PET TISOČ TON SVINCA Mira M i h e 1 i č e v a 1 Jutro je bilo še zmerom polno noči, čisto črno, toda čas je bilo, v piodstrešnici sosednje hiše, ki jo je videla Mare skozi okno Svoje podistrešnice, se je pTa\'kar iprižgaJa luč in na motno steklo okna nji iiaisiproti je padla senca: nadnaravno velika senca moške glave in mo-šikih ramen, ki je otrpnila ^ neko drhtečo Jiepremičnoisi ter gledala vanjo bolj živa od slike in manj živa od prave človeške podobe, nekje med prikaznijo in sanjami. Mare je planila na noge in stala tam nekaj časa bosa, v kratki (rdi srajci ob odpriem oknu, drgetajoč bolj od groze kakor od mraza, zakaj zrak je bil mlačen in sopareji pod močno oblačnim nebom. Bila je v letih, ko se nei23polnjene želje v ženskem telesu izpreminjajo v strupe, in Sitrupi so dobivali obliko kač, ki so se plazile po njenem še zmeroin jedreim, kakor marmor belem in gladkem telesu, se ji vile okrog bokov in ledij, jo davile okrog tilnika in grla s stotinami mrzkih oibjemov ter ji šepetale v uho: 'lam je moški. Vsako jutro te gleda, lioče.« Kniknila je, zaprla okno in se začela hlastno oblačiti. Ko je ijila opra\'ljena od glave do peta, v črnih lakastih solnih, obleki iz črnega satina, v snežnobelem poškrobljenem predpasniku, z belo ruto na glavi, tako tesno zavezano, da ji Jii izpod nje kukal niti najmanjši pramenček las, kar je dajalo njenemu voščenobledemu obrazu s širokimi ličnicami in vodenosinjimi očmi izraz redovnice, je okno spet odprla, požugala s pestjo proti oknu sosednje podstrešnice, na katerem je še zmerom nepremično vztrajala senca moške glave, in pridušeno zaklicala: »Ne boš me dobil!« Že se je obrnila, da bi odšla, kar jo spet potegne k oknu. Tise. s pridušeno strujjeniin glasom je zaklicala; ^ Hudič k ran jski!« In obšlo jo je zmagosla\je. Moški je hudič in hudičevo je \ se, kar je z njim v zvezi, od boga prekleta gnusoba; da je bil moški Kranjec, pa je dajalo peklenskemu spozmanjn neko posebno težo in skrivnostno moč, v zvezi s tujimi navadami in iujim jezikom, ki se jih Mare. čeprav je živela že petnajst let in dalj > slovenskem mestu, ni lin ni mogla privaditi. Toda zdaj, ko mu je to povedala ter odkrila, kako ga je spregledala, je v nekem smislu oisvobodila sama sebe in se rešila jxxlložnosti, v kateri mre suženj, dokler še ni spregledal gospodarja 119 z vsemi njegovimi slabostmi. Zdaj ga je lahko celo zaničevala, se mirno odtrgala od njegove hudičeve podobe ter odšla po svojih vsakdanjih opravkih. Ura je bila šele po'l petih, toda Mare je zmeraj vstala prva v hiši. V motnem polmraku nedoločnega svitanja je odtavala po podstrešju do druge poselske sobice, ki je bila njeni nasproti, in zadržano, toda odločno potrkala. Trkala je toliko časa, da se je izza vrat oglasil zaspani, z zehanjem prežeti glas hišne: »Jaa ...« Zaničljivo je našobila blede ustnice, od katerih so se, ker jih je večno napenjala v šobo, na vse strani pahljačasto raztezale tanke gubice, in zamomljala; »Kranjice! Ljenčine!« Ko je tako vnovič dala duška zaničevanju do tujega manjvrednega rodu, se je počasi začela spuščati po strmih vijugastih stopnicah nizdol, v prvo nadstropje. Toda kuhinja je bila v kleti. Po veliko zložnejših stopnicah je prišla Mare do pritličja ter ugledala izpod vrat gospodove delovne sobe tanko zarezo svetlobe. Mar je bil pozabil ugasiti luč? Tiho, kakor je vse delala tiho, je odprla vrata. Sedel je v visokem izrezljanem stolu za težko hrastovo pisalno mizo, na kateri je gorela svetilka z zelenim senčnikom, in si podpiral glavo z roko. Oblečen je bil v domačo haljo iz žameta s turškim vzorcem, ki je ohlapno odevala njegovo mlahavo in pri vsej vitkosti nekoliko nabuhlo telo. Lase, močne črne lase, prožne in bleščeče se, kakor da 90 iz žime, le tu pa tam pomešane z belimi nitmi, je imel na eni strani razmršene, na diruigi strani gladke: po tej strani se je \enomer gladil, kakor bi hotel pregnati stalno bolečino, ki ga je tam mučila. Nemara je vso noč presedel tako, upirajoč oči v prazno ploskev pisalne mize, na kateri se je motno svetlikal list nepopisanega papirja, gladeč si z levico glavo, ki jo je podpirala desnica. Mare bi bila lahko miislila, da spi, ko bi ne bilo tega enakomernega giba roke, ki je spet in spet romala od čela proti zatilku. »Gospodine...« je rekla potihoma, skoraj zašepetala je. V gospodu ni nikdar videla moškega, bil je neko višje bitje, z navadami, ki so bile sicer nedoumne, vendar jih ni bilo moč grajati, kakor ne moreš grajati dela in nedela boga, čeprav ga ne razumeš. Ze sedemindvajset let je bil gospodar. Vnovič ga je poklicala. Zdaj jo je slišal in obrnil glavo, ki jo je prenelial gladiti. Bil je brez naočnikov in njegove kratkovidne, neskončno utrujene, nekoliko bolščeče rjave oči so se uprle vanjo brez začudenja, avtomatično spoznavajoč obrise znane postave. 120 »Ste spet prebedeli noč«? je rekla s tihim, karajočim glasom, ki v resnici ni izražal nevolje, temveč je zvenela v njem struna skoraj materinske nežnosti. »Delati sem moral,« je rekel in pokazal na nepopisani list, ki ga je postavljal na laž in se mu rogal. »Toda zdaj sem se utrudil. Naj mi Rezka prinese skodelico močne črne kave!« »Prinesem vam jo jaz,« je rekla Ijubosumino. »Podvizaj se,« je rekel. »Delo moram še pred zajtrikom končati.« In kakor bi ga bila poživila že sama misel na onno kavo, je vzel v roke nalivno pero in začel brez premisleka pisati: » Dragi Franjo! Ko se je sinoči mamica vrnila od tebe, mi je marsikaj povedala, kar prav nazorno osvetljuje Tvoje mišljenje o meni. Med drugim isi ji rekel, da sem jaz pri prodaji Rudarske združbe »Baker« zaslužil Din 500.000 iii bi moral od tega pet let živeti. In vendar dobro veš, da to ne drži, ker je Bergant po svojih preizkušenih metodah dobil vse skupaj od mene za Din 300.000. Po odplačilu najnujnejših dolgov mi je ostalo še Din 110.000. Razdeljeno na pet let, bo to zneslo letno Din 22.000, samo obresti pri Kmečki pa znašajo Din 12.000 letno, ostane torej Din 10.000 za vzdrževanje petčlanske družine. Če bi plačeval mamici njenih Din 1000 mesečno, nam ostane manj kot nič za življenje...« Številke je pisal natančno, z neko ljubečo naslado. Stokrat, ne, tisočkrat je bil izračunal vse postavke, ki jih je zdaj znal na pamet.. Pisal jih je zmagoislaviio, kakor bi z njimi opisoval v svojo poslovno knjigo velik dobiček, ne pa svojega popolnega poloma. Zdelo se mu je, da opravlja neko koristno delo. »Toda ti si menil, da latiko pet let tako živimo. In po petih letih, kaj potem? Naj se ustrelim?« To vprašanje je ponovil večkrat sam pri sebi z mračnim zadovoljstvom. Odmevalo mu je po glavi, kakor bi odmeval po velikem praz-nenn prostoru odmev dokončnega strela, s katerim so bile izbrisane vse zmote in težave, poplačani vsi dolgovi življenja, ki se je moralo po tako lepih dbetih tako tragično končati. Nadaljeval je skoraj z ihto: »Moja igra je torej izgubljena, in to po lastni krivdi, ker sem ljudem preveč zaupal in poslušal razne nasvete, ki so bili zmeraj mojo škodo. Vse Tvoje »zveze« so odpovedale — pa dcjbro, supra posse nemo. Ne kaže mi drugega, kakor da Te spomnim na nekaj, o čemer boš nemara dejal, da ne sodi več sera.« 121 v Odmev praznega strela, ki ni ničesar ztidel, ničesar izbrisal, je potihnil, toda po velikem votlem prostoru so se lovili drugi odme\i, številke, milijoniske števiilke. »Gotovo se spominjaš, da sem jaz pvvi odkril kupčijo s svincem. 1 i se boš seveda delal, da ne veš, za kateri svinec gre. Dovoli: ko je junija leta 1919 zasedlo juigoslovamsko vojaštvo Koroško, je našlo \ nudnikii Bleiberger Unioai veliko množino za iz\oiz pripra\'ljeneiga sviinca. Deželna vlcida je rudnik takoj sekvestrirala, poisle sekvestra pa je nato opravljal Osrednji urad montanističnih obratov', s katerim sem jaz z odobrenjeim deželne vlade sklenil pogodbo za 5000 ton . . .rekrižanimi rokami, pripravljena nemo in vdano čakati, dokler je nv bi gospodin ogovoril, najsi bi morala ure in ure vztrajati tam za njegovim hrbtom, medtem ko je oii vročično, hlastno, kakoir bi mu šlo za življenje, spet pisal bratu eno svojih neštetih pisem, polno številk, očitkov in prošenj, eno tistih pisem, ki niso bila nikdar odposlana, ker jih je potem, ko jih je do kraja napisal in vnovič prebral, odložil z občutkom, da je impisal premalo ali preveč in juora pričeti spet od kraja. Slednjič se je Mare (iho. toda pomembno odkašljala; tako nm je priklicala v zavest, da nekaj hoče od njega. Zdrznil se jo, vzdignil oči iziuid papirja in ugledal sikodelico s kavo. Vzdignil jo je k usloni. napravil globok, skoraj pohlepen požirek. nato oibrniil glavo k nji. ne da bi jo pogledal, in vprašal: >Kaj pa je. Mare?« »Danes se poroči Marina.« je rekla z rahlim očitkom v glasu. Kakor da je ni slišal, je prijel spet za i)ero. lotla pisma ni nadaljeval s številkami, ki jih je mislil še tja zapisati, temveč je vrgel na papir besede, ki očitno niso sodile tja: ž Danes se poroči tiioja edina hčerka.« Potem je položil glavo na pisalno mizo, da se je s čelom dotikal šele polov ice popisanega lista, ter začel hlipaii. Mare je stala tam kot kip. Ni se mu približala in ni se ga dotaknila, kaikor daje takega prizora že vajena ali kakor da ni njena stvar. da bi se vmešavala. Toda ihtenje. ki mu je trgalo prsi. se je stopnjevalo, kar stresalo ga je, tako da je vendarle stopila k njemu, mu j)o-ložila roko na rame in ga potilioma opomnila: >Gospodine.' Gospodine!< Ni je slišal. Nevezanim zvokom, ki so se mu izvijali iz grla. kakor bi se davil, so se pridružile posamezne besede in stavki kakor Moral l)i še ime^i sto tisoč, ampak porabil!« in Bili so še d-rnigi dolgovi in 122 sTudi Lola potrebovala« in »Vse izigulbljeno« in »Tudi ti imaš hčerko, ampak za Tamjo verno vsi. da ni ...« Prijel je spet za pero in pripisal z drihtečJiiiii čiikami: »In tebi osebno je storil Bergant največjo krivico, ki jo je mogoče moškemu . . .« Nato je spet zaklical »Danes se poroči!«, dokler ni začel venomer samo ponavljati: »Marina! Marina!«, iklic. ki ga je Mare povzela za njim, ko je zdrvela iz sobe in nato po stopnicali v prvo nadstropje, v rožnato ovešeno dekliško spalnico, kjer se je s (postelje zbegano vzdignila sloka ženska postava z dolgimi črnimi laismi in preplašeno \prašala: Kdo je? Kaj se je zgodilo?« Marin hrupni prihod je prohudil Marino iz globokega sna, kakor bi jo l)ila potegnila trda roka iz tihega podvodnega sveta na gole ledene skale, ki se ne\arno lomijo in podirajo. Vsekakor prvi trenutek ni vedela, kje je in zakaj je morala v pregnanst^o. dokler ni \ jtttr-njem svitu, ki je čedalje ijogumneje prediral mrežaste zavese, slednjič razločila, da stoji tam Mare. zdaj spet \ sa nema s togo \zdignjeno. ^>stro izklesano gUiM). podobna črni kariatidi. ki Ndano in hkrati po-nos^no ])odpira s\()je nevidno breme. Seveda, na \ sak praznični dati jo pride tako budit in danes je vetidar... Poda. Mare. ali je vredno... Bledo se ji je nasmehnila, trenutek nato pa ji je tudi ta kla\rni odse\ nasmeška zmrznil na uistnicah, ker so se ta čas poteze .Marinega oibraza razločneje pokazale iijenijii očem. kakor bi se bila zbistrila motna \ oda zaspanosti, ki ji je doslej kalila pogled, iti je spoznala, da je Mare močno razjburjena in celo prestrašena in je ni prišla 'budit, da bi ji čestitala in jo poljubila na čelo s sNojinii hladnimi suhimi nslnicamii, ki so bile /Ai. Marino tople, ker so bile dolgo časa edina ioplina njenih otroških let. Mare je neinaia celo pozabila, kakšeii dan je danes, zčikaj zaklicala je »Gospodiii!« in Marina je uganila, da se je zgodilo nekaj hudega z očetom. Kar bosa. \' spalni siajci. je jdanila iz sobe. potem ko je mimogrede pobrala čez naslanjač obešeno jutrnjo haljo in si jo vrgla na ramena, lako je tekla ipo stopnicah in Mare ji je sledila do očetove delo\ ne sobe. ki jo je bila pustila z na stežaj odprtimi vrati. Marina je zaspila: »Tati!« Pokleknila je k njemn. zakaj ležal je na tleh. z gla\o ob ostrem robu težke pisalne mize. ob katerega se je bdi udaril, da mu je s senca tekla kri. Mare ji je pomagala, da sta ga obrnili na hrbet in mu potisnili 123 2 pod glavo usnjeno blazino z zofe. Prvi trenutek je Marina mislila, da je mrtev, tako bled je bil njegov obraz s krvavo liso na levi strani čela, prav na tisti strani, kjer ga je znaeraj mučil glavobol. Toda dihal je še, čeprav neenakomerno in zastajajoče. Vstala je, si vrgla s čela laise, ki so ji padli na oči, in stopila k telefonu. »Igor — tukaj Marina. Pridi takoj ... nekaj strašnega ... moj oče.« Po injenem glasu je bržkone ugainil, da mora biti hudo, zaikaj ne da bi vpraševal, je zaklical: »Cez neikaj minut sem pri vas.« Odložila je slušalko in se vrnila k očetu. Mare je bila prinesla mokro brisačo, s katero mu je hladila čelo. Marina se je burno sklonila k njemu in ga pričela klicati z ljubkovalnim imenom iz svojih otroških let: »Tati! Tati! Poglej me!« Slednjič je resnično odprl oči in jo pogledal, kakor da ga je pri-klica:la iz nesikončne daljave. Toda ko sta ga z Mare poskusili vzdigniti in postaviti na noge, je sipet odmahnil proti tlom in še njiju potegnil za seboj. Po neikaj neuspelih poskusih sta ugotovili, da je njegova leva stran hroma. »Kap,« je s težavo, komaj razločno zamrmral. »Zakaj me ni do konca.« Nato je spet izgubil zavest, domala hkrati pa se je po hiši razleglo krepko zvonjenje in trenutek nato je bilo slišati, kako so se odprla vezna vrata, nekdo je z naglimi, skoraj bežečimi koraki pritekel po veži. Marina je vzdignila obupane oči. Hvala bogu. Igor! Poimagal jima ga je vzdigniti in odnesti v njegovo spalnico, kjer so ga položili na staro široko posteljo iz temnega mahagonija. Marina je omahnila na bližnji stol, bojujoč se nekaj časa z občutkom, da bo tudi sama izgubila zavest. Bliskanje injekcijsike igle, ki jo je Igor z urnim spretnim gibom zabodel njenemu očetu v laket. Tati je spet odprl motne, krvavo podplute oči s tistim neskončno odsotnim, rahlo očitajočim pogledom, Igor pa se je obrnil k nji in rekel nekoliko rezko: »Prosim te, stopi v sosednjo sobo in me počakaj!« Njegov glas je bil pri vsej rezjkosti tih in poklicen, neoseben glas, tiste vrste glas, ki ne trpi ugovorov in je tako deloval nanjo, da ga je pri priči ubogala. Vrnila se je v očetovo delovno sobo, k pisalni mizi, za katero je presedel vso dolgo noč in nad katero so visele stare holandske gravure, njegov največji ponos, če izvzame sama sebe. Da, zanj sem bila največja dragocenost njegovega življenja, čeprav' nisem izpolnila nobenega njegovih pričakovanj in sem napravila okrog sebe samo zmedo... V zatohli sobici, prepolni starega izrezljanega pohištva, knjig in potemnelih slik, zavarovanih pred svetlobo in zrakom s tež- 124 kimi žametnimi zavesami, jo je hotelo zadušiti in stopila je od ondod v isiprejemnico ter odprla veliko francosko okno na vrt z golim drevjem. Oblačno in sivo jutro, neprijetno hladno. Streslo jo je in vrnila se je v notranjost velike sdbe, pred mairmornati kamin, nad katerim je viselo veliko beneško ogledalo v bogato izrezljanem baročnem okviru. Gledala se je, ne več sama v sobi, temveč v družbi s selboj, s svojim znanim dbrazom. Brez šminlke je že tako zmeraj bled, v tej žalostni sivi svetlobi pa je prav talko siv, utrujen in celo star, kakršen je bil obraz tvojega ubogega očeta, ko mu je glava počivala na Ma-rinem krilu. Da, pretirano visolko čelo, to imam po njem, toda oči niso njegove. Te cigansko črne, nekoliko poševne oči so baje oči mojega zagrebškega deda AndraBzyja, nemirne in nestamovitne oči, zaznamovane s prekletstvom rodu, ki se je selil in selil, nazadnje tedaj, ko je dedka, ki je bil tistikrat še otrok, usodnega leta osemstoosem-inštiridesetega njegov oče naložil na visoka kola z dvema kolesoma in se z njim in drugim svojim premičnim imetjem odpeljad iz Madžarske, v kateri je tedaj vrelo, na mirno Hrvaško, prav kakor je njega njegov oče za Napoleonovih vojn pripeljal iz Galicije na Madžarsko. Moj ravni, enakomerni nos je darilo dedkove žene, moje babice, banatske Švabice Wundlerjeve, močne ličnice pa imam po babici svojega očeta, Kobacovi Jerčiki, ki je slovela kot cerkvena pevka in zapeljivka zbukovškega župnika, usta z močno habsburško ustnico po očetovi družini, po Ravnih .. . Da, njen obraz je, kakor je tati nekoč rekel v šali, pravi pravcati narodnostni zemljevid bivše avstroogrske monarhije. Tako se je gledala, ta trenutek kakor sestavljena iz samih mozaičnih drobcev, ki so bili last vseh drugih, samo njeni ne, giledala se je, kakoT bi jo gledal nekdo drug, ki ji vedomino šepeče: »Mogoče bo tati danes umrl in mogoče bo to veliko bolje zanj in zate kakor . . .« Toda tisti, kdorkoli je že bil, si ni upal dokončati misli, ki jo je Marina pregnala s kesom in gnusom ter se odvrnila od svojega obraza, ki je bil poln zanjo nerešljivih nasprotij. Zdaj jo je Igor spet pustil k očetu. Tati je ležal z visoko podprto gla\-o, z mokrim obkladkom na čelu, izpod katerega so gledale njegove motne, uboge oči kakor izpod fantastičnega belega turbana, preplašeno in vendar vdano. Njegove bele, zelo majhne roke, na kateire je bil zmeraj tako ponosen, so počivale brez življenja na odeji. Prijela ga je za le\ico, na kateri se je bleščal prstan z rdečim kamnom. Nekaj časa mu je šepetala ljubkovalne besede brez zveze, on pa je irudoma iztisnil: »Mari. .. na . . .« Vsa leva stran obraza je bila ne- 125 gibna, usta v levem kotu povešeina kot desna \eka, ki mn je skoraj popolnoima pokrivala oko. Cepra\' z veliko muko. je \eindarle še dovolj razločno iztisnil besedi: »Pismo... stricu ...« In nato še: »Na... pisalni... mizi...« Prikimala je in rekla: »Napisal si pismo stricu in hočeš, da mu ga odnesem?« Toda ni ji odgovoril, zaprl je oči iu po obrazu se mn je razlila neka senca, kakor od bolečine. Igor jo je prijel od zadaj za rame. »Najbolje bo, če ostane nekaj časa sam. Mirovati mora. Sicer i)a je vddeti, da je krvavitcA' v možganih neznatna. Vse bo še dobro. Pustila se mu je odpeljati v sprejetnnico, tam se je stisnila ^ globoki naslanjač, v katerem je navadno sedel tati, kadar je zvečer bral in pil kavo. Mraiziloi jo je, začutila je, kako ji udarjajo zobje ob zobe. Igor jo je poskušal objeti in stisniti k sebi. toda odrinila ga je. »Oprosti.« je rekel nekoliko užaljeno. ».Šele zdaj sem se zavedela, da sem bosa,« se je živčno posmejala. kakor bi lahko s tem^ kaj opravičila, potegnila premražeiie noge na sedež ter jih podvila podse, za\'ijajoč se tesneje ^ tople gube ju trnje halje. Igor se je oddaljil za nekaj korakov. Prižgal si je cigareto. Prasketanje vžigalice je pretrgalo mučno tišino. Nagnil je glavo na sliaii. kakor je imel navado, in začel go\oriti strogo poklicno, s pojasnili iit nasveti, ki jih je večino preslišala, iu z zagotovili, od katerih je ujela samo zadnje: »Pošljem ti izurjeno bolniško sestro.« Medtem ko je govoril, je hodil gor iu dol po sobi z dolgimi prož-niimi koraki športnika in plesalca, v lepo krojeni sivi obleki, gladko obrit, skribuo počesan, dišeč po diskretni kolonjski vodi, čeden, skoraj lep mlad moški, ki pri vsej zali in negovani \ nanjosti ivikakor ni bil domišljav, nečiinrn ali površen, kar bi seveda lahko bil z rameni atleta, gibi plesalca in z obrazom, o kakršnem sanjajo ndada dekleta, ki hodijo v kino, temveč je bil, kakor je Marina dobro vedela, sposoben in spreten kirurg, ki so mu preroko\ali lepo prihodnost, torej celo »dobra partija«, kakor bi rekla teta Ružena. Začela se je smejati. Jii mogla drugače. Ustavil se je in jo vprašujoče, začudeno pogledal. Imel je podolgovate svetle oči s črnimi trepalnicami, skoraj ženske oči. »Oprosti, spomnila sem se, da bi se danes menda morala poročiti s teboj,« je rekla. »Marina!« je skoraj ranjeno vzkliknil. Ti njeni »nenadni pre-.skoki«, kakoT jim je pravil, so ga spravdjali v zadrego in ga celo žalili, vendar ga niso mogli omajati v prepričanju, da bo vseeno na- 126 I)ra\ il iz nje kolikor toliko zgledno diružico. imel se je za imenitnega \zigojitelja. »Ali bo tati umrl?« je iilio, skesano viprašala. »Ne, ne bo umrl,« je razdraženo rekel. To ji je bil že povedal, kajne? Sicer pa... In zamahnil je z roko, ki je učinkovala krepko, inirno in izredno negovano kljub zelo kratko pristriženim nohtom. Nenadoina se je ves nekoliko zravnal iji roka mu je nekam pomembno ob\ isela v zraku (Ali nisem pravkar rekla, da ni nečimirn? se je \ pra-šala Marina), toda gib njegove roke je bil nečimrno pomemben, kakor bi oznanjal nekaj o življenju in smirti, nemara tisto, kar je tudi Marina včeraj brala \ časnikih: Vsi zdravniki bodo v primeru resnejših zapletljajev v največji meri izpolnili svojo dolžnost do kralja, doano-\ ine in pomoči potrebnih... (Da, razumem, je pomislila Marina, nje-go\ slovesni gib pomeni: Sicer pa ne vemo. kdo izmed nas bo sploh ostal živ.) >Torej bo ozdravel?« je rekla. »Potem se lahko vseeno poroči\a že danes, kajne?« >No, ne vem ...« je osuplo zategnil. »Ne, seveda ne,« je rekla in sipet jo je posilil živčen smeh. ki je bil podoben joku. Siaia gospa se je navadno prebujala že navsezgodaj, čeprav je redkokdaj zaspala pred polnočjo. Pri devetiivsedemdesetih letih potrebuješ tako malo spanja. Z roko je mehanično segla po šalici s tav-žentrožami na nočni omarici. Nekoliko se je privzdignila na komolcu \ postelji in mize izpila grenki čaj. Najboljše zdravilo za želodec, že rajna mama so ga priporočali. Oniahnila je nazaj na dve visoki blazini. Na vrtu so peli kosi. Zadnje čase smo imeli nekaj prav poletnih dni in tudi ptice se že ženijo, toda včeraj se je spet ponujal sneg. Saj. marec ima de^ct misli na dan in vreme se devetkrat spremeni. Pomlad, vendar ne \eč tako lepa kakor njega dni v Zabukovju. In nenadoma jo je zaneslo med spanjem in bedenjem daleč nazaj, dolgih šestdeset let daleč v cvetočo pomlad njene mladosti, na vrt. ki je bil z gredicami, dbrobljenimi s pušpanom, ponos Ravnove Filomene in je segal od Ravnove, tedaj še Žgajnarjeve hiše, do globokega hitrega potoka Zalbukovščice. Za njenim hr'btom so narcise odpirale bele zvezde in na stari, v nevestino olbleko odeti češnji so frfotali kosi s črnimi žametnimi pahljačami svojih perutnic . .. Marina se seveda ne bo poročila v belem, kakor se je tedaj ona. Francka, ti mladi ljudje ne verjamejo več v boga, je bridko nagrban- 127 3 čila čelo, spravljajoč kdo ve zakaj belo poročno obleko v zvezo z vero. In nolbeine gostije ne bo, po poroki se bosta mlada dva odpeljala na Bled, v hotel, kjer je ženin rezerviral sobo. Ko se je poročila ona, Francka, pa je bila taka ohcet, da je tri dni in tri noči svatovalo vse Zabukovje. »Julius, Julius, Julius!« Stara gospa je trikrat zašepetala Ijirbljeno ime. Da, poročila se je z njim, čeprav je vedela, da je lenuh, vetrnjak in ženskar, ki rad popiva in bere nekrščanske knjige. Z grenkobo v srcu je pomislila, da je morda Julius ni nikdar ljubil tako, kakoT bi bila zaslužila, ona pa ga je kljub temu rešila, zakaj v zakonu je opustil večino slabih navad. Imela sta sedem otrok, od katerih so štirje že v zgodnji mladosti umrli, kar ga je nenavadno potrlo in zresnilo. Toda ona ga še zmerom vidi takega, kakršen je bil kot fant, z glavo, ki je polna rjavih bleščečih se kodrov, is črno in zelo široko svileno ovratnico, ki se lepo prilega njegovi zmeraj čisti beli sirajci in je povrhu zelo gosposka. Vidi ga zidravega, čilega in telesno veselega, s sijočim prikupnim smehljajem, ki mu kodra ustnice pod ne-ugnanimi, kvišku obrnjenimi brčicami. Nobeden njunih otrok niu ni bil podoben. Bila je edinka bogatega Koša, gospodarja treh gruntov, ki si je najbolj napolnil skrinje tedaj, ko je prodal rudniku za velik denar ničvredno zemljo na Mlakah. Julius Raven pa je bil sirota brez staršev, sin prejšnjega zabu-kovškega šomaštra. Njegovega očeta se je stara gospa komaj še spominjala — medlega, bledega, otožnega mladega moža, ki je nosil globoko na oči trd črn klobuk in se je smehljal s prekratko zgornjo ustnico, premehko, preobčutljivoi za moškega. O njem so govorili, da piše pesmi. Pravzaprav jih je kmalu po svoji poroki našla na podstrešju Ravnove hiše, snop poriMnenelih listov, prevezanih s črno svileno vrvico, z naslovom ^>An meine unsterbliche Geliebie«, čudnih, zmedenih, v nemščini napisanih pesmi, ki za gotovo niso veljale njegovi ženi Kabacovi Jerčki, s katero se je poročil po nekaj letih šoma-štrovanja v Zaibukovju. Francka jih je sežgala, ne da bi bila o tem kaj črhnila možu, ki je že iako preveč govoril o svojem očetu. Da je bil njihov oče iz gosposke družine, ker se je rodil kot drugi sin ravenskega graščaka in je nekaj časa celo študiral pravo na Dunaju, prej ko je obesil šole na klin, se je zdelo pozneje njegovim otrokom, zlasti juliusn, neka posebna odlika, čutili so se boljši od navadnih ljudi, da, Julius se je zmerom^ čutil boljšega od mene, je skoraj sovražno pomislila stara gospa, čeprav je bil samo trgovec, v trgovini, kupljeni 128 z mojim denarjem, z denarjem starega Rosa. Toda moji otroci so se visoko povzpeli. Moj Fraejo, moj najstarejši sin, je senator. Tudi minister je že bil. In moj drugi sin Kazimir — Mirko — je industrijalec. Moja hčerka Helena je poročena z zdra^iiiikom., čeprav je ubogi Jože, njen mož, že toliko let tato bolan, da... ino, kaj bi tisto, preskrbljena je pa le! Da, trije otroci so ji še ostali po vseh njenih izguibah. In vnukinje in vnuki. To je zelo veliko za tako staro žensko, ki je morala že zdavnaj pokopati moža. Samo premoženja nima več. In tega je kriv njen lastni sin — Mirko. Ta misel ji je prebodla v dremavico potopljene spomine kakor s strupenim nožem. Moj denar, ves moj denar! Stara gospa je bridko vzdihnila, široko odprla vodenosinje oči in se stresla. Zdaj se je čutila popolnoma budna in prežeta z energijo. To mora še danes urediti — vsaj hišo moira Mirko prepisati nanjo, zakaj utegnil bi jo prepisati na Marino, na svojo hčerko, ki se danes poroči, drugega ji tako nima dati za poročno darilo. Toda hiša mora biti njena, to je nekaj zanesljivega, hiša in zemljišče, namesto njene hiše in posestva, ki ju je na Kazimirov nasvet prodala, potem pa je nesrečnik, kakor da ni njego\a mati. ves njen denar vtaknil v tista svoja podjetja in ga zapravil. Urno, čeprav skrajno previdno — stare kosti so krhke in je treba zelo paziti nanje — je vstala in se opravila tako hitro, kakor že dolgo ne. lak o j mora k njemu. Dvanajstega avgusta ]919. Pet tisoč ton. Pet tisoč ton rafiniranega svinca po K 8.— za kilogram. Položil kavcijo 10,000.000.— pri Kreditni banki. Prodal svinec fco Švica za K 60.000.— po toni. To znese K 275,000.000.-- manj 40,000.000.— nakupna cena K 235,000.000.—^ v mojo korist. Dve sto petintrideiset milijonov, ki bi jih moral zaslužiti še do koDca leta 1919. Pozneje več, ker se je cena svincu zvišala. Da, dragi Fran j o. Zdaj spet laJiko, kakor vidiš, računani in delam. Delam s čudovito lalikoto, kakršne niseim več vajen, z vnemo in navdušenjem računam, kar bi bil moral izračunati že zdavnaj in ti predložiti račune. Čudo- 4 129 vito sem zaposlen. Vse oikrog mene (brenči in hrni. Vse moje tajnice tipkajo, moji uradniki zapisnjejo številke, ki so jih pomnožili na ra-čumskih strojih. Da, pomnožil sem svoje milijone, Franjo. Zdaj to niso več SHS krone, niti dinarji niso več, temveč angleški funti. Kdo je potrkal? Naj vstopi! Moj brait, senator Franjo Raven. Trenutek moraš (počakati, Franjo, ker seiu preveč zaposlen. Vse moje tajnice, moji uradniki... Oprosti, ali ne vidiš, da nas samo motiš? Toda tipkanje in (brenčanje je potihnilo. Kam so šli tako hitro? Tišina. Že dolgih deeet let je tišina, ki narašča in se bliža poslednji tišini, tišina okrog nasedle ladje, torej vidiš, da nas ne motiš, temveč si pravzaprav zelo dobrodošel, zakaj zdaj mi je docela jasno, da ti uisi moj hrat Franjo, temveč čisto preprosto duh moje smrti v temnem površniku s krznenim ovratnilkom iz astrahana, trdem temnem klobuku in črnoprogastih hlačah. Ali se lahko pogovarjaš s smrtjo, ali ji lahko polagaš račune? Mogoče jih sploh moraš? Torej, dragi Franjo: NovemibTa 1919 se mi je pogodba stornirala pod pret\'ezo, da je izvoz svince. zabraiijen. (Ne, ni bil zabranjen, pač pa je kupčijo s s\ in-cem odkril Bergant.) To se je zgodilo na pritisk pokojnega Šatraja. ki si mu ti krepko pomagal, in sklenila se je nova pogodba med se-kvestrom, Esko-mptno banko, Zadružno zvezoi in menoj, toda ne več za vso množino, temveč samo za 589 ton, manjkajočih 11 ton pa se je porabilo za namene, ki so mi neznani. V juliju leta 1920 sem na pritisk pokojnega Šatraja privolil še v to, da se od tistih 586 vagonov spet odcepi 100 vagonov v »narodne namene«, to je, v korist Berganta, Šatraja in pajdašev. Ves čas je Eskomiptna banka knjižila manjšo ceno, kakor je znašala v resnici. Samo zadnjih 100 vagonov bi bilo moTalo prinesti šestdeset milijonov dobička, pa so stvar tako zavrteli, da sem dobil od tega "kot svoj delež samo 150.000. beraško miloščino. Se slabše se je odrezala država. Po mojih računih bi bil moral znašati čisti dobiček vsega prodanega svinca, ker so se medtem, kakor sem rekel, cene zvišale, dve sto triinšestdeset milijonov, pa je dobila samo sedeminpetdeset milijoiioN'. Vse drugo je šlo v Bergantov žep in še ... »No, zakaj si se ustavil?« je vprašal Franjo, ki je bil odložil klobuk, da je pramen svetlobe, ki je padal skozi okno z mrežastimi zaA esami, raziločno osvetlil njegovo trdo izklesano glavo s kakor prilepljenimi sivečimi lasmi, počesanimi po strani na prečo, po modi aJ)-gleških diploimatov, skoraj sivi obraz s kratko pristriženimi angleškimi br