Gospodarska obvesfila. Iz Slovenskib goric. V 23. številki »Slovenskega Gospodarja« je bilo objavljeno poročilo o vinarskem kongresu v Ljutomeru, kjer je hila »prejeta resolucija, da naj se s prihodnjim letom obdačevanje šmarnice poveča. Mi mali in srednji posestniki pa pritrdimo dopisniku v številki 23. iz Kalobja, da smo dotični posestniki največ prizadeti, ker nam denarja itak primanjkuje. Mi delamo od ranega jutra do poznega večera v potu svojega obraza in si vsak želi krepčila razen vode. Sadja ne bo, ker bo večinoma odpadlo vsled suhega vremena. Spkih pa mali posestniki sadnega drevja v toliki meri nunamo, da bi imeli dovolj sadjevca za piti; sadje obrodi vsako drugo leto, pa še takrat ne gotovo. Kako dolgo pa bi gospodarili na svojih domovih, če bi hodili v krčmo amerikanca pit, liter 18 do 20 Din? Davek se naj naloži takšnim posestnikom, kateri šmarnico prodajajo, ker imajo vsaj nekaj dohodkov od tega in pa dovolj sadjevca za domače potrebe. Prosimo bansko upravo, da upošteva naše želje. Šmarje pri Jelšah. Ponkovški Anzek, sin našega cerkvenega ključarja in veleposestnika Josepa Strašek v Gaju, je lansko leto dovršil kmetijsko srednjo šolo v Bukovu na Srbskem ter bil do letošnje spomladi zaposlen kot praktikant deloma v Kamenici blizu Beograda, deloma na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Da se v svoji stroki še bolj izuri in tudi tujih jezikov nauči, se je podal v daljno in gorato Švico In sicer v Penej', 8 km zapadno od svetovno znanega mesta Zeneva. Iz te vasice čisto ob francoski meji je te dni poslal svojemu tukajšnjemu znancu pisemce, ki ga bodo tudi bržčas tudi drugi naročniki »Slovenskega Gospodarja« z zanimanjem čitali. »Že prej bi vam moral javiti,« tako piše, »kje sem in kako se mi godi. Imam pa prav malo prostega časa na razpolago in še tega navadno izrabim za izlete po prelepih krajih. Nahajam se v Peneyu blizu železijiške postaje Satigney. Kakih sto korakov od naše hiše teče reka Rhona. Kraj je prav lep in Ijudje so zelo prijazni ter govorijo vsčinoma francosko, a razumejo tudi nemški. Sedaj že poznam vse vaSčane osebno in se zelo dobro razumem z njimi. Tudi moj gospodar je iz- vanredno prijazen in uslužen človek. V njegovi hiši živimo kot doma. Jemo skupaj in imamo vsi isto hiano. ki je tečna, obilna in dobra. Posestvo je veiiko okrog 50 ha in redi do 50 glav goveje živine in po šest do osem konj. Imamo vse pjljedelske stroje in še celo traktor. De!a se izključno 8 stroji. Vinograda je 4 ha. Pridela se v njem prilično dobra kvaliteta. Klet je vedno odprta in gre lahko vsakdo izmed nas v njo,.da se napije, a še do danes nisera videl pijanega človeka. V splo&nera je tu zelo drago, tudi prometna sredstva so dražja kakor pri vas. Tisoč dinarjev ne pomeni dosti! Vsaka malenkost že stane 10 frankov, kar je naših sto dinarjev. Izleta izpod 10 frankov si človek ne more zamisliti. Jaa se počutim zelo zadovoljnega, čeravno 14 ur na dan delam, a grem veselo preko vsega tega z zavestjo, da je to izvrstna šola za bodoče življenje. Imam še dosti, dosti zanimivega pisati, a naj bo zaenkrat dovolj.« — Želimo mlademu, za napredek našega gospodarstva izredno navdušenemu dijaku obilo uspeha in bogatih izkušenj, da jih potem uveljavi za procvit našega kmetijstva in v dobrobit našega naroda! mmu\ sĄ€t Ministrski predsednik in minister notranjih zadev general Živkovič je 3. julija imenoval člane banskih svetov. Za člane banskega sveta dravske banovine so bili imenovani na področju okrožnih sodišč v Mariboru In Celju ti-le gospodje: za okraj brežiški: Franc Lipej, posestnik in trgovec v Brežicah; za okraj gornjegrajski: Martin Steblovnik, predsednik občine v Šmartnem ob Paki; za okraj dolnjelendavski: Štefan Litrop, predsednik obfine v Strnišču; za okraj dravograjski: Peter Mravljak, ekonom v Vuhredu; za okraj konjiški: Anton Košir, predsednik občine v Žičah, za okraj laški: Dr. Franjo Roš, odvetnik y Laškem; za okraj ljutomerski: Rajh Jakob, posestnik iz Ljutomera; za okraj mariborski desni breg: Rohift Srečko, posestnik in predsednik občine v Limbušu; za okraj Maribor — levi breg: J. Šerbinek, posestnik v Vršniku; za mesto Mariboi" Dr. Juvan Alojzij, odvetnik in predsednik občine, dr. Pivko Ljudevit, profesor, in Golouh Rudolf, šef borae dela, vsi i_ Maribora; za okraj murskosobotski: Faflik Fran, župnik v Puconcih; za mesto Murska Sobota: Benko Josip, industrijalec in predsednik občine v Murski 8oboti, za okraj ptujski: Vršič Ivan, predsednik ob4ine pri Sv. Marku; za mesto Ptuj: Dr. Senčar Matej, odvetnik v Ptuju; za okraj slovenjg-rajski: Cižek Alojz, župnik y Slovenjgradcu; za okraj celjski: Mihelčič Alojz, trgovec in posest-nik na Bregu pri Celju; za mesto Celje: Goričan Alojzij, odvetnik in predsednik oboine v Celju; za okraj šmarski: Gajšek Florijan, gostilničar in predsednik občine v Loki. Banski svet je, kakor je razvidno iz pravilnika, ki ga je za delovanje banskih svetov predpisal ministrski predsednik, posvetovalni organ bana ter zaseda na sedežu banovine. Čiani banskega sveta morajo motriti predvsem gospodarski, sooijalni in kulturni razvoj okrajev in mest, ki so zanje postavljeni. Banu izročajo spomenice s potrebnimi predlogi v tem pravcu. Naposled morajo dajati nasvete o poslih v poljedelskih svetih, o zadevah dreveanic, oglednih in kontrolnih postaj, o pospeševanju živinoreje ln perutninarstva, o ustanavljanju banskih konjušnic, o »trokovnem šolanju kmetovalcev z banskimi poljedelskimi šolami in s poljedelskimi 8trokovnimi tečaji, o vzdrževanju in ustanavljanju novih banskih bolnic, dečjih domov, moIkih in ženskih hiralnic, banskih zdravilišč In kopališč, o podpiranju elementarno poškodovanih krajev, o vzdrževanju obstoječih in o gradnji novih cest in železnlc, kakor tudi o vzdrževanju in zidanju novih šolskih zgradb, o regulaciji rek in hudournikov, o podpiranju Sokola ter kulturnih in človekoljubnih društev, skratka o vseh vprašanjih, ki se pojavijo v tem pogledu v njihovih krajih. Člani banskega sveta lahko dajejo mnenja in nasvete v tem pogledu za vso banovlno. članl banskega sveta se ne smejo vme&avati alt vplivati na reševanje in aprejemaaje Bklepov v poslih upravnih oblastev ln 8« tt^prajo vzdržati vsakih intervencij prl ofolasMh. Svoje dolžnosti kot čJani banskega sveta smejo izvrševati samo na sejah banskega eveta s tem, da stayljajo predloge in svetujejo ukrepe v zmislu tega pravilnika. Banski svet se r&doma shaja enkrat na leto In to najkasneje mesec dnl pred končno do- ločitvijo banskega proraruna. Seje tega zasedanja !a!iko trajajo največ 15 dni. Ban sme s predhodnim dovoljenjem ministia za notranje zadeve flane banskega sveta pozvati na izredne, največ petdnevne seje. Ba-nski svet ne more zasedati, ako ni navzoča vsaj polovica njegovih članov. Člani sveta smejo govoriti, kc dobijo besedo, in le o predmetu, ki je na dnevnem redu. Ban »me od- C€ne ha $€ini§g.a peroCHa. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 5. julija so pripeljali špeharji na 27 vozeh 37 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 15 do 30 Din, špeh pa po 17 do 19 Din. Krompirja je bilo 13 voz s 63 vrečami po 2.50 do 3 Din, čebula 4, kumarce 1 do 8 Din. Sena je bilo 18 voz po 60 do 65 Din, slame 8 voz po 40 do 50 Din, en škop 2 Din. Pšenica 2 do 2.50, rž 2, ječmen 1.50 do 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 1.50, proso 2, fižol 2.50, fižol v stročju 1, grah 1, črešnje 2 do 3 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 25 do 80, raca 20 do 40, gos 35 do 60, sveže zelje 1 do 6, kislo zelje 4, buče 2 do 4, paradižnJkl 12, gobe 2.50 do 4 Din. Hruške 12, breskve 24 Din. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36, jajca 0.60 do 1, med 14 do 16 Din. Mariborsko seimsko poro&ilo. Na svin.jski sejem, dne 4. Julija tega leta je bllo pripeljanih 338 svlnj in tri koze; cene so bile sledeCe:: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad od 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari od 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari od 450 do 500 Din; 8 do 10 mesecev stari od 600 do 850 Din; eno leto stari od 1000 do 1200 Din. En kg žive teže od Dln 11 do 13; en kg mrtve teže pa od Din 15 do 16.50. Prodanlh Je bllo 155 svinj. rediti, da nihče o istem predmetu ne mort govoriti dvakrat ter da je čas govora omejen. Clanom banskega sveta, ki so pri sejl navzoči, gre dnevnica v višini dnevnice uradnikov I. kategorije 3. skupine. Onim, ki 80 izven sedeža sej, pripada poleg tega še potni trošek teh uradnikov, kakor tudi dnevnlo« za 6as potovanja na seje in za povratek. Zdravilne rastllno, v besedl in podobl t navodilom, kako se nabirajo Jn sušijo. Knjižica stane Din 6.—. Cas za nabiranje sdravilnih rastlin ]e tu! Znano je, da je Slovenija lzredno bogata na zdravilnJh raatlinah, samo, da jih ne znamo zbirati in sušitl. Ne-le posamezni kmetje in viničarji, ampak tudi trgovci naj bl se zaCell za stvar zanimati! V 9eda:njih čaeib se težko dobl denar, zdravllne rastline ,pa lmajo svojo ceno! Ako bi kdo ne vedel, kam se naj proda zdravilne rastline. naj vpraša v apotekah, — Naročajte knjizico »Zdravllne rastline« pri Tlskarnl sv. Clrila v Marlbora, Koroška eesta 5 in Aleksadrova cesta 8.