se zavedamo vsi.
Kot rečeno, je naš problem samo eden izmed mnogih, ki delajo Parizu skrbi. Mali in zatirani narodi naglašajo Wilsonove principe, zmagovite velesile pa polagajo na tehtrfico meč. Da bo volk sit in koza „cela“, kot nekaka koncesija pravici, se je ustanovila z,eza narodov, ki naj bi v bodoče reševala spore med državami (ieague of na-tionis). Pa tudi za to se lahko reče, da ima eno samo pozitivno točko in ta je: sedež zveze narodov je v Ženevi. Prazni so pa uf>f, da bi nam ta liga kdaj pripomogla do naših tal. Kompetenca te družbe je že v statutih tako omenjena, da izgleda kar na prvi pogled kot fraza, s katero se hoče prikriti nasilen mir. Amerikanci nasprotujejo tej ligi že vsled Monroeve doktrine, Japonci so n. pr. zaman zahtevali, da se izrečno prizna enakost ras. Amerikancem je malo mar, kako se urede stvari v Evropi — oni imajo svoj zapadnoameriški rumeni problem in tu ne bodo dovolili nikaki ligi, da se vmešava. Anglija ostaja silna na inoriu, nemško brodovje je izločeno, nemška trgovska konkurenca odpade za precej časa, kolonije se Nemcem ne vrnejo. Francoska anektira nemško ozemlje (Sarre) in Italija zahteva junctim med svojimi in fran-
coskimi osvojitvami; odtod Italiji francoska oficijelna pomoč proti našim aspiracijam. Angleška ima težaven položaj v Egiptu, kjsr je izredno narastlo avtonomistično gibanje; enako kot mi se tudi Egipčani sklicujejo na Wilsonove točke, toda Amerika je tam kar kratkomalo priznala angleški protektorat — konsekvent-nosti torej nikjer. Sirija, Indija, Kitajska in Kiaon-Tcheon — sami problemi, ki jim konferenca s štirinajstimi točkami ni kos.
Zadnji čas se slišijo pri nas glasovi, da bi bilo za nas pri konferenci bolje, če bi bila zastopana tudi Rusija, misli se pri tem seveda na Rusijo carja ali Kerenjskega, da stoji pod londonskim paktom poleg imena lm-oeriali tudi ime Benckendoifi — tista Rusija, ki bi bila zastopana pri taki pariški konferenci je sopodpisala londonsko pogodbo — ona bi jo v ostalem vzdrževala z enako motivacijo kot entante sploh — velesile si delijo plen in ne pričakujmo milosti. Pač pa j e gotovo, da ne more biti stalnega miru brez sodelovanja Rusije. Kakšne so tačas razmere v tej ogromni zemlji, ne vemo. Nekdo poroča samo o pomorih in požigih, imeli smo pa priliko slišati tudi o uzornem redu, ki se uveljavlja.
Sigurno je, da bo Rusija te krče prebolela in vstala silnejša, kot kdaj poprej —. in takrat bo piecejšen obračun. Tudi francoska ^evolucija je imela Robespierre-a in giljotine; izrodki v prehodni dobi ne bodo ostavili napredka. Če bi Rusija priznala antanti dolgove stare casaristične uprave, bi najbrže tudi v Parizu sedel Trocki kot svoj čas v Brestu Litovskem. — Kako bo sprejela in nosila diktat Nemčija, vedo tudi edinole bogovi. Clemenceau je vztrajal v vojni — kako bo v miru, to je več kot dvomljivo.
Naša naloga je, da se organiziramo in utrdimo v notranjosti, ne oziraje se na stara prijateljstva ali sovraštva, Danes smo Italiji sosedje, ki razpolago mo sami s svojo močjo in to nevarnost Italija že čuti. Zato ščuje na nas vse sosede — naša skrb, da se ji ne posreči. — Poštena gospodarska ureditev v naši zemlji je največja opasnost za italijanske latifundiste — n ata način bi se gojila kar avtomatično naj hujša iredenta proti laški izkoriščevalni u -pravi— in ko pade ta, je Pri-morj e naše.
Za nekaj pa moramo skrbeti: mi tega miru ne smemo priznati, niti popustiti v svojih pravičnih zahtevali. Naša delegacija mora najti učinkovit modus tega nepriznanja.*) Za nas ostane vprašanje odprto — nedozorel problem, toda ideje ne umirajo; po sl e d n ji a kt se še ni začel in se ne bo igral v Parizu -— svet se ne bo dal varati z besedami. — Bremena, ki smo ga stresli, si ne damo naložiti več; skrbimo, da spoznamo sredstva, ki nam jih nosi morda že bližnja bodočnost in ohranimo samozavest.
Tekom stoletij nas ni mogel streti agresivni germanizem, ne bo nas niti začasna atavistična bolezen novih „ Rimljanov".	Spectator.
*) S tega stališča sodimo tadl, da je neumestno, če se obžalujejo tozadevni očitki kakemu našemu zastopniku — predno se urt^dno ne ugotovi, da so brez podlage; oziroma, da se nekdo drži za informiranega, če je bil s kako deputacijo par dni v Parizu, kjer je itak vse zavito v mistično temo — To zveni kot „molto fumo poco arrosto*. Da je pa naša delegacija, zlasti njen slovenski del, v izredno težavnem položaju, nam je znano in ,ultra posse nemo tenetur."
■IMrnmLEVSTIK.	,08.	„.dil|e„nle.
Višnjeva repatica.
In sklenil si je zapomniti še več; načrt, ki mu je rojil po glavi je bil pogubonesnejši od kola v plotu . ..
Suplent Križaj se ne bi bil mogel pohvaliti s tako jasnim in opredeljenim stanjem duha, Razgovor študentov mu je bil izvabil hudomušen smehljaj; s^nil se je, da ju podraži pri priliki, toda lastno Dark pozabil ob tem komaj za hipec, in tik na li -.0v’ meji mu je skočila iznova za vrat. Cim tes t.mu bil° do Gorenjske ulice, tem grenkejša loda	ga ie obhajala ob misli, da je popoldne ma-
sen Poljubil gospe Pohlinovi dolgo zaželjeno pre-nje, zdaj pa se vrača s trdnim namenom, PUst* vse pri stdrem.
s ,.	trdnim namenom!« se je posmehnil samemu
, T1, »Kakor bi se bilo rodilo v moji glavi že kdaj J trdnega, kak svoj lasten namen! Grof me je p j"en'I na levo, Pohlinka me obrne na desno, in bok°raVal 86 ^ č'st0 ta^° kak°r njemu, z glo-jkim spoznanjem, da storim edirio koristno in dobro. 8- * to je strašno na svetu, da imajo vsi prav, naj 3 nasProtujejo še tako, in so vsi pametni, če se zde nie<f ^ugema tako neumni; ti pa stojiš v sredi z v	kimaš zdaj sem, zdaj tja in si nesrečen
sakomer, ker jih vse preveč razumeš .. .«
Velik kamen se mu je odvalil s srca, ko je slišal od Maričke pri vratih, da gospa ni mogla ostati doma; poklicali so jo bili nenadoma h gospe Sli-varjevi. Že pred tedni mu je bila pripomnila Pohlinka v enem.svojih predavanj o slabih in dobrih straneh zakonskega življenja, da preti Slivarici, soprogi finančnega svetnika in njeni najboljši prijateljici, po mnogoletnem presledku »vesel dogodek«, v presenečenje vseh znank in znancev, zlasti pa še postarnega, za telesno lepoto koketne Ženice že malo dostopnega očeta. Križaj takrat ni mogel zamolčati svojega mnenja o svčtnici in mladem oficirju, zaradi katerega so imeli pri Slivarjevih pogosto »preki sod«. In nocoj Je gospa Slivarjeva zares poslala po nekdanjo sošolko, da bi jo hrabrila v težki uri, ki je nastopala malo prezgodaj, in brzdala ogorčenje gospoda svčt-mka, ki je že ves dan rjul po ženini spalnici ter prožil nanjo revolver čeprav je vedela vsa hiša, da ni nabasan. S srcempolnim sočutja in radovednosti je bila odhitela Pohlinka na svoje mesto ter pripo-ločila hčer in Križaja previdnosti božji.
Vida je bila sama; s kanapeja v obednici je strmela skozi odprto okno v vrzel, ki se je odpirala med hišami ter obrobljala majhen izrezek mestnega parka na škrlatnem ozadju gorskih grebenov, odetih v poslednjo žerjavico tistega večera. Neopredeljena sanjarija jo je odnašala daleč s seboj; kaj vre v njeni krvi je komaj slutila — čutila je le, kakor bi letala gola nad nekakšnimi globinami, iz katerih je
puhnila zdajpazdaj vroča misel o možu in veliki njej prepovedani sreči. Mrak je prihajal gostejši in njene predstave razločnejše; skrivnost ljubezni je menda edina, katero odgrinja narava brez upiranja . . . Vida je stresala glavo, žarela od sramu, mašila si ušesa in zapirala oči, drevenela in trepetala po vrsti, ne da bi mogla odgnati procesijo opojnih slik, ki so vrele iz dna domišljije, vznemirjaje jo z zmerom jasnejšimi obrisi in vedno tesnobnejšo gotovostjo. Da, da, to je bilo tisto, kar imenujejo greh, čeprav se zdi v resnici le krona radosti, visoka daritev življenja! Namenjena je slehernemu bitju in tudi nji; z vsako minuto se bliža dan, ko postane žena in začne živeti v pijanosti duše in cvetočem veselju telesa . .. Križajev obraz se je pojavil pred njo, ožarjen z novo, vsegamogočnejšo lučjo; njena lica so plamenela, v kovanju mladih žil je pokal okrog srca deviški led. In tedaj ga je zagledala poleg sebe ter začula njegov pozdrav:
»Dober večer, moja Vida . . .«
Z vlažnim bleskom se je ozrla vanj; odgovor ji je zamrl na ustnicah. Bilo ji je, kakor da se sanje nadaljujejo v popolno resničnost. Prvi drhtljaj vdanosti ji je zbežal po udih ter zalil"mišice z voljno, brezsilho mehkobo; suplentu je bilo treba le iztegniti roko — še v mislih se ne bi bila uprla. Toda Križaj je prisedel, nič takega ne sluteč, ves zaverovan v svoj svetniški poklic, da jo obvaruje belo, rosno in nedotakljivo I
Protestni shod v Ljubljani.
Z ozirom na razne govorice glede prepovedi protestnega shoda objavljamo sledeče:
Eden naših sotrudnikov se je raz-govarjal včeraj s podpreds. deželne vlade g. dr. Žerjavom radi zadnjih dogodkov v Ljubljani. G. podpreds. je • izrazil začudenje, da se kateri lokalni oblasti očita, da je z naroda škodljivim namenom zabranila manifestacij-sko zborovanje. Jasno je, da glede naših zapadnih mej vsi enako in iskreno želimo, da bi narodne manifestacije imele uspeh. Ker čutimo, da nam je duša polna in ne bi bilo samo za naš zunanji polbžaj, ampak tudi za notranje razmere škodljivo, ako se zabrani dostojno izražanje naših idealov in zahtev, bom ukrenil vse potrebno, da bomo že v prihodnjih dneh javno brez razlike strank lahko povedali svoje mnenje napram imperijalizmu. Ker pa* vemo, da je izvestna stran nujno interesirana na tem, da se v Ljubljani zgodi kaj nekorektnega, kar bi dalo zaželjeni povod, zato bo vlada v popolnem sporazumu z vojaško oblastjo zahtevala za manifestacijo obsolutno jamstvo prostovoljne discipline, ki diči naš narod v zadnjih mesecih, ko ga tirajo neizrekljivo tragični zapletljaji njegove usode na Kalvarijo.
Gosposvetsko polje in Ziljska dolina.
(Dopis iz Celovca.)
V cenj. »Jugoslaviji" se nekdo jezi, da baje omalovažujemo Ziljsko dolino pred Gosposvetskim poljem. A to ni res! Počasi, prijatelj Ziljan, situacije ne razumete. — Razdelitev držav je v prvi vrsti eminentno gospodarskega pomena: kakor so si Cehi zagotoyili zvezo z Romuni radi Cmega morja, in žele zvezo preko Ogrske radi Adrije in so dalje dobili Poljaki Gdansko, tako stremi Nemška Avstrija preko Koroške v Italijo, seveda na naš račun. Ako bi bili jeseni molčali, bi bil prišel Italijan tje do Ljubljane ali magari v Zagreb, potem bi bil, seveda v „ko-rist" zveze z Avstrijo kar celo južno železnico pograbil, nas Slovence pa v Kalabrijo poslal. Ker se mu ni posrečilo, zahteva Jesenice s Celovcem; in sedaj se je umaknil v Beljak. Pa tudi Beljak—Št. Vid (gre se za progo!) ne sme biti njegovo. Ako hoče Dunaj zvezo z Italijo naj si jo zgradi od Feftre preko Zg. Dravobrega (Oberdrauburg) v Gastein, tam jim nihče ne brani: ako je pa stara Avstrija sebi v korist zgradila križišče v Celovcu in Beljaku, pa še ne velja, da jih mora podedovati Italijan, ker slučajno njegovi zvezi ugajajo. Nasprotno ! Mi imamo pravico obe mesti zahtevati, ker so na našem etnogra-fičnem teritoriju in ker rabimo Trbiž radi Zilje, kakor rabimo Jesenice radi Celo vca in Beljak radi obeh. Torej mora biti Gosposvetsko polje in Ziljska dolina naša, a ne radi tega ali je ponemčena, kakor tudi ne ali ima 50.000 naših zavednih prebivalcev, temveč ker je strnjeno gospodarsko in etnografično ozemlje. Torej, le nobene zakotne politike sedaj, ko so naši s toliko težavo pridobili, kar bi bili koroški politiki ob pametnih predlogih in nastopih že jeseni lahko dosegli. Ljubljana je pač zagret šila, ker je pustila vojaštvo preko Sočč domov, na Koroškem pa je največ zagrešil celovški Narodni svet in — zato molčimo ter pojdimo dalje, da ne zgube veselja in poguma tisti, ki so nas vse, tudi koroške begunce, rešili.
Na Koroškem treba umne uprave in dobre aprovizacije in pridružila se nam bo še Krka in Krnsko polje, zato je nemška vlada tudi v Špital bežala, ker ji je Št. Vid premalo zanesljiv; gospodarsko spada namreč on tudi proti jugu, narodno je pa ponemčen.
Svaka sila do vremena.
(Konec.)
Plačajte nas v taki izmeri, da bomo mogli s svojci redno živeti, da ne bodo naši otroci z nami vred gla-dovali. Več ne zahtevamo.
Napor v službi, odgovornost, o-sebna varnost in črtenje uslužbenca finančne straže ne zaostaja za onim drugih oboroženih javnih funkcionarjev. Kljub temu se pa gmotno vprašanje presoja različno.
Ob izbruhu vojne z Italijo 1.1915, bila je finančna straža na meji prva, ki se je morala zoperstaviti sovražniku in poseči kot prva v boj. Da, porabilo se jo je celo zato, da so morali uslužbenci finančne straže pod nadzorstvom vojakov-prostakov kopati strelske jarke.
Mlajši uslužbenci finančne straže v notranjosti dežele so morali odri-piti v vojsko, a starejši so morali vršiti skozi 4 in pol leta doma težko in naporno službo brez vsake nagrade in priznanja in brez vsakega nadomestka za one mlajše letnike, ki so bili mobilizirani.
Pod katerim naslovom prejemajo drugi oboroženi javni funkcijonarji mesečno 400 kron več, kar jim iz srca privoščimo, je finančni straži e-galno, prosimo pa, da se uslužbencem finančne straže, do končne ureditve plač državnih nastavljencev na kažejo prejemki v isti izmeri. Tudi naj se ta razlika blagovoli naknadno izplačati od L novembra 1918 dalje.
Društvo je tudi konštatiralo, da dobe vsi državni nastavljenci vseh strok, ki se nahajajo na obmejnem, po sovražniku ogroženem ozemlju dnevnice v izmeri 10 K. Le uslužbenci finančne straže teh dnevnic ne prejemajo. Zakaj nam ni znano.
Društvo zahteva, da se zapostav-ljenje in pristransko postopanje s finančno stražo takoj ukine in izpla- j ča dotičnim uslužbencem finančne | straže dnevnice v isti izmeri in od i istega časa, kakor se že izplačujejo j njim sovrstnim uslužbencem druge j stroke. Zahteva nadalje, da se vse i od njega vposiane, a dosedaj še ne- j rešene spomenice in vloge čimpreje ; upoštevajo in rešijo. Rotimo tedaj: j Vztrezite navedenim zahtevam, upo- j števajte navedena dejstva — iz-preglejte! 1
Ne opozarjamo nepremišljeno, povdarki so utemljeni ne samo z občutki, ki jih poraja živa potreba in pomanjkanje, narekovala jih je tudi čista domovinska ljubezen. Pojdite in storite tudi vi tako!
Zveza vojnih invalidov
za slov. štajersko s centralnim sedežem v Celju.
Naznanja se javnosti slov. Štajerski, da se je dne 21. majnika 1919. osnovala v Celju Zveza in organizacija vojnih invalidov za slov. Štajersko, katera je politično popolnoma nepristranska in brez vsakega političnega boja. Namen zveze je sledeči 1 Splošno zastopati interese voj. invalidov v javnosti in pri vladi. Vstano-vitev pokrajinskih podružnic po celi slov. Štajerski, katera bode določena po cetrali vojnih invalidov, posle istih opravlja odbor, kateri je voljen od iste pokrajine in potrjen od centrale. Na pritožbe zoper nepravilne vršitve poslov pokrajinskega odbora ima izključno razsoditi samo odbor centrale. Ustanovitev fonda, s katerim se bode podpiralo podpore potrebne invalide. Zgraditev invalidnega doma, z moderno opremo, in dosmrtno oskrbo. Skrb za pravilno podelitev koncesij, trafik in tudi lokale. Mnogokratnih prireditev koncertov v prid vojnim invalidom, tudi javno nabiranje z pravično razdelitvijo istih. Sprejemanje prostovolnh daril bodisi denarja ali blaga. Imena darilcev se objavijo potom časopisov. Sprejemanje knjig za ustanovitev biblioteke. Knjige blagajne in evidence so na zahtevo na pogled. Redni člani zamorejo postati vsi jugoslovanski voj. invalidi, kateri vplačate stopnino 1 K in mesečno članarmo 1 K. Vsi redni člani imajo
enako pravico do društvene uprave, volitve, in po sposobnosti tudi voljen biti za društvene funkcijonarje. Častni in prispevajoči člani nimajo volilne pravice, in tudi ne morejo voljeni biti, ampak imajo samo svetujoči glas. Prispevajoči člani zamorejo postati posamezne osebe, korporacije, zadruge in diuštva kateri vplačajo isto stopnino in članarino kot redni člani. Častni člani zamorejo postati osebe katere vplačajo enkratni znesek kateri se deli v tri kategorije in iste so:
1. 1000 K. 2. 3000 K 3. 5000 K. Pristopno izjavo in informacije da je do ureditve svoje pisarne (katera začne 1. julija defenitivno uradovati) predsednik Koštomaj Fran Prešernova ul. 19 v Celju. Za odbor organiza-tori, predsednik Koštomaj Fran, faj-Meznarič Ivo, blagajnik Bač Jakob.
Tovariši voj. invalidi organizirajte se, ker le v slogi je moč!
Ljubljana za nerazdeljeno, nerazko-sano Jugoslavijo!
Pod predsedstvom župana dr. Ivana Tavčarja je imel ljubljanski občinski svet včeraj ob 11. uri dop. izredno sejo. Otvarjajoč sejo, je župan naznanil, da je bila pri njem deputa-cija primorskih Slovencev, ki ga je naprosila zaščite.
Slovesen govor dr. Ivana Tavčarja.
Ob iskrenem pritrjevanju občinskih svetovalcev je župan dr. Tavčar na naslov težijo preizkušanih Primorcev izjavil, da' so vse naše simpatije, vsa naša ljubezen na njihovi strani in da so vse njihove želje tudi naše želje. Svojih primorskih bratov ne pozabimo. Kar trpe oni, trpimo tudi mi. Naša ljubezen bo pri njih vsikdar in vsikdar bomo sjorili zanje, karkoli nam bo storiti mogoče.
Nato je župan dr. Tavčar iz-pregovorll takole: Slavni občinski svet! Danes smo se zbrali, da dvignemo svoj obupni glas proti ne- i pravičnemu laškemu sosedu! Mi smo j revni, kot narod smo pravi berači, stanujemo v polpodrti koči in komaj toliko imamo zemlje, da na nji za silo zaspimo in da v nji komaj dobimo svoj grob! Narod-siromak smo, ki bi se morai smiliti vsakemu, ki pa ne dobi usmiljenja pri tistih, ki danes odločajo o naši usodi.
Pred komaj sto leti tičala je v enakem siromaštvu danes tako ošabna Italija I Imela je svojega pesnika, grofa Leopardija, ki je v mogočnih kanco-nah jokal nad razkosano svojo domovino, ki je klical prokletstvo nad tiste, ki so jo mesarili, ki so jo kovali v težke verige ter s surovim neusmi-ljenjem sekali po nji, da je krvavela iz nebrojnih ran.
Če bi danes Giacomo Leopardi vstal iz svojega groba, sramovati bi se moral svojih potomcev! Ti dedci starih Rimljanov, ti zastopniki antike in njene kulture iščejo danes edino slavo v tem, da —■ pijani od zmag, katere so drugi priborili sekajo me-so iz našega malega telesa in da nas zatirajo hujše in krvoločnejše, kakor jih je nekdaj zatiral Avstrijanec po Lombardiji in Benečiji I Kamorkoli se ozremo, doni nam nasproti barbarič-ni klic: „ltalia o morte!“ Če bi šlo po srčni volji današnje Italije, po-menjal bi ta klic: Italiji vse, nam tlačenim, za svojo sveto zemljo se borečim pa smrt! V resnici, če bi Leopardi danes še živel in poslušal ‘javno mnenje svoje domovine, ponovil bi še enkrat svojo grozno pesem, da zemlja ni drugega, kakor blato in blato!
Mi smo se zbrali, da v zadnjem trenutku še dvignemo glas, da hočemo živeti na tisti mali slovenski zemlji, ki smo jo pred požrešno zgodovino še rešili, da si svojih gora, svojih voda vzeti ne damo in da si vzeti ne damo sinjega morja, po katerem je že tekla ilirska ladja, ko Rimljan za svoj brod še prvega drevesa tesal ni! Če pri srcu svojega soseda morda ne
bomo ničesar dosegli, imeli bomo vendar toiažbo, da bi nebeški Giacomo Leopardi s svojimi simpatijami danes stal na naši strani in ne na strani svojih popačenih naslednikov! Kakor Leopardi pa hočemo iti tudi sami v boj, in če s tem ne dosežemo drugega, dosegli bomo vsaj iz prelite naše krvi pekoč plamen na vest Italije, ki danes onečaščuje grob svojega velikega pesnika! (Odobravanje.)
Podžupan dr. Trilier na to u-temeljuje v kratkih besedah protestno izjavo, katero prečita. Župan predlaga, da občinski svet sprejme izjavo s tem, da se dvigne raz sedežev.
Občinski svetniki, se odobravajoč dvignejo raz sedežev, obsedita samo navzoča socijalna demokrata' Nace Mihevc in Ivan Kocmur.
Sejo na to župan zaključi z vzklikom: »Živela nerazdeljena, neraz-kosana Jugoslavija 1“
Boljševiško razpoloženje med francoskim delavstvom.
Pariški „Figaro“ podrobno poroča o železniškem gibanju, ki se razvija proti naredbam zveznega vodstva. Včeraj se je vršilo burno zborovanje, ki se ga je udeležilo 10 000 železničarjev. Iz množice so se čul razburjeni klici proti vladi zlasti proti Clemenceau u.
Generalnega tajnika, ki je nastopil proti preuranjeni stavki, so prekričali s klici: Živeli sovjeti! Živela revolucija! Živela komunal Ko je izjavil, da bo delavska konfederacija organizirala v najkrajšem času s pomočjo Angl®” žev pjopagandni teden, so ga Pre.!cl" nili s klici: »Poznamo le eno internacionalo, to je moskovsko . sprejeli so na to resolucijo, j41 P0^" darja, da protirevolucijska akcija vlad* že dosti dolgo trpi, da ruski, ogrsk in nemški revolucijonarji uporabljajo načela, ki jih Francozi le oznanjajo in da ostane razlastitev kapitalistov na dnevnem redu. Shod je bil zaklučen z živio-klici na revolucio in delavsko internacionalo.
Zvečer je sklical pemenceau ministra za notranje stvari, ministra za javna dela, pariškega vojaškega guvernerja, železniške in zrakoplovne ravnatelje in policijske prefekte, da se posvetujejo, kaj storiti, ako izbruhne železničarska stavka — Delavska konfederacija, katere načelnik se drži sočasno pomirjujoče taktike, je priobčila manifest, ki slika francoskemu ljudstvu stavkarsko gibanje kot pojav, ki je v tesni zvezi z določitvijo osemurnega delavnika in ima svoje kali v draginji. (Ldu.)__________
Politični pregled.
p Netaktnost. Konštatiramo, da nam prepovedi protestnega shoda v petek ni sporočil nihče uradno. Zdi se, da hočejo nekateri gospodje še prekositi famozno avstrijsko metodo, ki je omalovaževala vsakega, ki ni bil najmanj grof ali pa vsaj vladni podrepnik.
p „Naprejeve“ grožnje, da bo
meščanstvo že videlo, kaj se zgodi i njim, ko zavladajo ljubljanski boljše-viki, se zdijo — dostojno rečeno — silno bombastične, v resnici pa so ravno tako nezmiselne, kakor vsa soci-jalno demokratična načela o komu' nizmu. Govorimo in pišemo o krvoločnih Nemcih, Madžarih in Italijani”, doma pa ne vidimo in ne slišimo, da se pripravljajo evangelisti krvavega režima na boj s strojnicami, puškami, kanoni in vislicami v — „Napreju“ 1 Pa smo res gluhi in slepi in še celo optimisti 1 Ali bi ne bilo bolje za na* vse, da se pravočasno spravimo s teih in onim svetom, da nas najde smrt pripravljene? Gorje nam, kadar se zabarikadira Frančiškanska ulica! 1° bo še vse drugače, kakor je bilo> v
petek, ko je »zabarikadiral" vojaški
kordon prehod skozi Frančiškansko
ulico! Gorje nami
p Predvojne strankarske tna
r ..	v..	__	a<% ca ne-
kateri strankarski časopisi zopet poslužujejo raznih manir, ki so bile pred vojno v navadi. Kesne in stvarne po letnike so vedno dobre in potrebne, toda vsak nasprotnik naj se imenuje tako, kakor mu je v resnici ime. Razni »,Dolfeti“ in „Tončki“ i. dr. soje pojavili zopet kakor gobe po dežju. Seveda, če je tako pisanje potrebno, da se spozna lokalni pomen časopisa, tedaj je to pač notranja zadeva do-tiČnega uredništva. Vsak po svoje!
p Italijanske skrbi. »Corriere del/a Sera" od 5. t. m. piše med drugim, da se Italija ne strinja z uradno francosko politiko, ki stremi za uničenjem germanizma ob Renu in Donavi. Fran cija si na ta način' odtujuje Italijo. Večina italijanskih listov piše z ogorčenjem o Franciji, ker je preskrbela Jugoslaviji orožje in municijo. Italija se vedno bolj zavzema za Nemce in Madžare, v katerih vidi svoje bodoče vojaške zaveznike.
p Berlinski vsenemški dnevnik »Deutsche Tageszeitung" je vlada u-stavila, ker je priobčeval članke, naj se nemška armada upre mirovnim pogojem.
p Čehi za skupno mejo z Jugoslovani. Vsa čehoslovaška kulturna društva so podpisala izjavo, v kateri zahtevajo skupne meje med Cehoslovaško in državo SHS.
p Scotus Viator proti Bell Kunu in Madžarom. Iz Prage javljajo: Znani raziskovalec slovanskih razmer Seton Watson (Scotus Wiator) je odpotoval v Pariz. V poslovilnem do-P'Su, ' kj »a je poslal češkim listom, ^zpravlja o sedanjih razmerah na Cehoslovaškem ter izraža prepričanje, da se bodo na Slovaškem kmalu pokazali odlični uspehi češke politike. Izjavlja, da v Evropi ne bo miru, dokler ne bo odstranjena vlada Bele jn ne bodo Madžari razoroženi. Uver-jen je, da bo pacifistični blok Poljske, Cehoslovaške, Romunske, Jugoslavije in Grške prvi korak k uresničenju lige narodov.
p Ruski car Nikolaj živi? Berlin, 12. junija. (DunKU.) »Berliner Tageblatt" javlja Iz Lugana: „Epoca“ objavlja razgovor kneza Zubova, ki je umoril Rasputina. Knez, ki se je do-sedaj mudil kot gost carice-matere na Malti, je izjavil, da ima povod domnevati, da ruski car, carica in vsa carjeva obitelj žive in so na varnem. O-teti da so bili po naročilu Anglije in z angleškim zlatom. Car živi menda, preoblečen v meniha na oddaljenem samostanu na polotoku Krimu. (Ldu.)
Pokrajinske vesti
Mokronog. V Ljubljani primanj stanovanj tako pišejo dan za ^evom časniki. Belijo se gospodje kam da bi spravili invalide, ?°Inike, šolo za invalide itd. Po de-Zeli pa stoje prazne grajščine, parki, vrtovi in zemljišča onih mogotcev, ki nas potapljali v žlici vode, ako bi zmagala gnila nemška Avstrija. To gospodo pa se pardonira — namesto, da bi se rekverirali. prostori v korist naše države. V Mokronvgu stoji prazen grad s parkom in vsemi potrebščinami, ki je last nemškega odvetnika Dr. O. Vallentschag a v Ljubljani. Zakaj se ta ne izroči javni uporabi posebno tistim, ki so nepotrebno prelivali kri za prusko pikelhavbo? Našim junakom bi bil to zasluženi raj, državi v korist in Ljubljani v o-lajšavo.
kr Gledališko društvo na Je-
ki je moralo vsled nasta-J, ..?v>r delovanje dne 4. m. m. pre-zaključi svojo redno sezijo s predstavama v soboto, dne 14. t. m. n v sredo, dne 18. t. m. Obakrat se e bo igralo zvečer ob 20. uri. Uprizori se F. Žolnova enodejanka »Brat ookol" in Milčinskega roparska pravljica s petjem „Volkašin.u Pri drugi 'gri sodeluje pevski zbor jeseniškega »ookola" poa vodstvom ga. Lobode, ki bo petje spremljal na glasovirju. Ker sta to zadnji redni predstavi letošnjega gledališkega zbora, upamo, x..bo »lavno občinstvo kar v naj-Večji meri počastilo z obiskom naše mailjive kulturue delavce igralce, in
| to tembolj, ker je čisti dobiček na- |
! menjen izletnemu skladu jeseniškega .Sokola" za sokolski sabor v Novem Sadu.
kr Rimske Topilce. Oddahnili smo se velike more. Posrečilo se je končno izslediti in ujeti roparje in njih glavarja. Zlikovci so delali že leta škodo, ki gre v stotisoče. Ropali so po vilah, vinogradih, kmetijah, žugali s požigom in umorom. Kar niso mogli odnesti, so uničili. Uropano so prodajali v Zagrebu. Posebno premeten je bil njih glavar Selič- Zaprli so ga prej že avstrijski orožniki, a avstrijska oblast ga je takoj izpustila. Prijela ga je na*o sicer avstrijska vojaška oblast. Ušel ji je. Sprehajal se je sedaj javno. Vse avstrijske oblasti pustile so ga potem pri miru. Okradeni kmetje itd. niso dobili nazaj ne volov, ne blaga, sploh ničesar. Se grozili so jim roparji. To v zobe tistim, ki še vedno iščejo na mladi Jugoslaviji, kaj bi se ji dalo še spodtikat. To zanikernost avstrijske oblasti so si razlagali nekateri po svoje, pa se pridružili Seliču, ki je imel vedno močnejšo četo. Ljudstvo je vedelo za njo, a se balo, jo izdati. Ravno zato so imeli orožniki, ki jih je poslala Jugoslavija nad ropa.je, silno težavno stališče. Res je, da je tudi zidanmoška orožniška postaja delovala vztrajno in da je oboleli g. stražmojster Kreuh ujel pozimi dva na lasten račun „delujoča“ vojaška uzmoviča. Glavna zasluga pa gre gospodom tukajšnje nove orožniške postaje in sicer gospodu stražmojstru Antonu Sovincu, g. podstražmojstru Ignacu Puklu ter g. podstražmojstru Francu Fišerju. Stražili in prežali so na roparje ter stikali za njimi noč in dan, vlačili se — sledeč sledu po trebuhu v podzemske jame, skrajno izstavljaje svoje življenje, a g. pod-stražmojster Fišer je še povrh stikal po Hrastniku, Trbovljah, Celju in Zagrebu za roparskim glavarjem, katerega še ni videl nikoli, ki nima posebnega znamenja in ki je spreminjal imena in obleko ter ga nazadnje res — drug Sherlok Holmes — aretiral na cesti v — Ljubljano. Je to ravno isti g. Fišer, ki je že prej ujel nekaj članov iste roparske družbe in ravno isti, ki je tudi kurjim zveličarjem krog Celja v grenkem spominu. Samo trije i gospodje so na naši postaji, a ti za ležejo nekaj. Vsa čast jim. Storili so več ko svojo dolžnost.
kr Žalec. Pristojnim oblastim v vednost. Na sejmov dan 13. t. m. je pričel vojni dobičkar milijonar Hodnik v Žalcu točit vino liter kar po 20 K. Pripomniti je, da je to njegova stara zaloga izza dobe, ko je imelo vino ceno od 5 do 8 K. Ali ni v Jugoslaviji nobenih primernih zdravil, da se takim pijavkam naroda zadrgne njih ne nasitna bisaga.
kr Planina pri Sevnici. Malokdo in malokdaj pride v svet kako poročilo iz tega oddaljenega kraja. Izgleda pa, kakor da so še redkejše vesti, ki prihajajo od zunanjega sveta k nam. Pošten Slovenec, ki pride v Planino pri Sevnici, si pa žalibog pač skoro ne more priznati, da je v Jugoslavijo Po vseh krajih nove Slovenije so nastale z novim položajem tudi nove razmere, vsepovsod se je pomedlo z austriakantstvom in nemškutarstvom, le v Planini vladajo še čisto avstrijske razmere. Nf* bi rad delal krivice onim zavednim Slovencem, ki se res trudijo *n delajo v odločno narodnem smislu, toda njih delo žal nima zaželjenega vspeha, ko je še vedno več ljulike nego pšenice. Nemca pri nas ni nobenega, vkljub temu slišiš skoro izključno blaženo nemščino; so tu ljudje, ki še vedno upajo na vstajenje ranjke Avstrije in ki pri vsaki priliki in ne-priliki zabavljajo čez vse, kar je jugoslovanskega. Njih glava je trgovec Scsescheiko (puro sanguel) ki se je svoječasno peljal z Ornigom na Dunaj protestirat proti Jugoslaviji, s kako nečuvenim nasiljem je svoj čas pobiral tozadevne podpise, bo še menda vsakemu v spominu. Koliko krivic je sioril ta možakar za časa svojega županovanja, vsem posebno zavednim Slovencem, se niti povedati ne da. In ta Izdajica živi še dandanes med nami,
bogati od slovenskih žuljev in se vede skrajno zagrizeno in ošabno, ko ve, da mu nihče	ne	gleda na	prste in	ker
je prepričan,	da	smo že	pozabili	na
njegove grehe. O ne, še dolgo ne bomo mirovali,	ne prej,	dokier	ne
pridejo pristojne oblasti z železno metlo, ki jih	je	pomedla	že mnogo
njegove baže in bo tudi njega tja gor — makar do samega cesarja Korla!
Dnevne vesti.
dn V Belgradu se prodaja »Jugoslavija" v tobakarni v kiosku g. Dragiša Lapčevič na Cvetnem trgu. Opozarjamo na to Slovence v Belgradu.
dn Sveta jeza popade človeka, ko mora še dan za dnem poslušati razne zabavljače, ki v Jugoslaviji niso z ničemer zadovoljni. Tem ljudem je vse predrago, vsega jim primanjkuje, pri vsaki malenkosti se obregajo ob to „prekleto Jugoslavijo". Taki ljudje zaslužijo najstrožjo kazen, najbolje pa bi bilo, da bi jih izgnati v Nemško Avstrijo, kjer bi dobili na teden en cel četrt kg črne moke, na mesec po 40 dkg mesa, kg po 40 K in za priboljšek tedensko 10 dkg fižola-. Mast bi tam lehko kupovali po 120 K, slanino po 100 K kg — če bi jo dobili.
In ko bodo pri takih razmerah umirali gladu, so lehko uverjenl, da ne bo nihče žaloval za njimi.
dn Pazite in čuvajte poljske brzojavne in telefonske proge 1 Ponavljajo se slučaji, da neznani zlikovci trg3jo v ozadju fronte telefonske proge In kradejo kabel. To je zločin, ki onemogoči našim četam zvezo med seboi in ozadjem in otežkoči operacije. Opozarja se, da se bo vsako poškodovanje poljskih telefonskih prog, ali pa tatvina lice in kabla najstrožje kaznovalo po vojnih zakonih. Komanda Dravske divizijske oblasti.
dn Nov graški župan. Iz Gradca javljajo: Občinski svet je izvolil socialnega demokrata Vincenca M u-chitscha za župana. (Ldu)
dn Za Malgajev spomenik je daroval potom našega uredništva dr.
J. Stefančič, drž. obmejni komisar in dobrovoljec K 100 —. A. Pesek K 50. Slovenci, zbirajte za spomenik junaku Malgaju!
dn Zdravniška služba. V uradnem listu štev. CIV. z dne 11. junija 1919 razpisuje deželna vlada za Slovenijo službo okrožnega zdravnika v St. Lenartu v Slov. goricah. Interesenti se opozarjajo na razpis.
dn Imenovanja v državni gradbeni službi: Deželna vlada za Slovenijo je imenovala za gradbene komisarje ing. Janko Kukovec-a, Franc Zupančiča (dodeljenega mininistrstvu gradjevina), Mile Treota, Ante Dolenca, Fran Fišerja in Adolf Dukiča ter za gradbena adjunkta ing. Feliks Cele-stir.o in Josip Porento.
dn Javna kvalifikacija. Državni Podtajnik Nemške Avstrije GlOckl je odredil, da ima vse ljudskošolsko učiteljstvo pravico vpogleda v tisti del nadzorniškega poročila, ki obsega kvalifikacijo. Obenem je državni urad za uk naročil ;deželnim svetom izdelati načrt javne kvalifikacije za ljudskošolsko učiteljstvo na podlagi določil za državne uradnike in državno učiteljstvo. — Tudi v Jugoslaviji se mora odpraviti sramotna policijska tajna kvalifikacija učiteljstva, kakor je bila v rajni Avstriji upeljana, baš v ta namen, da so nemškutarski šol. nadzorniki pritiskali in zapostavljali vrlo narodno zavedno slovensko učiteljstvo. Torej proč s^tajno kvalifikacijo, s tem znakom hlapčevstva birokratske Avstrije!
dn Podporno In pravovarstveno društvo državnih uslužbencov za Slovenijo v Ljubljani je imelo 30. maja t. 1. odberovo sejo. Sklenilo se je na predlog predsednika, da se vse društvene objave in sploh vse stvari, ki se tičejo našega stanu, objavljajo dvakrat na mesee v dnevniku »Jugoslavija" in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu in se zato naproša uredništvo »Jugoslavije", da nam za ta dva dijeva v mesecu pusti nekaj prostora, članom z dežele se naznanja, da dobijo
v prihodnjih dneh društvene knjižice in pa poročilo o občnem zboru. Radi nastavitve pomožnih slug pri vseh državnih resortih bomo poročali prihodnjič. Ravno tako radi uradne obleke, ker še nimamo konkretnih informacij. Obe stvari stoje za nas ugodno.	H.	Z.
dn Poročil se je član uredništva sarajevske »Jugoslavije" g. Joso Si-ronič z gdč. Vukasovo Borojevič. G. Siron č je bil ob prevratu vojaški cenzor na Reki, kjer je prvi razobesil hrvatsko zastavo na poslopju madžarske pošte. Bilo srečno!
dn Razglas o sprejemu učencev v I. razred državne gimnazije SHS. v Kranju za šolsko leto 1919/1920. Na državni gimnaziji SHS. v Kranju bo vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1919/1920 v nedeljo 29. junija od 9.—12. ure dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu starišev ali njih namestnikov ob določeni uri v ravnateljevo pisarno in prineso s sabo krstni list, obiskovalno spričevalo zadnjega razreda ljudske šole in spričevalo o cepljenih kozah. Zunanji učenci se zglase tudi pismeno. Sprejemni izpiti iz verouka, slovenščine i računstva bodo v soboto, 5. julija od 9. ure dopoldne dalje.
Ljubljanske vesti.
1 Finančni minister v Ljubljani. Finančni minister dr. Momčilo Ninčič je včeraj popoldne iz Zagreba prispel v Ljubljano. Na kolodvoru sta ga sprejela podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjav ter poverjenik za finance dr. Savnik s štabom finančnega višjega uradništva.
1 Ruski gostje. V Ljubljano je prišla delegacija »Ruskih obščestvenih slavjanskih dejatelej", obstoječe iz članov: Vladimir grof Bobrinjskij, ki ki se je leta 1908 vdeležil vseslovanskega novinarskega kongresa v Ljubljani, bival dlje časa v Bohinju in na Bledu ter nato govoril v gosudar-stveni dumi tudi o ljubljanskih sep-temberskih dogodkih, knez Urosov, bivši namestnik ruskega poslanika v Sofiji, P. S. Lavrov, ravnatelj mornariške gimnazije, S. P. Valujev, N. S. Ursatij, diplomatska uradnika In Jev-genij A. Jefimovskij, odvetnik, bivši predsednik ruske dijaške sekcije na vseslovanskem kongresu leta 1908 v Pragi. Delegacija je došla v Ljubljano, da obnovi stare in prijateljske in bratske vezi, ki so od nekdaj vezale Jugoslovane z ruskim narodom. Na potu v Jugoslavijo sta še znani ruski politik Rodičev in urednik Baš-makov, ki je svoječasno igral na vseslovanskih kongresih vidno vlogo. Pozdravljeni bratje iz velike Rusije l 1 Premijera »Madame Butter-fly“. Sinočnja predstava s« je vredno pridružila odlični uprizoritvi »Žonglerja naše preljube gospe. Vsi solisti in orkester so pod taktirko g. Rukavine dosegli lep uspeh. Bilo je dovolj priznanja in tudi šopkov. Podrobno poročilo v torek. Z. P.
1 Ameriška akcija za prehrano otrok. .Šolski otroci bodo začeli dobivati od torka 17. t. m. dalje zajtrk po dnevnih zavetiščih in kuhinjah. Natančnejša obvestila dobe otroci po šolah. S tem opozarjamo le starše na pričetek akcije, ker bodo morali oni otroci, kt bodo dobivali kakav zjutraj, preje z doma.
1 Iz Vodmata nam pišejo: V zadnjih dneh prinesli so domači časopisi .veselo vest, da je neka ameriška akcija poslala razno blago za poboljšek prehrane otrokom do šestega leta. Za Vodmat je bila ureditev te zadeve poverjena Orehku, ki je odredil, da se morajo stranke z otroci do šestega leta pri njem javiti, da se napravi zapisnik v svrho poznejše podelitve tozadevnih nakaznic. Stranke, ki so to še o pravem času doznale, so se tudi pravočasno oglasile pri Orehku, da se njihovi otroci popišejo. Druge pa, ki sg o tem prepozno izvedele, zglasile so se dan ali mogeče dva dni pozneje. Teh strank Orehek ni maral več zaznamovati v zapisnik. Izgovor je bil, da še nima nobenega blaga tn ne nakaznic. S*cer
je res, da takrat se še niso delile izkaznice, mogoče jih tudi ni še imel, toda v zapisnik bi bil moral vsekakor sprejeti, kajti ladi komoditete ali kaprice Orehkove ne sme niti en otrok do šestega leta biti prikrajšan na podelitvi tega določenega priboljška. Ako mestna aprovizacija daje nakaznice za zamudnike celo v tacih slučajih, ko vsakdo ve, kedaj se nakaznice pri komisijah stalno (redno) izdajajo, je tembolj opravičeno upoštevati zamudnike v tem slučaju, ki je popolnoma izvanreden in se ne more od nikogar zahtevati, da bi moral pravočasno prijaviti svoje otroke. Blago še ni razdeljeno in zato ni še nič zamujenega. Otrcci, kojim je blago namenjeno, niso krivi, in zato niti en otrok ne sme biti prikrajšan. Čudno pa je tudi, da se je ta zadeva prepustila onemu [Orehku, o katerem se je še za časa Oraž-movega županovanja po časopisju že toliko pisalo in kritiziralo. V Vod-matu je dovolj zmožnih mož, ki bi take zadeve vestno in brez vsakih pritožb izvršili. Poklicani faktorji se poživljajo, da brez najmanjšega odloga takoj urede, da se zamudnike upošteva in njihovim otrokom razdeli enak delež, kakor vsem drugim. Da bo blago pravilno razdeljeno na vse otroke, naj bi pri razdeljevanju navzoč tudi Član mestne aprovizacije, ki naj vodi zapisnik posebno še za to, če bo kaj blaga še ostalo za morebitno naknadno razdelitev.
1 Nepravilno učno postopanje na II. mestni deški ljudski šoli.
£adnje mesece se dogajajo slučaji, da neki mlad učitelj nalaga učencem osmega razreda pretežko učno tvarino, bodisi v kemiji, prirodopisju, ali slovenščini, ki je primerna v mnogih slučajih za razrede višjih šol. Za kemijo rabijo n. pr.: Josip Reisner „Ke-mija za 7 gimnazijski razred.“ Snov se jim podava kar najbolj podrobno, dočim učenci še niso podkovani o temeljnih pojmih. Ker se jim podava tako obširno, ne zadostuje čas, ki jim je predpisan v šoli, ampak morajo učenci obiskovati predmete tudi v prostem času. Za slovensko spisje se poslužuje tčm, ki gotovo niso primerne za to stopnjo. Tako n. pr. »Človek v razvoju pred 1000 leti." (Ali naj tu odločuje razsodnost dečkov 13 let? 1) »Razmotrivanje o enakosti." (Interesant. tema.) „Občno dušeslovje." (So morebiti učenci pred maturo na učiteljišču?!) ,.Razvoj in zgodovina stenografije". (Kje naj prepiše učenec snov o razvoju stenografije, ko komaj ve, s čim se bavi ta stroka?) „Arhitektura". (Radovedni smo, kako bi gospod učitelj sam sestavil to nalogo, ki naj obsega celih šest strani.) Tako bi lahko našteli še več slučajev, ki spadajo v področje raznih strok, o katerih nimajo učenci niti pojma. Poleg tega bodi še omenjeno, da do-tični g. učitelj ne da učencem nikakih podatkov, ko narekuje teme; povdarja le, naj obsega vsaka teh nalog vsaj po šest strani — rekoč: „Saj o tem se dajo spisati cele knjige!" Merodajne faktorje prosimo, da se o tem prepričajo.
1 Vsega zdravilstva dr. Živko Lapajne se je nastanil v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, I. nadstropje.
1 Umrli so v Ljubljani: Matež Rožič, posestnik, 78 let. — Valentin Ravnikar, finančni nadkomisar v p., 74 let. — Alojzij Sitar, delavec, 18 let. — Milan Bojt, sin delavke, 3 leta. — Josip Zupan, posestnik, 60 let. — Ivan Tičar, zasebnik, 74 let. — Marija Kolar, mestna uboga, 71 let. — Jera Oblak, mestna uboga, 83 let. — Frančiška Ciglarič, hči godbenika, 7 let. — Marija Dobnikar, posestnica, 7T	Keržič, zasebnica,
84 let. Cik Marija, hišna posestnica, 80 let. - Marijana Podbregar, zasebnica, 75 let. — Marija Avgusta Groh-man, družabnica, 68 let. — Andrej Gorjanc, zidarski pomočnik, 53 let. — Helena Brezoyar, dninarica, 70 let. — Marija Ipavic, begunka, 66 let. J- Marija Mencin, služkinja, 42. let. — P. Konštantin, Luser, frančiškan 70 let.
I Hudobna deca. Na Prulah ob obrežju Ljubljanice sta se igrala
učenca France Justin in Karol Raz-berger. Sprla sta se in Justin fje pahnil Razbergerja v vodo tako, da bi bil kmalu utonil, ker je tam voda zelo globoka. Rešila sta ga delavca Franc Brajer in Franc Brandsteter.
1 Navijalka mleka. Angela Javornik iz Ilovice je zahtevala za liter mleka 3 krone. Policija jo je ovadila sodišču radi navijanja cen.
1 Obesil se je na Marije Terezije cesti št. 7 železniški uslužbenec Anton Umnik, vdovec in oče več otrok. Vzrok neznan.
1 Koncert se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. na vrtu »Narodnega doma" ob 15 30 uri. Svira orkester »Dalibor". V slučaju slabega vremena pa v prostorih »Narodnega doma".
/ Najnovejše vesti.
/ -
^Celovško kotlino zasede
ententa ?
Dunaj, 13. junija. (ČTU) „AU-gemeine Zeitung" javlja iz krogov tukajšnje ententne komisije: Kar se tiče celovške kotline, bodo te dni vse ozemlje zasedle aliiranc čete, dokler se končno ne odloči njegova pripadnost. (Ldu)
Italijani zasedli progo Trbiž #	— Beljak — Št. Vid.
Trst, 13. junija. Kakor javljajo italijanski listi iz Padove od 12. t. m., je ministrski predsednik Orlando brzojavil vrhovnemu poveljništvu, da se je odredilo na podlagi dogovora v svetu četvorice, zasedbo železniške proge Trbiž — Beljak — Št. Vid, da se zajamči nje obrat. —lUdcjstitev te zasedbe se je pričela danes. (Ldu.)
Italijani zahtevajo še progo Trbiž—Celovec—Maribor!
(Komentar k gorenji vesti.)
Trst, 14. junija. Tukajšnji italijanski nacijonalistični list pristavlja k vesti o zasedanju železniške proge Trbiž—St. Vid po italijanskih četah naslednji komentar: Pomembnosti te nove zasedbe, poverjene italijanskim četam, pač ni treba poudarjati. Tu gre bolj za gospodarsko dejstvo, kot pa za političen čin. Jugoslavija je z neprestanim zasedanjem nemških ozemelj, ki meje na Julijsko Benečijo ali teže proti njej, nameravala gospodarsko zadušiti Trst. Ogrozitev, ki je bila že težka vsled zasedbe Maribora, je postala še nevarnejša po zasedbi Celovca.
Sedaj je italijansko odposlanstvo sprejelo od konference pooblastilo, da ohrani Italiji vsaj edino veliko prometno pot, ki ji je ostala: tursko progo. Resnica je, da danes, ko so Jesenice v rokah Jugoslovanov, Trst nima direktne zveze, dokler se ne zgradi oni kos proge od Sv. Lucije do Trbiža, vendar pa se tako prepreči vsaj še večja nesreča.
Vsekakor	pa	upamo, da bo Italija, ko ima	v	rokah	to zastavo
(gre seveda sarpo za začasno zasedbo predvidaostnega značaja), — znala vztrajati na zahtevi, da tudi proga Trbiž—Celovec—Maribor ne ostane v oblasti Jugoslavijo. (Po Ldu.)
D’ Ammzio-lmjskač pripravlja preobrat in vojno proti Jugoslaviji.
C urili,	14.	junija.	(Pos. por.)
Po	vesteh iz	Italije je	d’ Anunzio,
glavni hujskač in propagator vojne proti Jugoslaviji, nameraval uprizoriti obširen državen preobrat. Predvsem je hotel vreči Orlanda. Po dovršenem preobratu in ureditvi notranjih razmer je nameraval vojno akcijo proti Jugoslaviji. Na razpolago je imel ogromne milijone. Zaroto so odkrili. Vesti še niso potrjene.
Trst. 13. junija. Italijanski listi komentirajo vest, ki jo je priobčil »Informatore deila Stampa", da se pripravlja v Italiji zarota proti sedanji vladi. V tej za roti da so zastopani: D’Anunzio, »Associazioni degli arditi", Mussolini in drugi. Ta »zarota", da ima namen, da nasilnim potom stopi na vlado, da razpusti vse socijalistične organizacije in aretira njih voditelje in posebno giolittijance. Po tej notranji preureditvi bi prišla vojaška akcija na vzhodni meji. Tej vojaški akciji bi sledila 15 D’ Anunzijeva »bitka' in 15. »zmaga". V Rimu in Milanu da so se že vršila zborovanja, na katerih
da je D’ Anunzio govoril. Ta »zarota" ima 12 milijonov na razpolago.
Posamezni politiki, o katerih javlja imenovani vir, da so udeleženi te zarote, dementirajo odločno to vest; tudi D’ Anunzio je v brzojavki, naslovljeni na v Firencah izhajajoči list „La Nazione" odločno dementiral te vesti.	(Ldu)
Nov VVilsonov načrt glede Reke.
Mej’e svobodne reške države! — Zadar svobodna država?
Trst, 13. junija. Italijanski listi javljajo iz Pariza: WiIson je predloži! baje, kakor poročajo francoski listi, novo predlogo za ureditev jadranskega vprašanja v izpremembo Tardieuje-vega predloga: 1. Meje svobodne države Reke se razširijo na zapad na način, da zajamejo Volosko in črto Julijskih Alp z Učko; 2. Otoka Cres in Krk pripadeta reški državi; 3. Plebiscit v reški državi se ima izvesti v petih letih ter naj se izvrši celetno za vso državo in nerazpredeljeno; 4. Direktorij reške države ne bo sestavljen na način, da bi bila zsjgotovljena Italiji večina glasov; 5. Zadar bi ostal svobodna država pod zaščito in upravo Zveze narodov z dipiomatičnim zastopstvom Italije; 6. Otok Lošinj in nekateri otoki nasproti Zadru in Šibeniku, kakor tudi Vis in Lastovo, se izroče Italiji; 7. ostali otoki in vsa Dalmacija, razen Zadra, se izroča Jugoslaviji. Te predloge je italijanska delegacija odklonila, izjavivši, da niti razpravljati ne more o takem načrtu, ki se toliko oddaljuje načrtu Tardieuja. Ta poslednji načrt, da je postavljen minimum narodnih aspiracij. Zato se italijanska delegacija vrača k zahtevi, naj se enostavno in čisto izvede londonski pakt. (Ldn)
Trst, 14. junija. Italijanski listi zelo netočno govore o novejšem Wil-
sonovem načrtu glede mej predlagane svobodne reške države. Po vseh vesteh, ki javljajo za mejo črto Julijskih Alp, bi pripadel velik del sedaj po Italijanih okupiranega Krasa pod novo reško državo.
Versailles, 13. junija. (ČTU) Orlando je odpotoval v Rim. Jugoslovani so odkloniliWilsonov poizkus poravnave glede Reke. Orlando bo zahteval natančno izvršitev londonskega dogovora. (Ldu)
Italija in Madžari.
/Ciirich, 13. junija (ČTU) ,,Neues Wiener Journal" poroča: V jugoslovanskih delegatskih krogih očitno dolže Italijo, da postopa v sporazumu z ogrskimi sovjeti zoper sedanje zaveznike. Trdi se, da se je vlada v Rimu s posredovanjem Segreja pogajala več tednov z vlado v Budimpešti, glede moralne in praktične podpore ogrske vlade. Italijo vodi ob tem misel na vojevanje z Jugoslovani. (Ldu)
Vojnim vpoklicancem!
Med vpoklicanimi vojaki razširjajo gotovi elementi razburljive vesti, da bodo orožne vaje podaljšane. Pristojne vojaške oblasti so že izdale ukaz, da se vsi oni vpoklicani letniki 90—94 odpuste. Najpreje oni, ki so se takoj javili. Tako drži jugoslovanska armada svojo besedo! Kdor seje preje javil, preje odide domov.
Razširjajte med ljudstvom ---------
Korošci!
slovensko časopisje,
s tem ga probudite in utrdite narodno zavest.
Pošljite nam naslove
in razpoŠljemo več števil
brezplačno.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.*
Važno za salonski orkester.
Radi subskripcije na novo izdanje glasb za orkester od komponista Ant. Jakla, naj se p. n. interesentje blagovolijo obrniti na trgovino z muzikalijami
Kleimayr & Bamberg v Ljubljani.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti.
h{aU oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 -Y, vsa^a nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 13(.
Proda se: 3
Vodna žaga na tribo, popolnoma v dobrem stanu se radi opustitve obrti skupaj ali posamezno ceno proda. Naslov pove uprava Jugo* sl v vij e:	-	*79
Proda se razno pohištvo po primerni ceni. Ogleda se lahko dopoldne od 10 — 12 ure na Bregu št. 18, II. nad.
Sodi, popolnoma novi, nerabljeni, od 60—3500 litrov vsebine se takoj zelo ugodno prodajo. Pojasnila daje ign. Andrašlč, Kranj.	779
Prodam nov površnik, salonsko svetilko in drugo. Naslov v upravništvu. 786
Sveža jajca nudim po 70 vinarjev komad Ed. Suppanz, Pristova, Slovensko Štajersko.	759
Domače platno, sukneno blago za moške in ženske obleke, žamet kambriki, plahte za vozove, odeje za konje, vrči za mast, ovijalni papir, papirnate vrečiče, toiletno in pralno milo, soda, pralni prašek, čajni fesenc z rumom, škafi za vodo poceni prodaja skladišče Balkan prvo nadstropje.	731
Konj, 8 let star, 160 pesti visok, za težko in lahko vožnjo se proda. Stari trg 19, Ljubljana, pritličje. 781
Dve hiši in sicer jedno trgovsko s 3 lokali in skladiščem ter jedno navadno stanovanjsko v ljubljanskem predmestju za 95.000 K pro dam takoj. Stanovanje za kupca v hiši na razpolago. Ponudbe pod .Prometni kraj* na upravo lista.	798
upi se:
I
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.	419
Gramofonske plošče,
stare, obrabljene kupuje ali zamenja še nadalje, tvorni-ška zaloga gramofonov A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Kupi se banja za niklanje (Nikelbad). Poizve se Ponikvar Stanislav, Baraka za Invalide.	792
Staro zidno opeko, kakor tudi drug materijal kupim. Ponudbe z ceno na upravo lista.	797
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*.
P3 Službe. H
Sprejmem natakarico na račun, katera bi bila ob e-nem tudi opora gospodinji pri kuhanju. Ponudbe na Jos. Uelakorda, trgovec in gostilničar Arclin pri Vojniku.
Službo Za gospodinjo išče vdova 46 let stara, vajena je vsega domačega dela kakor tudi šivanja in zmožna več jezikov. Najraje v Ljubljani, gre tudi drugam kakor n. pr. na Hrvatsko Maribor in Celje. Naslov v upravi.	793
Dekle iz dežele, 18 let stara, močna zna šivati išče primerno službe v Ljubljani. Več v upravi lista. 884
Razno:	jjjjj
Banke ili tvrdke, koje voljne raznovrsnu hranu k»° pšenicu, kukuruz, zob, ječanj Itd. u Srijemu kupovati nelta se radi ponuda obrat® na „Libertas“, Zagreb, °9q0V
trg št. 1.
Išče se soba izven Lju-ljane okolica Kranj ali Kamnik. Pisma naj se pošljejo na upravništvo Jugoslavije pod šifro »Meblovana soba“-
V vseh premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 8 - 1/2L In od 3 - 5.	68U
I
Dopisovanje in ženitne ponudbt
* Resna ženitna ponudba, ^elim izvoljenca v starosti 32 do 36 let, vitke postave temnih oči, v vsakem oziru značajnega, poštene preteklosti 'O z definitivno službo. Sem jma Gorenjka v starosti 28 J«, blagega srca in poštenja. Le resne ponudbe naj se po-Slliajo na upravo Jugoslavije Pod šiiro „Srečna poroka v Vetu t9ig i.	794
Ženitna ponudba! Vsled Premalo znanja želim si tem Potom pridobiti gospico 20 ~7 30 let staro (tudi vdove "'so izključene) v svrho takojšnje ženitve. Star sem 30 Jet in v državni službi. — Resne ponudbe naj se poš-1®!° pod „Srečna bodočnost na upravo Jugoslavije.
. —ar 27 let star, vsestransko izobražen, plemeni-tega srca, s premoženjem v gotovini želi znanja v svrho ženitve z gospico ali vdovo staro ne nad 26 let. Prednost imajo s svojim domom. Pisma s sliko naj se pošlje pod šifro „Slovenskl Korotan'1 na upravo lista. Stroga diskrecija.	79g
Vaniljin sladkor, ."Pecilni prašek,
Pravi škrob in čaj
nudi tvrdka
Adria - izdelki
(F. Šibenik)
L j u b I j a n a, Gosposka ulica 16.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7.
Veika zalogazlatih, srebrnih •o niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure x nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
"aznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
tbršltev točna. Zmerna cena.
V8a Izvršena dela jam-^ čim 2 leti.________
garje
Srbečico, hraste, lišaje, “hiči pri človeku In živini jezilo zoper srbečico. °rez duha in ne maže Perila, l lonček za eno °Sebo 4 K. Po pošti 5 K Poštnine prosto. Prodaja m razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. zraven rotovža.
ML
Ljubljana
Kava žgana » surova
avni pridatek
w°olje la
juine najboljše vrste Keksi
j^melada
aradižna konzerva
Riž
mleko s sladkorjem Razpošilja po celem Kfaljestvu od 5 kg naprej franko.
Mlinska sita
treh vrst ima v zalogi tvrdka
Hrovat & M
Ljubljana.
KADI
iz trdega lesa in okrogel železen
rezervar
po 2 —3000 litrov vsebine
se kupi.
Ponudbe na Zabret & Komp. Britel' pri Kranju.
Šetalne palice
najfinejše in navadne, tucat 48 do 100 kron. Poskusni šortiment 3 tucate mešane vseh vrst za K ‘200 —, dobavljam takoj iz I. jugoslovanske tovarne po poštnem povzetju.
Štefan PODPAC,
Ljubljana, Poljanska cesta.
Tesarski
ki samostojno in po načrtih dela, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Oglasi se naj naslotfe na Auton Jandl, stavbeni mojster v Ljubljani.
BanatskT = moka.
Komisija nBalkan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo, belo moko
za kuho in kruh. j
Oddaja samo cele vreče. |
—--------------  -	i
Priporočam svojo veliko ! zalogo
vžigalnikov
na bencin.
Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser,
Šclenburgova ul. št. 0.
Celje.
Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo in drobno.
v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 6 (v lastnem domu) obrestuje hranilne vloge po
2 V
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1019 nad 40 milijonov kron vlog in uad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. 659 Posojila se dovoljujejo po 4 do 5«/0.
Ljudska posojilnica stoji pod neposred. drž. nadzorstvom.
Najboljši uspeh
»Jugoslaviji",
ker je selo razširjena in jo vsakdo rad citat
Leopold Grošelj
stavbeni in umetni ključavničarski mojster
Spodnja Šiška štev. 117
naznanjam p. n. slavnemu občinstvu, vrnivši se od vojakov, da sem začel zopet izvrševati svojo obrt. Uljudno se priporočam: v mojo stroko spadajoče delo bodem izvrševal točno in po ceni.
250.000 e zidne opeke
ima na razpolago
Valentin Urbančič, Ljubljana,
Bleiweisova cesta 18.
Konfekcijska tvrdka IVAN MASTNAK
v Celju, Graška ulica št. 15.
Velika zaloga vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, kostumov za otroke ln vseh krojaških
potrebščin. Postrežba in blago solidno.	I
-■■■.............  PC=fM§l
£ J. C. Kotar
&
^ Ljubljana Wolfova ulica 3
\
A*
£
j?
-N
Pisemski papir naJflTiejše vrste
priporoča	102
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
Kopalištni zdravnik
dr. Franjo Kolterer
ordinira v Strossmayerjevem domu Rogaška Slatina.
• Blejsko jezero — Bled
Gorenjsko.
Hotel Malnar in hotel Triglav
priporočata svoje lepe na novo opremljene sobe. Električna razsvetljava j j zb orna ‘n Zadostna prehrana. Lastna jezerska kopališča in čolni. — 2merne cene.
Chlimar motor
s68 konjskimi silami za obrat, približno 100 kg strojnega olja, pl ■	za električno raz-
ter manjši ^ lil CLIII w svetijavo ceno prodam. — Ponudbe na MILANA FERJAN, Slovenji gradeč.
RazkrinkaniJlabsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(7. nadaljevanje.)
Predsednica jim je vedno nadvojvodinja, k: ima kot opatinja izredno prerogativo, da krona češke kraljice; in kadar postavi kardinal nadškof praški krono sv. Venceslava avstrijskemu cesarju na glavo, ko zasede češki prestol, položi tudi opatinja tega reda krono češke kraljice njegovi soprogi na glavo. To je edini primer, da rimskokatoliška cerkev pripušča žensko k škofovskim funkcijam, in to je predpravica, ki jo ima ta red že mnogo stoletij.
Ko sve izstopili iz kočije, mi je Elizabeta po-šepnila, da naj grem naprej, in ko sem stopila v dolgo vežo, sem se znašla sredi poklanjajočih se starih gospa, kejih ena je pohitela k meni in mi poljubila roko. Cesarica se je neizrečeno smejala, a plemenite gospe niso razumele š:-le in so me obsipale s tako sovražnimi pogledi, da setn bila vesela, da sva bili zopet v svojih prostorih.
Teta Cissi je takoj posetila cesarico Marijo Ano in jaz sem večerjala samcata v veliki, temni sobani. Ravnokar sem končavala večerjo, ko je vstopila Elizabeta in neka zelo suha, stara gospa. Teta mi je pomignila, da bi pristopila k njima in tuji gospe, cesarici Mariji Ani poljubila roko. Rekla mi je nekoliko lepih ljubeznjivosti. Nato mi je želela Elizabeta lahko noč ter pošepetala: »Naj se ti ne sanja o starih damah, to pomeni nesrečo.«
Ni se mi sicer sanjalo o starih damah, pač pa je prišel drugo jutro telegram iz Pardubic z žalostno vestjo, da je nastal prvi mraz. To je pomenilo konec vsem sanjam o lovih. Vrnili smo se toraj v Pešto, kjer smo se razstali z gospodi, nakar nas je poseben vlak odpeljal nazaj v Jedlovo.
Božič sem proslavila skupno s cesarico in sem se izborno zabavala. Slavnos. je sledila slavnosti, povsod slavnostno razpoloženje. Tri velika božična drevesa so bila preobložena z darovi. Rudoif in jaz sva si razdelila mizo polno sladkarij. Vem, kako sem se jezila, ko je obgrizoval moje sladkarije ter jih zopet vlagal nazaj v svilene škatljice.
Cesar mi je podaril jako lep črn križ z dija— manti, raskošna ogrinjala in pahljače. Teta Cissi mi. je naklonila prekrasno obleko, gotovo iz ateljeja najboljšega dunajskega krojača, in vrhu vsega sem še dobila veiik album fotografij. Bile so to slike udeležnikov naših lovov
Po božiču se se peljala domov. Vzgojiteljica in očetov pobočnik sta prišla po mene. Prekinili smo potovanje na Dunaju in prenočili na cesarskem dvoru.
Mnogo vode je preteklo, kar nisem bila v svoji domovini. V svesti sem si bila velikega preobrata, ki se je dogodil v moji duši. Vedela sem, da mi že ni več možno biti mladostna, odkritosrčna Marija pj. Wallersee. Cesarica je v vsem vplivala na mene. Čutila sem, da mi njen upliv ni v prospeh, in vendar se nisem mogla rešiti njenega očarujočega vpliva.
Začetkom leta^sem šla prvič na ples Belo čipkasto obleko z rožnatimi guirlandami mi je podarila cesarica. Pogled na njeno pismo mi je dal mnogo razmišljati. Zbudilo je mojo pozornost, da Elizabeta v njem s tako očitnostjo namiguje, naj si pot k njej sama izvojujem. Spomnila sem se njenih besed, ko smo se vračali od kneza Kinskega. Samo en izhod je bil: vzeti grofa Larischa. Ako sem enkrat poročena, ne more nir.če več z menoj razpolagati. Mogla bi obiskovati teto, kadarkoli bi se mi poljubilo. In moje življenske izkušnje so mi pravile, da bi mogla bolj rasti v uplivu in ugledu kot grofica Larischeva, kakor pa kot uboga neomožena nečakinja.
To leto sem se sestala s cesarico v Feldafingu. Spremljala jo je grofica Festetičeva. Bil je cel načrt jasen: saj je bila grofica v sorodstvu z rodbino Larischevo. Cesarica je govorila o svatbi in jaz bi se njej na ljubo poročila makar z vragom.
»Zelo bi me veselilo, ako bi spremljala grofico v Solz in prebila tam kak teden pri Larischevih,« mi je govorila. »Potem se morete obe pripeljati k meni v Jedlovo.«
Ustavili sva se z grofico Festetičevo za dva dni na Dunaju ter se potem odpeljali. V Solzu so naju prisrčno sprejeli in živeli sva tam prijetno. Obnašala sem se vzorno in opazila, da hrepene Larischevi po mojem zakonu z Jurijem. Saj b! bila na ta način njih rodbina povišana v knežji stan.
Z Jurijem sem mnogo občevala. Bil je vedno dolgočasen in nezabaven. »Toda.« sem si rekla, »katera žena pa doseže svoj ideal? Ideali so v življenju zelo nekomodni. In ljubezen? — Ta ni potrebna v zakonu. Saj tam, kjer je ljubezen, je tudi ljubosumnost, In to je neprijetno.«
Gotovo je boljše, nekoga spoštovati in ga ne ljubiti. In jaz morem reči, da sem Jurija dosti rada videla. In v ostalem je bil on s cer prav navaden človek, pa se je dalo ž njim vsaj še potrpeti.
Grof Larisch je bil napram meni zelo odkritosrčen: »Znam,« je rekel, »da si cesarica želi ta zakon, toda smatram kot svojo dolžnost vam odsvetovati. Ne boste srečna. Jurij je čudak in trdoglavec.«
»Teta Cissi hoče«, sem rekia s povdarkom. »Njena volja je tudi moja.«
In ko je tega dne Jurij prosil za mojo roko, sem privolila. Ko me je poljubil, sem to prenesla kot kakšno daritveno jagnje, ter zajokala ob spominu na besede moje gospe: »Služba pri meni ni lahka.« Ah, že sem čutila njeno težo.
Vrnila sem se na Jedlovo kot nevesta grofa Larischa. Neizmerna radost tetina me je nekoliko pomirila z mojo usodo. Po želji tete je bil dan poroke določen čez šest tednov. Živela sem življenje polno razočaranj.
Starši so se tudi pripeljali na Jedlovo, toda pri pripravah za poroko niso sodelovali. Vse je oskrbela teta. Iz Dunaja so prispeli cesarski darovi. Franc Jožef mi je podaril dragocene čipke za poročno obleko, cesarica niz prekrasnih biserov. Z darovi in čestitkami so me kar obsipali. Samo eden mi ni čestital.
Bil je to grof Nikolaj Estrhdzy, s katerim sem se nekega dne srečala. Pogledal me je očitajoče in rekel z brutalno odkritosrčnostjo:
»Ne morem vam častitati, baronica. Ne spoštujem namreč deklic, ki se prodajajo.«
To so bile zadnje besede, ki jih je Nikolaj Esterhazy z menoj spregovoril. Kjerkoli in kadarko’i sem se pozneje z njim srečala, me ni več niti pogledal.
Na predvečer moje svatbe je aranžirala Elizabeta meni na čast soarejo. Ko sem Šla po stopnicah doli, srečal me je cesarjevič Rudolf, ki je hitel navzgor. Ustavil me je, ker me je ravno iskal: »Imam nekaj za tebe.« In mi je potisnil v roko maroklnov tok. »Odpri ga in reci mi, ali se ti moje darilo dopade?«
Ubogala sem .ga. V toku se je nahajala iglica z velikim črnim biserom. Prestrašila sem se, kajti vedno sem se bala črnih biserov.
»Kaj si tako zaverovana v vraže, kot mama?« je vprašal. »Sama si se podala s to možitvijo v nesrečo. Ti sama, in celo življenje boš nesrečna. Saj si vendar tudi prepričana, da je ta zakon blaznosti Gotovo si privolila vsled tega, ker hoče mama tako.«
Rudolf se ni šalil in nisem mu mogla njegove odkritosrčnosti zameriti.
»Prepozno je, da bi sedaj odstopila od te možitve,« sem odgovorila.
»Ne pripisuj pa vsled tega mojemu črnemu biseru nobene krivde.«
Pri soarcji so se sešli vsi ženitovanjskl gostje, ki §.o bili: Grof Julij Andraš s soprogo in hčerko Eleonoro, knez Kinsky, knez Auersperg in moji družici Finchi in Mici Larischevi.
(Dalje prihodnjič.)
Sezona maj—september.
Zdravniško vodstvo dr. Lavrič.
Dijetični sanatorij
Rogaška Slatina
za vse kronične bolezni želodca in črevesa, jeter in ledvic, za vse bolezni preosnove (sladkosečnost ala cukrovka, debelost), za putiko (arthritis urica, uratična dijateza).
Okrepčevalne kure za bledične in slabokrvne rekonvalescente po pljučnih, in srčnih boleznih in za bolne na živčevju.
Dijetetično zdravljenje po metodah prof. dr. Noor-dena, fizikalična terapija po načinu in običajih svetovnega zdravilišča Wiesbadena.
Zopet ceneje za takoj dobavijano 1
Po poštnem povzetju od 5 do 20 kg. od ene vrste: Dnevno šveže pristno čajno maslo kg po K 38'— Dnevno sveže hrenovke In safalade kg. po K 20-— Pristne okajene kranjske klobase 6 parov na kg po K 30 ~. Trapist sir 1. uležan kg K 27-—, impeliran sir tuc. K 29 —, Groyer sir la uležan kg K 29’—, Liptav-ski sir kg K 8—
Štefan Podpac, Ljubljana, Poljanska cesta.
Javna dražba
kislega zelja, kumaric in sodov.
Dne 18. junija 1919 (sredo) ob 15 uri (treh popold ie) se po določbi mestnega magistrata ljubljanskega vrši na dvorišču firme Josip Zidar, veletrgovine na Dunajski cesti št. 3t.
javna prodaja
a) večje množine kislega zelja od sklepa „Re-seive Spital Nr. 3 Laibach in Udine“ s posodo vred,
b) enega vagona kislih kumaric od sklepa »Etappen-Verfflegsmagfzin Salloch*,
c) več za dobavo zelja določenih vinskih in drugih sodov razne velikosti.
Pogoji se izvrše na licu mesta pred dražbo.
OPEKO■
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
Xvornlšlta zaloga
gramofonov in godbenih avtomatov
A, Rasberger, S.K& 5
izvršuje vsa tozadevna popravila strokovno in ceno. Ugodna zamenjava obrabljenih plošč.
Gramofoni z vinetom denarja za gostilničarje.
1
1
ržavno zdravilišče za bolne na pljučih
Topoljšica pri Šoštanju.
Pričetek sezije 15. junija t. I. Prošnje za sprejem v zdravilišče se pošiljajo n Kuratoriju za upravo zdravilišča Topoljšice", ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje „Upravi-teljstvo zdravilišča v Topoljšici“. ===== Več glej v dnevnikih. =
Potrebujete?
Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga pisarniški, konceptni, fini knnclljski, svileni, ogleni (vse barve), Indigo modri in vijolčast
papir.
Noteze, pivnike, peresa, radirke,
trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, žepna peresa (FUllfeder), kopirne knjige, trgovske knjige, uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni papir, pisemski papir, zavijalni in vse druge vrste papirja. Kopirne preše, narodne in umetne razglednice
razpošiljam na debelo in drobno.
V zalogi 150 parov nogavic za dame in 30 kg gum-nic za vezenje trt. — Postrežba točna in dobra.
Se priporoča tvrdka
JOS. OMERSA,
trgovska agentura In komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6/1.
|]fl7n 1F <^rv’ premoga itd. iz ko UUU IJL lodvora in na kolodvor
oskrbuje najceneje in točno
JOSIP TURK
prevoznik, Ljubljana, Hadeckega cesta štev. 3.
Istotam so za poroke in druge prilike elegantni vozovi in konji na razpolag o.
Razglas.
Pri rudniku Brezno-Iludana. trboveljske prf- * mogokopue družbe, se razpisujejo sledeča mesta P takojšnji nastop:
1) enega rudniškega inženirja z dovrši1 rudarsko visoko šolo in državno skušnjo.
2) enega jamomerskega poduradnika z rudaf-1 sko šolsko izobrazbo, znanjem vseh zadevnili na-'$[ po dnevi merskih del ter leporisanjem.
3) enega računskega poduradnika z dopadljivo,; pisavo in znanjem vsega materijaluega in mezdnega računstva.
4) treh jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo.
Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezika v govorit in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno pij sane prošnje s priložitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrneje — ter z navedbo domovinstva, in W daj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače in sicer;
za 1 na trboveljsko premogokopno družbo na Dunaju I, Falkestrasse 1.,
za 2-4 na rudniško vodstvo Brezno-Hud»' jama trboveljske premogokopne družbe v LaškcU* (Spodnje Štajersko).
Cirilo- Metodska
Nakladna kn;ižarna i papirnica d. d.
Telefon broj 76 ZAGREB Preradovičev trg4
Novouredjena Cirilometodska knjižara i papirnica preporučuje svoje bogato sortirano skladište razglednica na veliko
največe u Jugoslaviji.
Na skladištu se nalazi oko
10 milijuna razglednica.
Preporučuje svoju moderno uredjenu knjižaru
Na veliko i na malo prodaje sve vrste papira i pisačeg pribora.
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119.
Sprejmem
: tri mizarje:
in
enega tesarja.
Valjčni mlin v Kranju.
Dva visoka zelo težka za težo in dva lahka
a
za hitro vožnjo in dva
žrebeta
se proda in se jih lahko ogleda pri Valjičnem mlinu v Kranju.
Vrtnarja
pridnega, oženjenega, kateri se tudi na vsa poljedelska dela razume, poštenega in dobro izvežbanega, govorečega nemško, sprejmem na malo posestvo (7 oralov). Nastop l. julija. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na „August!nerliof“ pri Velikovcu, Koroško.
a
Restavracija pri »Zvezdi
v Ljubljani (preje Ferlibc).
Podpisana naznanjava, da je novo urejeni vrt, vrtni salon in kegljišče zopet odprto.
Postrežba točna in solidna.
Priporočata se Peter in Josipina Kišak.
m
„CROATIA
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884
sprejema
v elementarnem in življenskem oddelku ®
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšim*
Zahtevajte prospekte
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila 771 1
Glavno zastopstvo za Slovenijo
Ljubljana, Stari trg štev. 11.	'	^
Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka. L