LETO VIII. — ŠT. 16 kranj. 16. aprila 1^55 GLAS GORENJSKE 13-letnica borbe na Gorenjskem 21. in 22. aprila ho minilo 13 let od znane dvodnevne junaške borbe in tragedije 13 partizanov Kranjske čete v jami na Okroglem. V neenaki borbi s tisočkrat močnejšim sovražnikom so padli herojske smrti Stane Žagar ml., član Pokrajinskega komiteja SKOJ in njegovi tovariši. Vsako leto ob obletnici se ibere prebivalstvo bližnje okolice, predvsem pa mladina iz Kranja, ki s skromnimi sveča-nostrrji počasti spomin padlih junakov, prvoborcev in si ogleda prizorišče dvodnevne borbe trinajstorice obkoljenih partizanov 1942. leta, borbe, ki po junaštvu in pretresljivi člove-Ski tragiki spada med najsvetlejše primere NOB in ljudske revolucije. Tudi ob letošnji 13. obletnici "bo spominska svečanost na Okroglem. Organizacija ZB NOV Naklo je uredila okolico in dohod k jami, na grobu padlih pa bo odkrila spominsko ploščo v nedeljo, 24. aprila t. 1. ob 14. uri. Organizacija ZB vabi ob tej Priliki vse svojce_in sorodnike padlih, kakor tudi prebivalstvo fcližnie in daljne okolice, da se udeleži svečanosti. Predsednik Tito je obiskal „Iskro ti r Ko se je zvedelo, da je pred- varne »Iskra« izpolnila sednik republike Josip Broz — želja, da vidijo predsednika. Tito prišel na Gorenjsko, so v V ponedeljek zjutraj okoli 8. »Iskri« upali, da jih bo tokrat ure se je po tovarni kot blisk vroča predsednikom republike sta pri- vost svojih izdelkov, ki je naj- šla no obisk tudi predsednik boljši porok za uspeh. Poudaril Ljudske skupščine LRS Miha je, da ima tovarna lepo bodoč- Marinko in generalmajor Milan nost pri izvozu v azijske drža- Zeželj. V spremstvu direktorja ve, ki jim želimo pomagati pri tovarne Silva Hrasta in pred- odstranjevanju njihove zaosta- sednika delavskega sveta Albi- losti. Zato trgovanje z njimi ne na Roglja so visoki gostje obiskali vse glavne obrate tovarne. Predsednik republike maršal Tito se je zelo zanimal za proizvodnjo in izdelke. V nekaterih oddelkih si je celo zelo podrobno ogledal proces proizvodnje. V razgovoru s predstavniki organov samoupravljanja je predsednik Tito dejal, da je zadovoljen s kvaliteto izdelkov te tovarne, saj je o njih slišal pohvalo tudi v inozemstvu. Dejal je, da ima vtis, da je tovarna dobro organizirana in urejena, vendar se mu zdi, da je v obratih še premalo moder- sme biti izključno trgovskega značaja, temveč moramo v prvi vrsti stremeti za tem, da jim res pomagamo. 1'red odhodom predsednika Tita iz tovarne, so se na dvorišču zbrali delavci in delavke, da še enkrat pozdravijo svojega predsednika. Žieleli so tudi, da jim predsednik Tito nekaj spregovori. Maršal Tito je njihovi želji ustregel in dejal, da je vzrado-ščcn, ko vidi toliko mladih ljudi, ki |sej Javljajo kolektiv te tovarne. Izrazil je željo, da bi se mladi proizvajalci še bolj Ljudje in dogodki »PLAMEN« v plamenih Pred Prvim majem »KOMFORTNO STANOVANJE ZAGOTOVLJENO« Kulturno življenje v Mengšu O kranjskih kegljačih Pionir AFRIKA IN JAZ nih strojev, ki jih potrebuje ta poglobili v svoje delo, še izbolj- TJA ZtlSPflclIljfl IjOIMO Predsednik Tito v navijainici vžigalnih tuljav le obiskal. Ob neki priliki je razširila vest, da je v tovarno namreč delovnemu kolektivu te prišel predsednik republike Joto varne obljubil, da jih bo obi- sip Broz — Tito, da si ogleda skal, brž ko mu bo dopuščal obrate naše najpomembnejše to-čas. Tokrat se je delavcem to- varne precizne mehanike. — S industrijska panoga. Ko so gostje pri ogledu prišli do kinomontažnega oddelka, kjer pripravljajo kinoprojektorje, je predsednik delavskega sveta izročil predsedniku republike kot darilo kolektiva ozko- šali kvaliteto svojih proizvodov in se pri starejših članih kolektiva učili in si pridobili njiho-\e izkušnje. Predsednika Tita je razveselilo dejstvo, da delavci v tovarni delajo vestno in kakvvostno. Jesenice Wm Mik skrajno mimiii Oba zbora OLO Radovljica sprejela okrajni družbeni m3n Delitev okrajnih sredstev mestnim mSSKSSS Proraam ' Pretekli petek sta razpravljala na celodnevnem za^Hn • ^ V r32PraV! zbora OLO v Radovljici o letošnjem družbenem pianu inZn S' da tako ne «™ nadalje računu. O podrobnostih družbenega plana smo v našem - Vatl' •»tcej obširno poročal. S tokratnega zasedami T. slu ze PonH*™* • ^ »Hi naše bralce v prvi vrsti z razpravo kl TpostaLa SCZn-a_ "goSv?^'L ^ *#W rahnejša takrat, ko se je sukala okoli udeležb* mff „ ^JZL' nit vidrin' 1 3• w m i- j• ma ,. kakor občni zbor politične or- nalogah mladine zbora veliko ljudi, volitev, ki . .-e K so jih imeli naslednji dan pa 450. Občni zbor SZDL v Rate- Na dosedanjih zborih so raz-čah je pokazal, da ljudje še pravljaJ/i o organizacijskih vpra-vedno premalo poznajo naš po- šanjih SZDL, nalogah in o litiijni im gospodarski razvoj, splošnih gospodarskih in poli-Tudi v vaseh žirovniške obči- tičnih vprašanih naše graditve, ne so z zbori zaostali in čakajo * ***va organizacij volijo tuna nekoga, da jim jih bo izve- di nove člane z namenom, da poslovanja in birokratizma pri del. Zlasti so prišle do izraza okrepijo dosedanje. vodilnih uslužbencih podjetja. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila predsednik SZDL radovljiške komune Ivan Bertoncelj-Johan in Miro Roman. Vod JLA pa se je s častno salvo oddolžil njegovemu spominu. Nad 100 vencev in šopkor cvetja, s katerimi so zasuli pokojnikov grob in velika udelež- slovanja, ki je pravo nasprotje ba prebivalstva pri pogrebu do- mladincev in mladink ter gost je. Govorili so p delu. nn'Mii-zacij v podjetjih, kako le"te sodelujejo v delavskem upravljanju, o skrbi za zdravo rast nilndine, o sodelovanju v kulturnih in športnih društvih, gornjemu. Komisija, katero je imenoval DS za pregled bilance, je ugotovila vrsto pomanjkljivosti; upravni odbor pa je načel vprašanje malomarnega kazuje jo, kako priliublejen je bil Stanko Pere med Radovlji-čani in na Gorenjskem sploh. Intimno sočustvovanje, k! ga je ta dan izžarevala vsa Radovljica kaže, da Radovljica pokojnika ne bo pozabila. TEDEN DIVI PO SVETU NOVA VLADA Novo iransko vlado je sestavil Husein Ala in jo je že predstavil šahu. Husein Ala je bil v prejšnji vladi dvorni minister. Dosedanji ministrski predsednik, general Zahe-di, je iz zdravstvenih razlogov odstopil. HUDA NESREČA V PREMOGOVNIKU V nekem čilskem premogovniku je povzročila eksplozija zemeljskega plina hudo nesrečo. Pri tem je bilo ubitih 10 rudarjev, 12 pa jih je bilo težje ranjenih. POPLAVA NA JAPONSKEM Na Japonskem so mobilizirali več tisoč vojakov, da bi pomagali zaustaviti poplavo reke Išikari na Hokaidu, ki je povzročila največjo elementarno nesrečo na tem otoku v zadnjih 24 letih. Med poplavo so bili porušeni trije mostovi. Poplavljenih je bilo 1500 hiš ter 13.000 ha orne remije. LETALSKA NESREČA Nad Južnim Kitajskim morjem se je ponesrečilo indijsko potniško letalo, v katerem je bilo 8 kitajskih funkcionarjev za konferenco v Bandungu ter več novinarjev. Letalo je iz Honkonga letelo proti Djakarti. Zrušilo se je v morje ob severni obali Bornea. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je bila na letalu, ki je padlo v morje, izvršena sabotaža. Agencija trdi, da je to »delo tajnih agentov ZDA in Cangkajška, ki so hoteli usmrtiti člane kitajske delegacije in tako onemogo-čiiti delo azijsko-afriške konference^. SPORAZUM MED INDIJO' IN PAKISTANOM V Karačiju je bil končan prvi del pogajanj o še neurejenih vprašanjih med Indijo in Pakistanom. Sporazumeli so se o izseljevanju iz ene dežele v drugo, o izboljšanju železniškega in cestnega prometa ter o ugodnostih za potnike in begunce iz Vzhodnega Pakistana. SIRSKI PARLAMENTARCI V SUMADIJI Člani sirske parlamentarne delegacije, ki so na 14 dnevnem obisku v naši državi, so obiskali ob odhodu iz Jugoslavije še podjetje »Crvena zvezda« v Kragujevcu in si razen tega ogledali še nekatere kraje v Srbiji. ZAHTEVA SOCIALISTIČNE MLADINE V Toulousu je bil končan kongres francoske socialistične mladine. Sprejete resolucije terjajo politiko zbližanja med Vzhodom in Zahodom, prepoved nadaljnjih poizkusov z atomskimi bombami ter nadzorstvo nad oboroževanjem. Prvi glasovi iz Moskve kažejo, da so se sovjetsko-avstrijska pogajanja dobro začela. Da bi se le ne končala tako kot pravi pregovor! Neuspeh pogajanj bi samo še bolj zaostril napetost med blokoma, ki se je v preteklem tednu še stopnjevala, ker so Sovjeti odpovedali anglosovjetsko dn sovjetsko-francosko pogodbo. Ta korak so storili po lastnih utemeljitvah zato, ker angleška in francoska vlada soglašata s pariškimi sporazumi — se pravi s ponovno oborožitvijo Nemčije — kar po sovjetskem mnenju nasprotuje zgornjim pogodbam. Kljub temu koraku pa politični opazovalci smatrajo, da so se odnosi med blokoma začeli popravljati. Osnovo za tako trditev vidijo prav v sedanjih sovjetsko-avstrijskih pogajanjih. Pri tem poudarjajo, da Avstrija lahko postane izhodišče za pomiritev med Vzhodom in Zahodom. Uspeh razgovorov v Moskvi bi imel lahko torej daljnosežne posledice. Zato bi bilo tudi bolje, da bi dobremu začetku sledil še dober konec. Razgovori se bodo zaključili verjetno še ta teden. £ato pustimo ugibanja — saj bomo že v nekaj dneh lahko dobili točne rezultate — in poglejmo raje nekoliko nazaj, v zgodovino avstrijske državne pogodbe, ki jo okupacijske sile obljubljajo Avstrijcem domala že 10 let. 2e 1943. leta so zunanji mini- aro! rmm JESENIČANI V KRANJU V soboto, 9. aprila, so obiskali kranjski tovarni »Iskro« doseči sodelovanje z vsemi tekstilnimi podjetji na Gorenjskem, kar bo nedvomno vpliva- OLO je razpravljal o gradbeništvu, elektrifikaciji in obrtništvu Gradbe«ii^to «pc< pred uietemi - Gradnja manjših elektrarn s« oo bolj izplačata - Vse mile fcorbi proži iuimartivu v obrtništvu OLO v Kranju je pričel s tako prakso na svojih zase- kazni bo treba nedvomno po-danjih, da obravnava na sejah posamezne gospodarske pano- ostriti, saj je naravnost smeš- ge in nato skuša najti najustreznejše obliike in ukrepe za njd- no, da je povprečna kazen zna- »Tiskanino« člani Kluba mladih lo na n;"eno. del° J. '"*var-,ni. hovo reševanje in izboljšanje. Tako je tudi na prejšnjem šala 2000 dinarjev. proizvajalcev jeseniške žele- Ustanovitvi mladinske orga- zasedanju obravnaval OLO gradbeništvo, elektrifikacijo in Tudi o cenah obrtniških sto- zarne. Mladi gostje so si ogle- nizacije v »Suknu« so sledili obrtništvo, da še ostalih 11 točk dnevnega redi niti ne ome- ritev je bilo govora. Odbornl- dali najprej tekstilno tovarno, tudi v gradbenem podjetju njamo. ki so bili enotni, da so te od- se spoznali s proizvodnjo in se- »Gorenje« v Radovljici. Tudi tu ločno predrage (v Naklem je maiaili z delom mladine v tej se je mladina ponovno organi-Vsako od poročil, ki je bilo vzročila precej težav, ker terja nek obrtnik računal za delo tovarni Po ogledu tovarne pa zirala in se ze Pn'Dravlja na zelo dobro, vestno in dokaj dokajšnja finančna sredstva z snegobrana 240.000 din — vča- m imel[ mladinci obeh tovarn svoj paznik — zlet delavske kritično sestavljeno, bi ne- relativno pičlim ekonomskim sih je toliko stala cela hiša). razgovor ki sta se ga udeležila mladine v Kranju. dvomno zaslužilo posebno raz- uspehom. Da bi zadostili vsem Dosedanja neskladnost v pre- tudi sekretar tovarne »Tiska- pravo, saj je problematika potrebam po električni energi- jemkiih vajencev raznih strok „w. in prertaf do vključno 14. aprila. Zavod M poučevanje varno- fT^^T , * VStaJC !" j* SkUPn° * njin" no krijejo le 60% naših potreb 0tyontvi so prisostvovali pred- sti pri delu v Ljubljani in 0. J™ MaIadma bo. sodelovala v začel organizirati osvobodi*«* sednik OLO Radovljica Milan krajni zavod socialnega zavaro- P™Pravah 113 *let...„Y. ?k^lru borbo na pouročju Radovr/itt ljajo slovesen sprejem mladih delavcev v mladinsko organiza- zini v R^ov'jici. V stari Ju-cjj0 rosluvi,ji je bil napredno usmer- jen, sodeloval je v društvu »Sokol« in v raznih drugih kul-ku. V organizacijo so sprejeli turnih ter športnih organizaci-vse delavne, doslej še neorga- J»h- Povsod, kjer je delal, se nizirano mladince, s katerimi j*e "Io hitro znasel- užival ve-bodo skupaj pripravili program lik u&,ed- Pre°vsem ™«d mla- dino, posebno se zato, ker je V tovarni »Sukno« v Zapu- bil povsod zelo aktiven, poln žah so s pomočjo mladinskega humorja in vedrine, komiteja radovljiške komune p0 okupaciji naše zemlje se ponovno oživili mladinsko oi~ je takoj povezal z organizator- po električni energiji. ^^.^d d-----------------"~------ prireditev v radovljiški komu- Okupatorje je neizprosno so- Področje okraja je 88,3% pristan, predsednik OOZB Ra- vanja na Jesenicah, sta pova- ni y podjetiu bodo organizira- vražil in zaradi tega je z veli- elektrificirano. Ostali so še ne- dfvl^.ca *va" »crtoncelj, za- biia k sodelovanju tudi Zavod vrsto aktuamih predavanj za ko vnemo začel delati za na- kateri! neelektri:'iorani de'd, &topnik Zavoda .za /f0 ™ Za Pre^evanJe nezffod v Av" katerih elektrifikacija bo po- varnostl P". delu etrVi, ki ima svoj sedež na Franc Ales iz Ljubljane, za- Dunaju. Izreden obisk je naj- stopnik Komisije za HTZ pri iep§i dokaz velikega uspeha Zavodu za socialno zavarovanje razstave HTZ na Jesenicah, na Jesenicah Mitja Verovšek, Tisoči in tisoči bodo razprav predstavniki mestne Občine Je- ljali o razstavljenih zaščitnih senice, Železarne in drugih ko- predmetih in o strokovnih fil- Te dni je bil na Bledu usta- lektivov itd. mih; te razstave pa bodo marsi- novni občni zbor Občinske ga- Jeseničani so doslej pokazali ko,ga vzpodbudile k vse vest" mnogo bolj svečano kot prejs- ^' *aporu ša je še bolj silske zveze Bled, ki mu je veliko zanimanje za razstavo, nejši uporabi zaščitnih sredstev nja leta. Razen slovesne akade- prihodu it prisostvovalo 72 delegatov. Obč- saj si jo je ogledalo več tisoč in izpolnjevanja odredb higi- mije na predvečer 1. maja se PreKanio ^ J943 stopU v ni zbor je razpravljal o novi ljudi. Ogled so organizirala ensko tehnične zaščite dela, kar bodo Kamničani na delavski ^P°r** V Kmalu je bil sprejet organizaciji gasilstva po komu- podjetja, šole in razne organi- bo zmanjšalo še vedno visoko praznik udeležili tudi parade Občni zbor Občinske gas. zveze na Bledu mladino, zlasti o proizvodnem cionalno in socialno osvobodi- postopku, o naši notranji in zu- te v. nanji politiki itd. Mladina v v decembru 1941 .ie bil o«1 Tta-»Suknu« bo skušaj čimprej iijanov v Ljubljani aretiran. - obsojen pred vojaškim sodi' ščem in zaprt v Kopru, nato pa predan Nemcem in končno za- Prvomajsko slavje Prvomajsko slavje bo letos rad,» pomanjkanja dokazov i«- "^^f. 0 Rovanju zveze, zacije kolektivno. Razveseljivi število "težjih in'lažjih" obratnih manifestacij v Ljubljani, za kar v Komunistič Delegati so sklenili, da bodo so bili, razen mladine, tudi o ---* *~ " slovesno praznovali 10. obletni- bi^ki upokojencev, ki so z ve-co osvoboditve in da bodo po- likim zanimanjem ogledovali skrbeli za čim večjo udeležbo zaščitna sredstva, ki jih svoj na Gorenjskem gasilskem festi- čas še niso poznali. Kakor za razstavo so pokazali Jeseničani nezgod. valu. Oglašajte »Glasu Gorenjske" je že zagotovljen poseben vlak. Posebno številno pa bodo zastopana kamniška društva na paradi telesno - vzgojnih in športnih organizacij v Ljubljani. Priprave so že v teku. Ljudje in dogodki Dober začetek.. . da le Uonec ne bi bil slab stri treh velikih sil na moskov- no partijo. Naj prej je bil v Gorenjskem odredu, potem v Sercerjevi brigadi, nato član Okrajnega komiteja KPS Radovljica hi končno prf OZNI do osvoboditve. Povsod se je pokazal kot vzor borc» in aktivista. Po osvobotSitvi je postal predsednik občine Radovljica pripomogla, da je avstrijsko ,„ x velikim prizadevanjem za-vprašanje zašlo popolnoma v čeI delati za obnovo in izirrad, slepo ulico. Na tej konferenci njo naše zemljc. s pravil„ira je namreč sovjetska delegacija do ljudi, vztrajnostjo vezala rešitev avstrijskega vpra- in odIocnostjo je znal povezati sanja na nemški problem. svoje sodeIavce in jih usmer- Medtem ko so se vrstile te jati k čimvečJcmu elanu in de-dolgovezne diplomatske akcije, lavnosti. Aktiven je bil med Toda prišlo je leto 1945. Za- močniki zunanjih ministrov so Je Avstrija plačevala težek da- člani kmetijske zadruge, međ sKi Konferenci sprejeli deklara- vezniiki so okupirali Avstrijo se na svojih dolgoveznih zase- yek — okupacijske stroške. 1951. uasilci, športniki in kulturnimi cijo o Avstriji, ki pravi med in jo razdelili na štiri okupacij- danjih sporazumeli o 54 le 5 leta 50 okupacijski stroški za delavci ter jih skupaj s svou- drugim. »Vlade Združenega kra- ske cone. Sestavljen je bil Za- jih je ostalo nerešenih. In zara- vsako okupacijsko silo mi najožjimi sodelavci obliko- vezniški kontrolni svet, ki je di teh 5 členov, ki niso bili niti P° 140 milijonov šilingov, kar val v zavestne ustvar.»alce so- najprej potrdil začasno avstrij- najvažnejši, se' je podrlo delo ^ predstavljalo skoraj 8% ce- ciaMzma Vedno je razmišljal In sko vlado, potem je potrdil raz- dolgih mesecev! Vsi upi Avstrij- lotneSa državnega proračuna. — razpravljal T odborr|ki kakff pis volitev v novembru 1945. le- cev, da bodo končno vendarle KIJub temu, da so se 1952. leta naj sredstva, s katerimi občina ta in pa Ustavo avstrijske re- dobili državno samostojnost, so ZDA- pozneje pa tudi SZ, od- razpolaga, čimbolj racionalno publike. se podrli. povedale svojega dela okupacij- uporabijo za dvig eospodarst- Od takrat do danes se stvari v marcu 1952 leta so Zapad- slcih strošk se je, da s rocja, Zavezniški kontrolni svet godbe predlagale tzv. »skrajša- J« treba pridati še 3 milijarde k napredku ne samo njegove** I pa se vedno veže roke avstrij- no pogodbo«, ki naj bi imela le in 343 milijonov šilingov, koli- ožlega kraja, marveč vse na* | ski vladi. V Avstriji so še ved- 8 članov. Teh 8 članov naj bi k°r »o stale avstrijsko gosno- sknnnostl. no vojaški oddelki okupacijskih dalo Avstriji neodvisnost in jo darstvo konfiskacije »nemške Tovariš Stane je bil č'ov**. ™I rešilo okupacijskih čet ki naj imovine«. Razen tega je bilo do ki ^ globokim razumevanjem Vendar je 10 let okupacije iz- bi odšle iz države v 20 dneh 195°- leta demontiranih s strani do»>mal našo družbeno stvar polnjenih z bogatim repertoar- po podpisu pogodbe okupacijskih sil za 15 miliiard nos*. Veroval je v ustvarialnf jem diplomatskih spletk in s Tudi »skraišano not^hn, \a šilingov raznih strojev in dru- delovnih Avstrijski kancler J. Raab s Tudi »skrajšano pogodbo« je kupi raznih not in priporočil, doletela ista usoda, kot njeno gega materiala. O avstrijski državni pogodbi ni »daljšo« posestrino. Kljub temu, Ves ta davek, ki ga avstrij- bilo nič manj kot 258 sestankov da je prišlo avstrijsko vpraša- sko ljudstvo plačuje že 10 let pomočnikov zunanjih ministrov nje v 1952. letu tudi pred poli- in vse obljube o neznosnosti. množic, ki * drnžbenih organih upravljanji sebi ustvarja*« lepšo in boH* nrlhodnost. Tak se e izkazal kot borec v na$i revo ucUiln * <„ borlH-nostlo in vzt.^j- velikih sil. Vsi ti sestanki niso tični komite OZN in kljub na- ki jih je Avstrija deležna v *° "'oi? ^"Laiieval ddo po nrinosli nahenoir, T^-»;,+ i,,«««o -_____________«•-_ ,-J„i,u l„iiu ____ ^_ . nOSt»0 »O nau*' ' ._____ vse to terja Ijestva, Sovjetske zveze in ZDA Prinesli nobenega pozitivnega porom posameznih držav — ^la- zadnjih letih so se sporazumele, da mora biti rezultata. Državna pogodba, ki rde OZN, da bi pospešile skle- končno vendarle svoj logičen !V Avstrija, prva žrtev hitlerjev naJ bi zagotovila Avstriji samo- nitev avstrijske državne pogod- zaključek. Nai snregovorimo z ske napadalnosti, osvobojena. . . stojnost, še do danes ni pod- be, se vsa stvar ni premaknila besedami kanclerja Raaba vobodifvi vse do .trenutka, W °mahn"- bomo v svetlem borca m s0' Ohranili Pa snomlnu kot lik One izjavljajo, da želijo vzpo- Pisana. z mrtve točke. »Dosti imamo tega! Dajte nam cialirem In socialistične drušbe- staviti svobodno in nezavisno Prvotni predlog državne .po- V takem vzdušju je zasedala končno naše pravice!« ne odnose ■ han Avstrijo. . .« godbe je imel 59 členov. Po- lani berlinska konferenca, ki je s r Ivan Bortoncelj - JotI nn in Pred 1. majem Na letošnjem spomladanskem vele sej mu razstavlja i088 razstavljatcev 8416 proizvodov - tradicionalno vele- terimi novimi kovinskimi i Z rdešimi kravatami na ulico Ideje, zaradi katerih so v le- njali. Glavnjača, Lepoglava, ni bilo nobene prvomajske tih pred vojno bili naj nap red- Mariborska kaznilnica in števil- prireditve so delovni ljudje po-q™wq,~ „*,-o ^ i i ui ne^ši !judje Pri nas Preganjani, ne podobne »ustanove« širom poldne odšli v Poljano. Tamkaj « vstL leto v leseni ie.ajo di. Makedonska bogata folkio- toiniega **dali «e- pr^el *la^ v^vo^"'™ke ŠTv'Si1 H reTO'ucioMri"' U ^ """^j "»*! "5^2* i vs«u 1BW »______x__ j„ . . ... prevzel ooiast v svoje roke. so vodili delavske množice in govore voditeljev ljudskih mno- žic. Ljudje so želeli ta, zanje ta- •koraj vsi proizvajalci z željo, ra je prišla tudi letos moč prikazati delovnim ljudem sado- izraza — še več — letos so se „en 7, gotovo poziti- Vedno Da i* Mi ve in uspehe svojega dela, ter pojavili obrtniki iz MaTedoni e men TazvTTn notSS? E ^ ^o" so' delavci daTJduika ^ ^ v največji meri prodati svoje z nekaterimi usnjenimi izderi prvega uSvSS I ^ Prepričan u in m"m* K1JUb ^6mu vzdušJu' fcdelke. Letos že tretjič pa se Ce ne upoštevamo naših ^ * zTradi Teia ker fe&tirali Sv^° čredno zavest ^ in J° 5*^ Pr0sU>r °" je večina njih zbrala tudi na dustrijskih gigantov, za katere so razstavljale! - večinoma Z- Nobeno Poganjanje, policijski *T*m P* f° delavci še ved' lepŠati' 23,40 50 na najvišje ^Sf" SGJmU' kl-,mU imena' če že ne Proizvodov, ve va, po vojni zrasla nod^etin kordoni in žandarmarijske čete ™,P^novaJi, svoj praznik 1. smreke obesili rdeče zastave, lahko poponoma upravičeno že Vsak državljan in tudi mar- skušali prikazati ves svof IL7 ^ mo^ streii upornega re- \ ^ Je leta 1936 na Jese" Nato so debla »klestili in obetamo vzdevek »domači " azatl ves S™1 dose- volucionam^a duha n„nr^nfh ^ah- Na P^večer 1. maja so lili, da žandarji, ki tudi tukaj ze vsaac arzavijan in umi mar- r^ " r ♦ « •■ J T voluoionarnega duha naprednih delavci na policiji nrijavili da niso mirovali, niso mogli sneti sikaten, inozemec (»Prvomaj- danj razvoj. Letošnji spomla- delavskdh mgutiu. ^-J^J^**1^?™!^ m* Pnii»™ JSp Spomladanski velesejem prav Bka«, »Rade Končar«. »Iskra«, ^*£^« * namreč ju- "samTl^^'takoj po prvi J? ^ro^žeSo eni, ki so nt- Cotovo ni tako vpeljan in popu- fetalna«, »TAM«), so se poja- bilejen ker je odprt ravno v svetovni ^ je bjJo prvQ_ ^^7°^" ™*g fašč nosile rdeče šale, ki so »aren kot jesenski. To že zara- vila letos nekatera sicer m»r ^t, • •! <*vobodltve ™" majsko slavje dovoljeno; delav o\ moraT'bSfvsl udelt- » »ed potjo navezale na pa- či so v povorkah hodili po uli- ženci ' povorke prej telesno lice- Tako »o se med množico di tega ne, ker ni mednaroden, ša podjetja, z novimi proizvo- ve Jugoslavije Letošnji spomladanski velesejem dj Tako je >Niko« iz 2elezni- --- ima popolnoma nacionalno obe- kov pokazal obiskovalcem svoj In na koncu v ilustracijo še transparenti ^ter 2sl^Sl «S Preiskani zaraomzal ter Keramično - ke- usneh. Naslednje številke nam nifestacije ki so bile vedno ut?n 0K!Oia Jesemc- kresove so - iave zavzema največ prostora mična industrija iz Kamnika, bodo pokazale rastoči ugled večja obtožba monarhi^iične PriPravili dan Pred paznikom, ral na letošnjem spomladanskem Tudi »Melodija«, tovarna glasbil spomladanskih velesejmov. Pr- diktature Po letu 1919 so bile ker drugače bi Jih lahko žan- velesejmu. To je tudi letošnja iz Mengša razstavlja svoje vo leto je razstavljalo le 653 prvomajske proslave prepove- darji razmetan ali politični na- posebnost te gospodarske pnre" proizvode. Ravno na letošnjem razstavlja^ev, lani 666, *etos dane in policijski kom^arii žagali, ditve. spomladanskem velesejmu se je pa nič manj kot 1088. Tudi Ste- zvesti hlapci režima, so opre- Na obrtniškem delu velesej- pokazalo, da je v tej zvrsti in stav sfca in povorke ni bilo. Svojemu prazničnemu razpoloženju so dali duška s kresovi, ki so zagoreli po vseh obronkih in ro-beh okoli Jesenic. Kresove so naenkrat pojavile preproste rdečo zastave. Takih in podobnih praznovanj 1. maja je bilo vsepovsod dosti, vendar nikjer ni bilo mogoče na.^fVMJti organizirano ker je policijski režim take akcije sproti razbijal in ljudi zapi- Obisk z Danske Pretekli petek so odpotovali 1. maja zjutraj so godbe na v Slovenijo študentke in profe-vilo proizvodov se iz leta v le- zali za organizatorji delavskih Pi*iala igrale himne tedanjih sorji vzgojiteljske šole z Dan- lahko dejansko opazimo dustrije v državi, izredno moč- to veča. Prvo leto jih je billo manifestacij. Ce se jim je po- delavslkih strokovnih zvez. De- ske. 31 udeležencev ekskurzije ta! močan razmah obrtniške na konkurenca. Od podjetij iz lam. 2709, letos pa že kar srečilo, da so jih dobili v svoje lavci so bili na ulicah- vsi z so na jeseniški železniški po ■ roHnie ki morda v neka- ostalih republik so nedvomno 3416. A. I. roke, so jih neusmiljeno prega- rdečlm(i kravatami. 2andarji so staji sprejeli predstavniki našir Kh^rtaerlh d°biva že vse prijetno presenetila podjetja Domžalske organizacije za praznik osvobojeni a preveč industrijski pomen. Tako »Belje« i2 Kneževca, »Goran« in 80 bili razstavljeni nekateri »Ventilator« iz Zagreba. »Goran« proizvodi, katere žo proizvaja- je razstavil najrazličnejše elek-jo serijsko naša industrijska trične in tudi kombinirane podjetja. Zato je tak način u- štedilnike, uporabne tako za smerjanja obrtniške proizvod- gospodinjstva kot za večje gonje v posameznih primerih, stinske obrate. »Ventilator« pa ~" ----- —--. zgrešen. Čeprav lahko v tem je pokazal prototip novega se- Domzaiah sklical sestanek pred- mladinska organizacija v Us- delu velesejma veliko vidimo, salca za prah, posebno priklad- J ™ °Y množičnih" 111 njarskem tehnikumu s sodelo- rsti razvoj obrtništva nega za čiščenje uradov; razen aruzbemJl organizacij, na kate- vanjem ostale mladine priredila rem so razpravljali o načrtu za svečano akademijo v Domža- asih se zaganjali v skupine ljudi in vzgojnih društev ter politič-nih jih s puškinimi kopiti razga- organizacij. njali. Vsi tamborji, tako so i- Naslednji dan so gostje obi-menovali kapelnike godb, so skali otroške vrtce v Kranju, imeli preko prs rdeče trakove, na Jesenicah in v Radovljici, ki so jih žandarji s silo trga- Na Jesenicah so si ogledali tuli. Tiste čase so bili žandarji di nove predelovalne obrate je-Nedavno je odbor SZDL v Tudi na Titov rojstni dan bo na rdečo barvo tako besni, da seniške železarne. Po kosilu, ki v prvi V v TPiš'b proslave, ki bodo okviru lah. bratskih re^'^'ikah, tega še posebno napravo za o •biskovalec ne more dobiti po- grevanje zraka v zaprtih pro- ^^v^a 10 Se slike celotnega obrtn- stonh. Kmetijsko posestvo »Be- je niso smeli videti. Kakor hi- so ga imeli v Radovljici, so tro so zagledali nekaj rdečega, obiskali še Begunje in Bled. so takoj podivljali. Zaradi ta- Povsod so bili toplo sprejeti, kega stanja tistega leta nikakor Gostje so bili navdušeni nad ni bilo mogoče pripraviti neke lepotami naših krajev in uspe- Posebno pridno pa se pnir organizirane prireditve. Ka- hov v graditvi nove Jugoslavi- bodatve nase^ domovine^ Šesta- pravljajo telovadci TVD »Par- morkoli se je človek obrnil je je. Študentje so obiskali tudi e ali polica- Ljubljano, Postojno in še ne- pome — obrt lie« na se je izkazalo z zani- " Z*•, *_—Z7 r,^ Z Pravljajo telovadci tvd »J-ar- morkoli se je člov Itva. ker^e ^sl^enata obrt izdelk(>m Na prostem je nekje vodil tovarus Zdravko tizan« in dijaki Usnjarskega naletel na žandarj ,e prema o nredstav- razstavljena tako imenovana v • um razstavlja le 10 predstav- razstavlja V •„ ti so večinoma iz »dežna naprava«, ki je sestav- n,W m ,§e U 90 ljer,a iz cevi v dolžini 500 m s Ljubljane). Kaj imajo v načrtu? V počastitev obletnice ustanovitve OF bo 26. aprila v God- OM^/aiec je lahko videl že 4 razpršilci. M zadortujejo za benem dobn posebna aikadeini domače umetno namakanje 300 ha ze ja, na kateri bodo sodelovali dijaki Usnjarskega tehnikuma, in gojenci tradicionalne ^ ^delko^^^ m^]ske površine. - Preveč bi metaifiko "izdelane izdelke iz bilo, če bi človek hotel naSte- nižje gimnazije ™^a. nrvovr^ne ^ivke ti vse razstavilalce in omeniti Glasbene šo]e mu td Obrtništvo iz Sr- vsaj z besedico ah dvema njih Se^e* ie predstavilo z neka- proizvode. tehnikuma na telovadni nastop je, ki so dobili posebne okre- katere druge kraje ter nadalje-v Kopru. pitve. Ker na Jesenicah torej vali potovanje na Hrvatsko. 5016 milijonov dobička, obračun z birokracijo (Nadaljevanje s 1. strani) Na predvečer 1. maja bodo StJih .zel° Pomanjkljiva. I*ra prižgali kresove. Godba na pi >oljanska dolina za 10-letnico zmage -obudo komunskega odbo- teja ZK in odbora SZDL. Isto--! -asi je bil časno bo slavnostna seja obcin- cert. 1. maja bo množični od cer trdi, da so vsi ti problemi fonnaJilstiono. To nam hknati prišli nenadoma in nepričako- dokazuje, da so v preteklem vano. Vendar moramo poudari- letu polagali premalo pažnje ti, da so bili znani in so teme- razvoju samoupravljanja. Zato 1 šča za elektrodni oddelek, ki so na geslu: kar gradimo, bo se je začel krepiti birokrati- . zit primer takega neodgovorne- hala pa bo imela poseben kon- ga dela ,j? 4bila Radnja skladi- ga začeli graditi brez gradbenega dovoljenja in realnih pred~ 7. maja bo priredilo TVD računov. hod na parado v Ljubjano. že nekdo plačal! Ko pa so bili zem in podcenjevanje sposotono-objavljeni instrumenti letos- siti kolektiva, upravnega odbo-njega družbenega plana, so bili ra in delavskga sveta; vse to Na ra SZDL v Gorenji v te dni širši posvet predstavna- skega ^uasKega ™DO™ *)ro- Bk>pild vsi eianl drugtva. Ta dan Jo ^^^^7 ^ 430 mnijonov opozorilo na nevarnost preko- cev. Tako poslovanje je ,po- Mitičnih organizacij, ZB, renji vasi ud y uri do mvon bc>do prišli na obisk tudi dija- din so p0rabili le 154 milijonov, račenja investicijskih sredstev, vzročilo škodo ne le razvoju umetniških druš ev, lev razsxave, ki do priKazaia ki Tekstilnega tehnikuma iz obratovodstva so premalo vo- Posledice takega poslovanja bo samoupravljanja temveč je po- »Partizain« slavnostno telovadno sklad za amortizacijo je bil vsi presenečeni. Tehnično vod- pa z namenom prikrivanja na-akademijo, na kateri bodo na- za vzdrževanje obratov prema- Eltv0 ni nikoli poročalo ali vsaj pak in drugih slabosti poedin- kov političnih kulturno ev, TVD »Par1^ ^no^vobodlLi^borbi3 Tako^ -Kra'nja- tekrn.ovali z diJa'kl dila račune o tem skladu in so kolektiv nosil vse letošnje le- vzročilo tudi občutno material za tem bo zbor borcev in akti- djscipiina.h lahke atletike in v bremenili obratno" režijo od- imajo za približno 130 milijo- Lahko ugotovimo, da je de "letnih delavcev in rodno osvobodilni borbi. Takoj Usnjarskega tehnikuma v raznih striki"""vzdrževanja dejansko to in morda še dalj. Ze sedaj no škodo, zana«, pn^vcui bjast* - ne_ nov dinarjev nepokritih raču- lavsko upravljanje dejansko do nraznovanjf —• *-----«---------- --------- ---- «• "mj« v* ^mc^i ttvah ^-a v ' ditve sklenili cev v Gorenji vasi. Ob 10. un jj dijaki Usnjarskega tehniiku- obletnice osv ' Poljanah, bodo gasilska društva izvedla ma samostojno akademijo, so. da bodo 1. "Jai|ovodnju sa- v Gorenji vasi gasilske vaje. S Gorenja vasi družab- tem bo dopoldanski program mostojne akademij i„^x„„ nim večerom. nom da se pogovorijo o prire- vistov, nato pa polaganje ven- drugih šp0rtn.ih panogah. V ne- no.mo investicije kar je SEL 7.a praznovanje desete cev pred spomenik padlih^ bor- delj0 8. maja pa bodo priredi- ugodno vpiivai0 'na višino do- nov, tako da so že letošnji fon- živelo neuspeh, katerega bodo bička. Komisija je navedla še di železarne prekoračeni. morali vsi člani kolektiva dra- nekatere pomanjkljivosti in o- Nered v poslovanju označu- go plačati. menila tudi devizne prekrške, 3ei° nakaznice za naročila raz- Delavski svet je sprejel vr- katere je ugotovila tudi poseb- nih del, katere podpisujejo sto sklepov, s katerimi je na- na komisija iz Ljubljane. Za razni uslužbenci, namesto za to pravil občutno spremembo v končan. " Y~~" oroslava Dneva zrna- Ob 15. uri popoldne bo kul- »i^nim^uu«,^ . prekrške je bil kolektiv po- odgovorni ljudje. V tem se od- vodilnem in tehničnem kadru je- Skupna P^aVNa predvečer turna akademij a s slavnostnim ntojo ^jr^o^ slabega s 5.100.000 oln, raža^ birokratska —— —— - PRI BRIVCU JE UMRL 60-letni Albert Gabrič z Jese- samovolja seniške železarne; zamenjal je vzgoje. Po vsej G-orenjo vas, tako da se bodo padel nezavesten po tleh. Ta ni pa bodo od ^ tem praznjiku zeružili vsi kojšnja zdravniška pomoč ni reJi kresovi Na teri vodilni uslužbenci podjetja, medsebojna birokratska osebna niti tudi dosedanji sistem de ^!Tzmage zjutraj bo slo- ljudje, ki' so prav v Poljanski pomagala, ker je bil zadet od .SJJS^JJ*J! ta J)Otea^Sd^i«lja v£kr stanovih" bodo "tehnični svet, Da" ^"l^.inskega komi- dolini veliko žrtvovali v NOB. kapi. tičalo drugje. Upravni odbor si ^bora tadelavske« sve- katerem bodo sestavljali teh- zveza nekaterih vodilnih ljudi la jUfPužbtenskeg^ aparata. U- vesna sega komunskeg nega odbora in delavskega sve- katerega bodo sestavljali ta ter političnih funkcionarjev, nični direktor in njegova po- „Plamen" v plamenih Iz 60 letne kronike kroparskih žebljarjeT čota na travniku _ nad gornjim 1^ deJa v upravljanju_ mostom; osma fužini ca pa je o-bratovala na Stočju (v bližini novega kopališča). Do 18. stoletja, ko se je začelo uveljavljati liberalno gospodarstvo, so bila nahajališča železne rude_ na Jelovici sko- začetka novembra lanskega leta, je začel slaviti lahko prodali drugim delničar ,^e-„« svojega obstoja marljivi delovni kolektiv Tovarne jem le, če med vsemi tedanji 2elezne rUQe na jeK)Vlc 60-letnico jcv H Krope. Zelo pester program proslav so mi solastniki ni bilo nobenega popolnoma izčrpana. Kropar- vijakov in ^ stopnjevall vse d0 danes. Slavje bo dose- interesenta. Vsak solastnik je [n Kam.nogoricani so jih M- nato Jiaraj ^ ysej ° SV k • člankih bomo skušali prikazati našim bralcem, žu po en dan. Nato je pnbliz- Gorenjski in celo na Dolenj" pot kroparskega »Plamena«, današnjega ponosa vseh no 1000 kg ^težkegajrolka — to Toda tudi u nahajališča rasvojno po' ya razvojna pot Je bila od samega začetka J« staljeno železno maso — raz- n ka- kmalu usahnila ter J< Kroparjev. J ^ SVobodni domovini pa so kroparski kovači bil v kose, težke približno 125 tako v zacetku 19. stoletja pri- polna te/*vj ^Deh;, da je njih delo v Ponos vsemu našemu kg in jih pripravljal v pre dosegli u *^ lospodarstvu. snovki ter pod »norcem« šlo fužinarstvo v zagato in za precejšnje težave. Te težave so kovno železo. Nato so to kovno ^ j^trile zlasti takrat, ko je Leta 1442 so tudi v železo v fužinah potegnili v sredi 19 st0letja železarska in f aff pred gorenjskimi jerskem. *ot P1"a*' r Kranjem in tri- Spodnji Kropi postavili podo- palice, katere so potem prevzeli dustrilja prehitela zastarelo fu ravnicami Qrjem so južno od ben plavž, ki je potreboval za kovači v vigeneih za izdelova- žiriarstvo tudi v Kropi. Ta kri- ^avskim P0* ^ m planota enkratno taljenje 18 do 2$ nje žebljev. Le-te so nato to- za je vidna tudi iz precej moč Bleda dvig« u JeLolira Njena zelena, bukcvva vsipljajev oglja in k , V ^nb-nvito razčlenjujejo de. Podobo takratni bobočja slikovito železne ru- vorili čez Selško dolino in Ba- nega opadanja števila prebi-ih prvih slo- ško selo v Furlanijo in dalje Valstva, ki se je zmanjšalo od ih skal. Jelovica so- venskih peči, kažejo še vedno na Primorsko, kjer so jih me- 1240 prebivalcev v letu 1850, na razvaline ob cesti na Jamnik, njavali za živila. Sele ko je 578 prebivalcev v letu 1931. V ftorja, ki so *ojo prirodno izvirnost. Kropa je s sosednjo Kamno Sorico v precejšnji meri obva-^ala *voj^ *«odov,^i kova- najbolje ohranila na razkriiju poti na Vodice odšel volk iz plavža v presnov" nasprotju z nekaterimi drugi- pod izvirom Kroparice. ko, je lahko prihodnji lastnik mi "na5imi železarskimi naselji. Rudarji so smeli delati samo pričel s taljenjem železne ru- kjer je kapitalizem uničil so na rudiščih, plavci pa so bili do v Plavžu. lastništvo fužin (prilastili so si odgovorni za ogenj, rudo, oglje Kropa je imela . dve fužini: jih namreč posamemi premož- tfcl značaj ter je v celoti tudi in red v fužinah. Delavci, ki zgornja fužina je prenehala nejši kapitalisti), so se v Kro- *avarovana kot kulturno zgo- bi morali prejemati plačo vsaj delovati 1880. leta, spodnja pa pi solastniške fužine ohranile govinstoo naselje. Ze v 14. sto- 14 dni po opravljenem delu, 1895. leta. V času fužin je bilo še precej dolgo. Naglo nazadu- letju so v Zgornji Kropi sezi- Ke niso smeli organizirati ter ob Kroparici v naselju kakih 20 joče železarstvo je rešila pred Šal i plavž na volka, tako ime- jim je bilo prav tako prepove- vigencev; do danes pa se je takratnim propadom, ustanovi- zbiranje ali ohranil le vigenc »Vice«. Nad tev žebljarske in železno - obrt-naseljem, pod izvirom Kropa- ne zadruge, ki je bila 16. no-S fužino je razpolagalo 20 do rice pa je bilo takrat 7 fužinic vembra leta 1894. (Dalje prihodnjič) hovano Slovensko P«e in obde- dano vsakršno lovali iz nje pridobljeno železo združevanje, kod 500 do 600 kg težkim kla- s fužino j cvetjem in pisano obravanimi Iz Kamnika Neznan moški, star okrog 25 let, je na poti iz Duplice proti 3. slika. Šoferja sta se do- more abstraktno misliti, kar je Mengšu napadel dve ženski, ki dobra prebudila, tajnik tudi, in za geometrijo tako vVžno. sta šli peš domov v Mengeš, tako so sedli in se odpeljali. Nižja gimnazija je tudi čas, Eno je udaril s kamnom po gla- Učiteljici se pomirita in zaspi" ko dobijo posamezni otroci ri in jo podrl na tla, potem pa ta; pomiri se tudi župan, ki je smisel za družbeno življenje, je začel mahati z nožem in 2ah- spet enkrat rešil težak problem. Dečki in deklice so najraje r teval denar. Ko sta mu izročili Vse se zagrne v jutranjo me- manjših ali večjih skupinah, ki vso kar sta imeli pri sebi — glo in od nekod se oglasi stara nimajo nobenega posebnega po- okrog 4.500 din — je pobegnil pesem s starih plošč. Konec je mena, če na to skupnost odgo- Z~dnjc čase jo b" .-^utuJ: srečen, kajti novi občinski taj- varjajoče ne vplivajo starejši, nih cestah na tem področju ie nik se je še pravočasno vrnil, kot je to slučaj n. pr. pri tabor več sličnih napadov. Tudi preveč srebrnih okrasov. Zlasti važna je izbira in posrebrenih predmetov nikar predmetov, ki naj bi predstav- ne razstavljajmo. Ob raznih ljali estetsko dopolnilo našega kipcih, pepelnikih in spomin- doma. Po možnosti naj okraski kih z morja jim bomo našli ne zavzemajo preveč prostora primerno mesto v omari. O škrobljenju perila ki posreduje sobi radosten nadih življenja v naravi. Zelo previdni moramo biti pri izbiri slik. Dobre, originalne umetnine so drage, slabe slike pa kvarijo izgled stanovanja. Ce nimamo sredstev, je skoraj bolje, da se odločimo za radiran-ko, bakrorez, litografijo ali vsaj dobro reprodukcijo. Okviri naj Kadar peremo zavese, pregri- mo s toplo, a ne vrelo vodo, do- bodo čim enostavnejši in stene njala in bluze jih pred lika- damo eno žlico boraksa in de- ne preveč prenatrpane s slikanjem naškrobimo po sledečem nemo v dobljeno razstopino pe- mi. Zavedati se moramo, da sta-navodilu: v škrob zamešamo ne- rilo. Nato ga ožmemo in zavi- novanje ni muzej in oči se mo-koliko mrzle vode, da postane jemo v suhe krpe. Likamo šele rajo v njem odpočiti, ne po U" kot gladka foela kaša, nato pa po treh, oziroma po štirih urah. truditi. jo med mešanjem polijemo s-- kropom. Gosto zmes razredčimo še z mrzlo vodo in vse skupaj nekoliko prekuhamo. Škrob ne sme biti gost. Tudi za (posteljnino je dobro, Hra če jo po pranju izplaknemo Se aH v zelo raz rečen em Škrobu. Po- flfl steljno perilo se potem mnogo ■ lepše lika in pozneje, ko je že zamazano, ostane prcejšen del umazanije v vodi. v kateri smo perilo en večer pred pranjem > namočile. Moške srajce, ovratnike in manšete škrobimo s surovim Škrobom. Žlico škroba pomešamo v mrzli vodi, ga razre-jčr Moda GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj. Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: nredniSki odbor. Tel. uredništva: St. 475. uprava St. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . . . 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din Lahek in praktičen kostim iz drobno kariraste ali pepita tkanine, ki ga krasijo žametne manšete in prav tak ovratnik. 2. Izrazito poudarjena V linija daje pastelno obarvani pomladanski jopici moderen in eleganten videz. 3. Za dvodelno obleko na desni pa si izbremo blago z ozkimi progami. Široko krilo ima okrog in okrog globoke zalikane gube, životek pa Je tesno prilegajoč. RAZPIS Na podlagi 89. in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) in 32. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 56-483/53) razpisuje komisija za razpis in imenovanje direktorjev mesto direktorja, odnosno poslovodje. OBRTNEGA PODJETJA »UNIFORMA« KRANJ Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih loogojev: 1. Ekonomska srednja šola s petletno prakso pri vodenju samostojnega obrata. 2. Krojaški mojster s petletno prakso v krojaški stroki. 3. Nedovršena srednja šola z desetletno komercialno prakso. FINANČNO SAMOSTOJ. ZAVODA »REŠEVALNA POSTAJA« KRANJ Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Šofer ali mehanik z opravljenim izpitom z najmanj petletno prakso. Prednost imajo šoferji ali mehaniki z opravljenim bolničarskim izpitom. OBRTNEGA PODJETJA »VRTNARSTVO-EKONOMIJA« KRANJ Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati naslednji pogoj: Vrtnarsko-cvetličarski mojster s prakso. PODJETJA »AGROSERVIS« KRANJ Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati enega naslednjih pogojev: 1. Komercialist z ekonomsko srednjo šolo in petletno prakso pri vodenju samostojnega obrata. 2. Strojni tehnik z večletno prakso. 3. Avtomehanični mojster z večletno prakso. TRGOVINE »VOLNA« KRANJ Poslovodja mora biti trgovski pomočnik z najmanj petnajstletno noslovodsk* prakso, prednost imajo ženske. TRGOVINE »GALANTERIJA« KRANJ Poslovodja mora biti trgovski pomočnik galanterijske stroke z najmanj 3 poslovodsko prakso, prednost imajo ženske letno TRGOVINE »TEKSTIL« KRANJ tekstilni stroki z najmanj Poslovodja mora biti trgov.ski pomočn ik trgovsko prakso in 4 letno poslovodsko prakso TRGOVINE »DROGERIJA« KRANJ Poslovodja mora biti farmacevtski pomočnik z najmanj 20 letno prakso 20 letno u stroki. TRGOVINE »KOMISIJSKA« KRANJ Poslovodja mora biti trgovski pomočnik z najmanj 5 Jetno prakso v komisijski trgovini. be jer Kolkovane prošnje z življenjepisom, potrdili šol.ske in strokovne iz°^)munalne opisom dosedanje zaposlitve se vlagajo pri Tajništvu za gospodarstvo m K° zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. 1. Skrajni rok za vlaganje ponudb ju vključno do 30. aprila, 1955. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri l.OMO Kranj A GLAS GOREVJSKE KULTURNO ŽIVLJENJE V MENGŠU » Mladina ni oeč prepuščena sama sebi^™™™.?™^™ _____„ . . .... _ Domza.ah nmci:otn; ___I _x___........ 1 orenjski naselij, ki je lani pra- nekaj ^oriteTZ^h\l^u J1J ^ f*«"™*** prosvetne znoval svojo 800-letnico - je ških del™ to predvsem vtasu" ^\\M^^ P* i« opravi- Mengšu zelo živahno Imajo Po^ ™rh**>™ii*i °/aznih„ P"* tudi v kulturnem pogledu zelo ko bodo proslave S ob^eSce tal? ^ •UniVF!rza' u tudi de" «*« orkester (12 članov) ki JS LT** " ref0rm° *Mstva- razgiban kraj. posebno sedaj, osvoboditve. *lmrDPD »Svoboda., nastopa skoraj na vseh priredi- btazberT^h"-^k0"11 ° T ko se vse bolj razvija iz zaosta- Posebnn ... ^ Vodi jo tov. Gorjup. tvah in slavnostih Uspešno de- F/„" ^ J im obvezne^ šo" Posebno delovna sekcija DPD Letošnjo sezono so imeli kar luje tudi ženski pevski zbor le J^-l ^ M P0^* naše najrazličnejših predavanj: o moškega zbora zaPnkr.-,t a.' L, druz°e- draženo je bilo mnenje. Pred dnevi so se sestali v posveča pažnja pouku kmetij-Domza.ah prosvetni delavci - stva. v industrijskih predelih znani m izkušeni pedagogi - naj se pouk prilagodi bolj teh- ničnemu izobraževanju mladine itd.). Pri nas potrebujemo predvsem srednji in nižji strokov- - —---- — icuija gieae na potrebe naše ni kader, ki dobi osnovno zna- * UoOUU« ucuvvTia s«Kcija UfU Letošnjo sezono so imeli kar luje tudi ženski pevski zbor, le družbe. Izraženo je bilo mnenje, nje prav v naših 8-letnih šolah, lega kmečko-obrtniškega v na- »svoboda« Mengeš je ljudska 19 naj različne jših predavanj: o moškega zbora zaenkrat še nI naj da obvezno 8"letno šolanje Predmetnik za te šole naj bi redno delavsko naselje. knjižnica, ki se je ob finančni kmetijstvu, nalezljivih boleznih, bilo mogoče osnovati. V Trzinu mladini trdno osnovo splošne obsegal: a) fizikalno - kemij-Skoraj vse kulturno-prosvetno pomoči društva ter raznih usta" o vzgoji staršev, zgodovini itd. vadi nekakšen moški pevski izobrazbe, ki bi bila dosegljiva sko skupino, b) prirodoslovno -—»- *' ni organiziran vrfini ------- življenje je zajeto v DPD »Svo- nov k, Dodiri ™i k . ° "Zgoii ^^ev, zgodovini itd. vadi boda«. u ™°Čn0. 0b^gati" Udele4ba ie bila vselej zelo do- zbor, -i £uiu ao- ^oor, ki pa še ni organiziran večini šoloobvezne mladine. Z matematično sku la z novimi knjigami. To je bra, saj je prišlo na predava- in registriran in ga bodo sku- ozirom na družbene potrebe zikovno skupino. Gledališka družina je verjetno bralce zelo razveselilo, saj bero nje tudi po 100 poslušalcev. — šali zajeti v delo DPD »Svobo- kakršne so danes, je nujno, da Predmeti naj bi ostali v glav-steber kulturnega življenja v najraje nove knjige, ki gredo Največji uspeh je doseglo pre- da« Mengeš. Ta zbor bi tvoril se pouk prilagodi in tipizira po nem isti, le učni načrt je treba Mengšu. Posebno živahna je bi- kar iz roke v roko. Razen knjiž- davanje tovariša Vipotnika »O tudi jedro, okoli katerega bi se specifičnosti kraja, kjer je šo- skrčiti in upoštevati le tisto la letošnja sezona. Največ uspe- njce imajo urejeno tudi čital- Burmi in Indiji«. pozneje zbrali pevci iz Mengša, la (v kmetijskih predelih naj se snov iz posameznih predmetov, ha so dosegli z opereto »Vaso- nico, kjer je vsak dan precej kd je nujno potrebna za poklic- 7iV""- no življenje in za nadaljnje izo- braževanje. Sedanji učni načrti * so preobširni, zato se mladina Škofjeloški muzej je zaradi vanje »Po sledovih loške zgo- štvi in manjšimi, lokalnimi izgublja v učenju podrobnosti, svoje obsežne zbirke (najob- dovine v Miinchenu« (drugi muzeji, kjer je upravni odbor ne dojame pa bistva posamez-sežnejše na Gorenjskem) znan del). Na poljuden način je po muzejskega društva hkrati že nih predmetov. ^ KOfVALtuie po vsej Sloveniji. Da je tako arhivskih virih pričaral poslu- nekakšen organ družbenega u- Po predlogu naj bi v obvez- dobro uspela. zasedene. Skoda le, da šahisti obsežen in znan, je velika za- šalcem srednjeveško Loko, nje- pravljanja muzeja. nem 8-letnem šolanju ne bilo Te uprizoritve niso samo po- ne nastopajo organizirano, kar Riuga prav Muzejskega dru- no gospodarstvo, sodstvo in Prevladalo je mnenje, naj bi obveznega poučevanja tujega kazale da ima Mengeš številni bi njihovo dejavnost še bolj §tva. kulturo ter važnejše dogodke se pri manjših muzejih izpo- jezika, pač pa naj bi bil ta ali gledališki ansambel, ampak tu- povečalo, zlasti pa bi jih vzpod- Društvo se je rodilo ob usta- iz tiste dobe. polnilo in uzakonilo upravlja- oni tuji jezik neobvezni pred- d da ima mnogo talentiranih in budila razna tekmovanja s so- novitvi muzeja in bo kmalu Novo izvoljeni upravni odbor nje muzeja po upravnem odbo- met, če se zanj prijavi v istem sDosobnih igralcev; razen tega sednjimi šahovskimi sekcijami. pra2novalo 20-letnico svojega se je obvezal, da bo narfaii«"*i £t„Hi — so i* onazilo ori Knii*niro , 7 Z , T ,« o-u iT LO' Kjer Je vsak dan precej valei* (režira! tovariš Z.herl , s živahno Zlasti ra^veseljivo ' katero so gostovali tudi v Buko- dejsrvo da ^ tu najyeč J vici in z dramo »Mladost pred vajeniška mladina. Iki najde v sodiščem« (reziral tovariš Snu- tem prostoru res najprimemej- derl). Z njo so gostovali v Tr še razvedrilo. V čitalnici je na zinu, Grobljah in na Viru. Tudi razpolago tudi več šahovskih tretja gledališka uprizoritev je earnitur, ki so vsako popoldne Družbeno upravljanje tudi v muzejih in bo kmalu inovo izvoljeni upravni odbor nie mu7eia ™ Z"^" ^ "Z" '--* 1"cvuv"1" pa tudi - kar se je opazilo pri Knjižnico in čitalnico z uspe- P™"™«« 20-letnico svojega se je obvezal, da bo nadaljeval ru ££ettJ£»'J* 56 ^ Prijavi v operetah - mnogo dobrih pev- hom vodi požrtvovalna Urška deIovanJa- 2e dolga leta ga vo- z lani začetim delom; prizade- če bi S^T, Ji? Kajtl VS3: 10 učencev- cev. Peskar. * raziskovalec loške zgodovi- val se bo, da se bo muzej pre- rll-U ™Z j*™*™ stik z mu- Ker ročno delo in ročn znanstveni sodelavec Dr- selil na Loški grad, kjer bi mu Prosvetni delavci pomagajo kulturnemu društvu ne žavnega arhiva Slovenije, pro- zejske zbirke našle primerne! fesor Pavel Blaznik. še okolje. Razen tega pa bo sku Na nedavnem občnem zboru §al rešiti tudi vprašanje Viso so pregledali sadove letošnje- ke£a, ki že dalj časa terja re Čeprav so bile razmere za Pri delu društva marljivo so-kulturno-prosvetno življenje v delujejo prosvetni delavci Go-Gorenji vasi precej neugodne renje vasi, čeprav imajo — za ga stolpa na Kranclju, razi- m« Tavčarjeve spominske so skava ilirskega grobišča na Tr- De-nju, Blaznikovo iskanje za sle- Pred zaključkom zbora je dovi loške zgodovine v Mun- profesor France Planina spro-Chen^kj™L:ie P,ridobil za mu" žu debato o družbenem uprav- z ozirom na ---- — - - "<-w m njviie spo* 2fll(Zlradl katere*a sploh sobnosti mnogo pripomorejo k nSi, h- tT° P° Cnem Zastop' razv°J" otrokovega mišljenja, ni^A - ,njegovo del° okr- je zelo priporočljivo in pamef gla^nega11 cU^ "JSki° h™ ^ ™' bi P°Uk r°6nega dela P°- giavnega cilja - skrbi za raz- novno uvedli. Z ozirom na tre- voj muzeja. Lokalni muzeji pa nutne potrebe naše družbe je ga dela: delen odkop Zgornje- Sitev, posebno glede na opre- bi s temizenh^i m«^j, pa nutne potrebe naše družbe, je ga stolpa na Kranclju. razi- mo Tavčarjeve spominske so- silo. lzeublJl svojo gonalno utemeljena tudi zahteva po go- POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRUŽBE ,---. ..„uju — T£.a. cnenu, Pro i d nam nem udom ;"*""JV "hilo obnoviti in pre- radi pomanjkanja učnih moči na Zej čez 3000 mikrofilmov zgo- ljanju muzejev z ozirom na jT*5"*"!' J* ^"it TTi S-f dom TVD »Partizan«), osemletki - obUo poklicnega dovinskih aktov, izdaja Loške- muzejska društva in zakon, ki }* preš/rnove družbe KUT) '»Ivan Regen« ni prene- dela. Upravni odbor društva ima ga zbornika, razstave; predvsem se pripravlja. s_ ^__„ hal s svojim delom. Takoj, ko v načrtu, da bo dramska sek- pa: sodelovanje pri delu za o- Osnutek zakona o družbenem e bil dom obnovljen, je dram- cija v letošnjem letu uprizorila hranitev srednjeveškega videza upravljanju muzejev določa, da sK sekcija nastopila na doma- še eno narodno igro na prostem Škofje Loke (z ozirom na ur- pride v upravni odbor muzeja če& odru m da DO društvo materialno po- banistično prurejanje mesta). ]e en član muzejskega društva. *K studirala je kar dve drami: magalo Rdečemu križu in Ga- Največja zanimivost občnega prav o tem se je na občnem , •--■>--'■' - silskemu društvu Gorenja vas. zbora je bilo Blaznikovo preda- zboru v Loki razvila živahna debata: člani so ugotovili raz- Dobro so zaigrali »V valovih bolesti« in veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Igralci so pokazali mnogo prizadevanja in uspeh ni izostal. Obe uprizoritvi sta odlično uspeli. ' Se večji uspeh pa so otežko- V Mošnjah je zadnje čase zelo vanja je vzbudila uspela insce-čale razne objektivne težave, ki razgibano kulturno - prosvetno nacija Gabrijela Bertonclja Ta-so bile Je po neutrudnem de- življenje. Ni nedelje, da bi ne ko učinkovite in stilno izpopol-lu članov odbora in igralcev bila uprizorjena kakšna igra njene srečamo fle redko na kak-samih, še pravočasno ©dstranje- Pred kratkim je tu gostovala snem amaterskem odru ne. prenovljeni oder je bil mno- igralska skupina iz Lesc z dra- S to uprizoritvijo so Mošnjam go večji od starega. Kulise, ki mo »Pod Golico«. Igra je bila ponovno dokazali, da spadajo «ft jih dosedaj uporabljali, so gledalcem zelo všeč. med kvalitetne amaterske gle- premajhne^nisojmeji^po- ^ ^ ^ ^ daliSke druiine liko med večjimi muzeji (republiškimi), ki niso tako tesno .povezani z muzejskimi dru- in število članov, ki so se naročili tudi na šesto knjigo »Zdrav človek v zdravem okolju«. Rok za naročanje na 6. knjigo smo podaljšali do 10. junija. Do takrat nam tudi sporočite število prednaročnikov na knjigo »Dežela sveta«, ki jo bo- mo ponatisnili. Cena je 200 din -------t---,u pv- Tajništvo Prešernove družbe znamo, lahko pričnemo vzgajati. spodarskem in gospodinjskem pouku. Ta dva predmeta pa bi se poučevala le v višjih razredih 8-letk. Na sestanku so ugotovili tudi, da bo treba marsikaj »reformirati« pri vzgojiteljih samih. Ti naj bi ne iskali pri u-čencih le to, česar ne "najo, ampak naj bi resnično v^g^jali in izobraževali ter izpopolnjevali otroke v izobraževalnem in vzgojnem pogledu. Zavedati se moramo, da imamo ver; tipov ljudi in vsak učenec je osebnem l zase. ki ga je treba spo-v.nati in šele potem ko ga po- OB 10-LETNICI NAŠEGA FILMA 37 umetniških in 1407 ostalih filmov sami uprizorili zelo zahtevno Nebnih zaves, ne razsvetljave (reflektorjev) itd škotsko dramo »Molčeča usta« Sedaj ^^^^It^co Zai'gra,i so **> <*obm saf "so' Pravlja. da za 10 obletnico žeJ. ve]iko izn e ]eda]J osvoboditve uprizori dramo Iva ■> * *v. na Cankarja hlapec Jernej m ka ^ ^rurd^se- njegova P™™3^^ tudi igralci sami so vloge odlič- ske skupine ima KUD tuđimo ^ ,interpretirali Veliko nost je vzbudi'a Rezika Vidic, ki Sci in mešani pevska zbor. sta letošnjo zimo pokazala mno go delavnosti. Sedaj pripravlja- 0b desetletnici Prešernovega zbora Moški zbor France Prešeren iz Kranja je gotovo eden najpopularnejših, pa tudi najbolj- ki: je 'odlično^"odVrair^hte^o ^„m°Š!?h Zb°r.°- y.Slovenijl- Letos poteka 10 let, kar »o bile položene prve osnove za filmsko kulturno ustvarjanje pri nas. 10 let kar so prvič naši filmski delavci sproščeno segli po tem močnem izraznem 412 različnih drugih kratkome sredstvu in ustvarili film, ki no- tražnih filmov. ------- - vioko inemesa o skupen koncert narodnih. Tud. pavpl Reg] vlogo inemega dek'eta Belinde v vlogi zdrav- nika, ki je učil in naučil go- umetnilT in partizanskih nesmi. Tudi kniižnica je nabavila le- neSrečnega dekleta je po- tošnje leto (s Pomočjo Okraj- ^ vpljJ{ ^ ^ nega odbora Ljudske prosvete) 72 novih knjig. Mnogo pozornosti im odobra- Deset let po zmagi Ob deseti obletnici osvoboditve želimo našim delovnim ljudem posredovati nekaj izvirnih prispevkov iz dobe narodno Dsvobodilne borbe, ki naj bi ostali trajen dokument zanamcem na čas velikega junaštva in trpljenja slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Zaradi tega sta se okrajna odbora Zveze borcev NOV v Kranju in v Radovljici skupno z uredništvom »Glasu Gorenjske« odločila, da razpišeta nagradni natečaj ta prispevke, ki bi obravnavali čas osvobodilnega boja in ljudske revolucije na Gorenjskem. Pogoj, da je neko delo nagrajeno je, da obravnava NOB In revolucijo na Gorenjskem in da delo še ni bilo nikjer objavljeno. ZA LITERARNA DELA BODO PODELJENE 3 NAGRADE. Ustanovljen je bil leta 1945 bo 9. maja letos slavil 10. obletnico svojega obstoja. Za ta jubilej pripravlja koncert partizanskih, umetnih in narodnih pesmi. Koncert bo združen s proslavo 10. obletnice osvoboditve, kar mu bo dalo še toliko večji pomen. Pod vodstvom neumornega pevovodje in skladatelja, ravnatelja Glasbene šole v Kranju, tovariša Petra Liparja, se že vse zadnje dni vztrajno pripravlja okoli 60 pevcev zbora na ta pomemben dogodek. V desetih letih svojega obstoja, je pevski zbor France Pre- . , . . . 1 , , ... * si ime prvi jugoslovanski umet šeren pokazal veliko umetniško *.x,_, 1 rast in prizadevnost po še več- Letni kino v Kranju je že pripravljen niški film. Film postaja iz dneva v dan močnejše kuljturno-vzgojno sredstvo. Saj je edino, ki res prodre v najširše množice in ki je Bilanca 10-letnih naporov: 37 Kako so se ti uspehi kon-celovečernih filmov, 406 kratko kretno odrazili, naj pokažejo metražnih, 461 filmskih novic, nekatere številke o obisku kino 116 prosvetnih filmov, 6 risanih predstav v Kranju. Leta 1939 je in 6 kulturnih filmov ter še bilo 750 predstav, leta 1954 pa • 2.002. Leta 1939 je bilo predvajanih 100 filmov, 1949 pa 210. Leta 1939 je obiskalo v Kranju kino predstave 210.000 ljudi, leta 195.4 pa 463.000 ljudi, kar pomeni, da je bil povprečno vsak Kranjčan 25 krat na leto v kinu (za primerjavo naj povemo, da je bil vsak prebivalec Kolna — velikega industrijskega mesta v Zapadni Nemčiji — v kinu le 22 krat v letu). Zaradi teh uspehov dn naporov, jugoslovanski film tudi v svetu ni ostal neopazen. Posebno lep ugled si je pridobil dokumentarni film. Naši filmi so bili predvajani že na vseh petih kontinentih sveta; film »Ke-kec« pa je bil celo nagrajen na Beneškem filmskem festivalu. Od kratkometražnih filmov je najbolj uspel na inozemskem filmskem tržišču »Splavarji na Dravi«. Za počastitev 10- letnih naporov jugoslov. filmske ustvarjalnosti bodo v dneh od 17. do 24. aprila po vseh naših mestih Velik korak naprej pa nismo storili samo v proizvodnji filmov, ampak predvsem v tem, da smo omogočili slehernemu našemu človeku obisk kino 1 1. 25.000.— dinarjev 2. 15.000.— dinarjev 3. 10.000.— dinarjev PRAV TAKO ZA DOKUMENTARNO GRADIVO: 1. 25.000.— dinarjev 2. 15.000.— dinarjev 3. 10.000.— dinarjev ji izpopolnitvi. Nastopal je širom po naši domovini, mnogokrat tudi v radiu, zato je znan skoraj slehernemu Slovencu. Njegovi uspehi so trajni in po- najlažje dostopno vsem držav dvoran, predstav in kinoprojek- razstave in predstave naših fil-membni za vso slovensko glas- Ijanom. Prav zaradi tega je ta torjev. beno kulturo. predstav. Povečali smo število prireditve, svečane akademije, Nastop neznanih talentov FN TEGA PA RAZPISUJEMO TI DI TRI NAGRADE ZA "zVIBNE FOTOGRAFIJE IZ NOB. KI SE NISO BILE OBJAVLJENE: ^ ^ ^ _ 2. 8.000.— dinarjev 3. 5.000.— dinarjev žirijo sestavljajo, po dva člana OO ZB NOV Kranj in H vilica ter član uredništva »Glasu Gorenjske«. Vsi kandi-« ti naj poSlj«jo svoje prispevke uredništvu »Glasu Gorenj-glfro, V posebni zapečateni kuverti označeni s šifro pa *naslov pisca. Dela morajo biti v uredništvu najkasneje ^"l" julija t. 1. Žirij* pa bo rezultate objavila na Dan vstaje. >? JulHa. ' Uredništvo »Glasu Gorcnjsjkr« »i pridržuje pravLco, da Objavi šifrirane prispevke pred pregledom žirije. Objavljeni prispevki bodo honorirani kot običajno. OO ZB NOV KRANJ IN RADOVLJICA TER UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« Ker je nastop neznanih talentov na Jesenicah zelo dobro uspel, se je že takrat odločila Ijanom. Prav zaradi tega je ta kulturna panoga še toliko pomembnejša — in lahko rečemo, da smo v teh kratkih 10 letih dosegli na tem področju mnogo uspehov. Se večje uspehe so pač hromlie razne pomanjkljivosti naše filmske proizvodnje — predvsem tehnična neizkušenost in ne'zpopolnjenost, pomanjkanje dobrih režiserjev in igralcev (le-ti so se večinoma mov. OTHELLO povedanega uživanja mamil je Se enkrat Shakespeare! To danes eden najbolj perečih pro- krat v svojevrstni priredbi Or- blemov Zapadnega sveta, kajti sona VVellsa. Rekli smo svoje- tTi četrtine svetovne proizvod- vrstni, kajti ko je bil leta 1952 "Je mamil gre skozi roke tiho- film nagrajen v Cannesu. so tapcev. Film »Suženj« se sicer shakespearologi VVellsa napadli, ne bavi s prikazovanjem tiho- manjkanje umetniških ambicij ker je menda grobo poneveril tapljenja pač pa nam na pri- Shakespeara. Mi se sedaj ne bi meru nekeBa zakonskega moza podrobneje spuščali v ta pro- Prikazuje na izredno učinkovil blem, rečemo pa lahko, da je način duševno in telesno stanje film zares svojevrstna priredba tistih, ki zapadejo uživanju ma- ' ~r'~V~ 'T^CiTZmTT'^m ^l IZ in da Je v nJem pravzaprav več mil. In še nekaj .nam jasno men pridobiti čimveč novih kul- naia ™ka PodJetJa 'e financ- WeH kot Shakespeara. To- pove ta film. vzrok da ljudje .______ , , ■ no oslabila — zelo malo pa do- . ,. , . ... pove ia mm. wroK. u.i ijuujc prinesla k umetniškemu dvigu da kljub temu smo s fl,mom ze" zaidejo na to pot, je največkrat in tehnični izpopolnitvi. Upaj- lo »adovoljm kajti scenarij sam ^ v našem primeru: obu- Zveza kulturno prosvetnih dru- rekrutirali iz vrst gledaliških štev radovljiškega okraja orga- igralcev). včasih pa tudi po nizirati tak nastop tudi v Ra- manjkanje umetniš dovljici. Nastop bo v nedeljo, ustvarjalcev samih. 17. t. m. ob 15. uri popoldne v • v . dvorani TVD »Partizan«. To bo ,NaJveč]a slabost jugoslovan- drugi nastop neznanih talentov ske filmske proizvodnje pa je v okraju Radovljica in ima na- Prav Z°iovo koproduKcija. ki je men pridobiti ci turnih delavcev v naša kultur no-prosvetna društva. Kakor na Jesenicah, bodo nastopili tudi v Radovljici pevci-solisti, pev m0, da se bomo v bodoče bolj no..s?.bi, izre< ci v manjših skupinah do ok- oslonili na lastne sile in več nri*ljiva igra teta, reoitatorji, razni godbeni- gradili na izkušnjah iz pretek- z,ast| *• VVellsa samega ki in plesalci. Zanimanje za l°sti. razpisani nastop je največje na j66Mlcah. Lepo število kandi- po sebi, izredna režija In pre-vseh igralcev — napravijo tako močan vtis, kot redko kateri film. Lahko reče-Kljub vsemu pa se danes lah- mGt da je kljub svojevr«tnosti v ko s ponosom ozremo na pre- umetniški potenci enakovreden datov je najavljenih tudi iz hojeno pot naše filmske ustvar Shakespearovi drami, drugih krajev radovljiškega o- jalnosti, saj smo dosegli uspe- kraja in celo iz krajev izven he, ki jih ne bi pričakovali in SUŽENJ okraja. ki jih ne opažamo nikjer. Problem tihotapljenja in pre- film. pen socialni položaj mladega komponista in njegove žene. Največji uspeh tega filma pa je igra Danijela Gelina, ki je na izreden način podal lik mor-finista. Zgolj zaradi nje.?a, če ze zaradi drugega ne si jc vredno ogledati ta zanimivi V štirih letih trikrat republiški prvaki O kegljači ti, ki so najboljši v Stotem ji — Zastopani so tfuti t> državni r«*pres«nianci Teč kot 300 članov in prijateljev stre I st v a Ze dalj časa sem se pripravljal, da bi naše bralce malo ko podira keglje. Krogla, ki jo Kot vsako leto, tako bo tudi v ^ strelskih družinah Strelstvo, lahko rečemo, je športno strelišče, ki bo dolgo Kort vsako leto, tako bo tudi bolj seznanil o delu in uspehih kranjskih kegljačev. Tudi to vrže, podre toliko kegljev, da letos kegljaški klub »Triglav« pot je malo manjkalo, da ne bi uspel napisati teh vrstic. To je že leta 1953 zastopal naše dr- za vse večje praznike priredil pa samo zaradi tega, ker se s tajnikom kegljaskega kluba »Tri- žavne barve v A-reprezentanci v Kranju razne kegljaške pri- skorai n^JboIJ priljubljen šport stre}{šce< samo kakšno! glav«, Stanetom Reboljem, nisva sporazumela. Kranjski keglja- na.svetovnem prvenstvu v Beo" reditve. Vendar če-hočejo, da v Kamniku. Uspehi posamezni- Razen tega p'a je ta prostor či namreč podirajo keglje na dveh kegljiščih, eno je pri Domu gradu. pridejo tudi gledalci do svojega kov in strelskih družin na raz- namenje(n ge za razne drug- JLA, kjer imajo tudi svoj klub, drugo pa v tovarni »Inteks«. S svojim velikim in preciz- užitka, morajo vse take prire- nih tekmovanjih pa nam doka- orireditve, tako da strelci čQ~ Ce sem ga iskal na enem kegljišču, je bil on prav gotovo na nim znanjem, z večkratno osvo- ditve imeti Kranjčani na pro- zuje jo, da Kamničani niso sa- ^,rav je »strelišče« njihovo le drugem. Tako sem ga »lovil«, dokler se končno le nisva sre- jitvijo prvega mesta na raznih stem. To pa zato, ker nimajo mo navdušeni športniki - strel" težko pridejo na vrsto. Težko čala. Potem mi je skoraj tri ure pripovedoval o zgodovini, tekmovanjih, s tretjim najbolj- primernega kegljišča. Na keg- cj> ampak, da so tudi dobri se zvrste tudi zato, ker jih j" težavah, potrebah, načrtih in o igračih kranjskega kegljaskega ši-m rezultatom na svetu — po- ljišču pri Domu JLA ni niti strelci kluba. Toliko mi je povedal, da bi lahko napisal že kar precej drl je že 918 kegljev v 200 lu- toliko prostora, da bi lahko na- debelo knjigo. čajih, si je tudi Rajko Stare stopajoči moštvi gledali vsaj 1951... si je priboril naslov prvaka Slo- Priboril vstopnico med najbolj- svojega tekmovalca med igro. TEGA LETA 16 maia ie bil veniJe v mednarodnem slogu. 50 deseterico v državi čeprav kaj šele> ^ bi iahko kdo od iiL.UA LL1A, lb. maja, je on je na svetovnem prvenstvu leta gledalcev zasledoval dvoboje, v Kranju ustanovljen kegljaški Prav gotovo kranjski keglja- 1953 nastopil »le« v B reprezen- Tudi na kegljišču v »Inteksu« klub. Da je bilo za to ustano- či takrat ne bi dosegli takih tanci Pri tem moramo pripom- ni skoraj prav nič drugače, vitev res veliko zanimanje in uspehov, če jim ne bi priskočil njti §e ^ da s^ tudi svetovni veselje, nam dokazuje dejstvo, na pomoč delovni kolektiv to- rekorder in drugi na svetovni Prav 8°*°™ ie to pomanjka-da je bilo v klub takoj včla- varne »Inteks«, ki je na pobu- lestvici najboljših kegljačev Ju- nje mcdernega športnega keg-njenih 128 kegljačev. Kljub te- do Martelanca zgradil v »In- gosjovana. Ijišča precej vplivalo na kvali-mu pa bi takrat verjetno ne teksu« dvostezno kegljišče, kjer teto kegljačev in na njihovo prišlo do ustanovitve, če ne bi so bila potem tudi vsa prven- 1954 _ _ LETO NAJVEČJIH uspešno delo sploh. Ce danes bilo 7 res navdušenih mož, pri- stvena in prijateljska srečanja. USPEHOV — TUDI ŽENSKE °P*puJete kranjske kegljače, bo-jateljev športnega kegljanja, Brez tega kegljišča bi Kranjca- IN »ABRAHAMI« SO POSTALI ste °Pazili> da se Pri nJih ne" med njimi zlasti Franca Jurge- ni ne mogli doseči toliko uspe- AKTIVNI KEGLJACl kaJ d°ŠaJa' Jim iz obraza leta, ki je bil tudi prvi pred- hov, ker je bilo v klubu že to- kar sije neko zadovoljstvo in sednik kluba. liko članov, da so se le s te- ^AKAJ JE TO leto- le*° naJ~ veselje. Morda bodo že čez 14 Star pregovor: Vsak začetek žavo zvrstiii na treningih. Se- večjih uspehov? Člani in mla- dni začeli z gradnjo novega moje težak — je tudi zanje veljal veda s tem kegljiščem pogoji dinci so si kot moštvo in kot dernega 4-steznega kegljišča pri Z ustanovitvijo kluba še niso za njihovo delo niso postali posamezniki v vseh disciplinah zlati ribi. Z nestrpnostjo pri-imeli kegljišča in potrebnih re- »rožnati«, ampak za silo je šlo. kegljanja osvojili naslove prva- čakujejo, kdaj bodo lahko udar-kvizitov, niti sredstev. Vendar Tega leta je bila tudi prva S1?v,enlje- TMed Pf™^" nižko PriJeli za del°- uPaJo, da sta volja in veselje do keglja- večja prireditev v Kranju - kl .f° to; Martelanc, bodo lahko za kranjski občin-nja premagala te prve težave. »Revija kegljačev Slovenije«, ki «a^o Stare (oba sta dobila tu- ski praznik, 1. avgusta, že na S prostovoljnim delom so si so jo priredili v počastitev d> naslov mojstra kegljanja) in novih kegljaških stezah imeli uredili kegljišče pri Domu JLA praznika ustanovitve nove Ju- Miro Ambrozič Vsi trije so si veliko prireditev. Prav gotovo in še isto leto pričeli s smotr goslavije, 29. novembra in je °f°+31 1 ze po dve uzlatl *?laj«U, bo to novo kegljišče v veselje nim treningom. Člani so si že danes to že tradicionalno tek- Mar?elan 23. apriIa: 6_35 ska univerza, pregled. Torek, 19. aprila 20.00 Kulturni 11.15 Cicl- Prihodnji teden pošljemo društvom prijave za tekmovanje, ki naj jih društva takoj izpolnijo in vrnejo svoji Občinski gasilski zvezi. Izpiti za izprašane gasilce. Društva, ki imajo tečaje za iz- mikrofonom so Štirje lantje in 5^fl£T^JlBl?£ ZrZjSZ- S- WSS ^P-eijnikJinob^ za pionirje. 14.30 Iz Uradnih listov. 16.00 Utrinki iz literature — BoJeslav Prus: Lutka II. zvezam datume izpitov. Brez prisotnosti pov. obč. gas. zvez se izpiti ne bodo smeli opravljati. Prodam hlevski gnoj. Naslov v upravi lista. Prodam radio aparat Philips ali zamenjam za deske. Marti -njak, Stražišče 240, Kranj. Prodam 4 nova okna 120 X 110 cm. Naslov v upravi lista. Zamenjam ali prodam ple-nedeljska menskega bikca čez eno leto starega, za brejo telico, nadalje prodam 4 blikantan zajce in vzamem v najem travnik — GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 16. aprila ob 20. nes- u" prava 'SD želi, da bi bila to družina brez otrok, prednost imajo mlajši upokojenci. Interesenti se lahko dnevno osebno zglasijo v strelskem domu popoldan od 16. ure dalje. * »Transturist« Skofja Loka vabi na dvo- in trodnevne izlete z avtobusi v juliju in avgustu. 1. Koroška—Grossglockner — Salzburg (trodnevni, julija); 2. Koroška (dvodnevni, julija): 3. Trst — Gorica (dvodnevni, avgusta) 4. Trst — Benetke (dvodnevni, avgusta). Za vse izlete prijave do 5 junija (tel. 242). Prav tako pripravlja obisk velesejmov v Celovcu (dvodnevni 11.—12 avgusta). Prijave do 1. julija na Dunaju (trodnevni 11.—18 septembra). Prijave do 30. ju lija; v Gradcu (dvodnevni 1.—9. Ok tobra). Prijave do 15. avgusta Potrošniki, ludi ee% poUtje si nnborite premog in «frr« pri ,KuriVO* - Kranj Gorenja Sava, telefon it. U92 Kdo nas, iz Kranja in bližnje vih treh mesecih letos pa celo okolice, že več let preskrbuje s 15,873.000 dinarjev, kar pred-kurivom v mrzlih jesenskih, stavlja za dobra dva milijona dinarjev večji promet kot v pr- DOBER NASVET Gradbeno podjetje »TEHNIK C skofja Loka sprejema kvalificirane in nekvalificirane delavce Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje v lastnem delavskem naselju. Potorf Gostinska podjetja, menze, restavracije, bolnišnice, klavnice gospodinje in posebno mladina ZBIRAJTE KOSTI in Jih oddajte našim odkupnim postajam Kranj, Trži«, Skofja Loka In Jesenice, ki vam jih plačuje po 14 din za kg »ODPAD« LJUBLJANA RAZPIS Zdravstveni dom Bled razpl suje službena mesta za: 1 medicinsko sestro, 1 bolničarko — administrator ko v Splošni ambulanti na Bledu. Kvalifikacija za med. sestro: Sola za medicinske sestre z diplomo; za bolničarko: 1 ilet-na bolničarska šola z uspešno opravljenim izpitom in nekoliko prakse v ambulantni administraciji. Plača: Osnovna plača po U-red'bi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. Refektantke naj vložijo prošnje (kolekovina din 180 in din 95 v gotovini) najkasneje do 30 anrila 1955 na Zdravstveni dom Bled. RAZPIS ' Referat za varstvo kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti pri Svetu za prosveto Slaba volja in često nepotrebno razburjanje potrošnikov velikokrat ni na mestu, saj so v večini primerov sami krivi, da je tako. Veliko Kranjčanov in ljudi iz njihove bližnje okolice meni takole: premog in drva sta nam najbolj potrebna pozimi, zato si bom nabavil kurivo tudi takrat. Torej vsak ve, da cenil celo za 6 odstotkov. Ka- potrebuje največ kuriva pozi- ko notem da nmmpt trvlil vem polletju leta 1953. Motili bi se, če bi mislili, da se je promet za toliko zvečal zato, ker so tudi cene večje. Ne! Letos so v primerjavi z lanskim letom cene premoga za tri odstotke nižje, lignit pa se je po ko potem, da je promet toliko večji? Odgovor je zelo preprost: zato, ker »KURIVO« - Kranj vsako leto nabavlja večje količine kuriva. Pred dvemi leti je »KURIVO« posredovalo potrošnikom 6.800 ton lignita, letos pa ga bo 11—12 tisoč ton. mi. Zakaj si ga potem ne nabavi že poleti, saj ima »KURIVO« premog in drva tudi takrat na razpolago?! Ne čakajte zadnjega meseca, saj nikjer ne morete priti vsi naenkrat na vrsto in prav tako tudi ne pri nabavi kuriva. Zato naj bo res Prav tako, kot s premogom, je dober nasvet: kurivo za zimo »KURIVO« tudi z drvmi - meh- si nabavite že poleti! zimskih in spomladanskih mesecih, seveda pa prav tako tudi čez poletje. Vse tovarne, podjetja, šole, razne druge ustanove in privatniki, kupujejo premog in drva pri »KURIVO« Kranj. PREMOG IN DRVA IMA »KURIVO« VEDNO V ZADOSTNIH KOLIČINAH NA RAZPOLAGO Premog vseh vrst — lignit iz Velenja, rjavi premog vseh velikosti, od prahu do največjih kosov iz rudnikov Trbovlje, Senovo, Kočevje in Krmelj — lahko vsak potrošnik v katerem koli letnem času nabavi pri »KURIVU«, ki ga danes dobavlja in posreduje že v tako velikih količinah, da se potrošnikom ni potrebno bati, da bi bile v zimskih mesecih morda njihove peči mrzle. Da je res tako, nam dokazujejo nekatere številke iz prejšnjih let v primerjavi z današnjimi. Celoten promet »KURIVA« v prvem tromesečju leta 1953 je bil 7,407.000 dinarjev, istem času 1954. leta že 11 milijonov 227.000 dinarjev, v pr- kimi okioglicami in cepanica- »KURIVO« - mi kot bukovimi — dobro zalo- ROCA VSEM ženo. Zato naj se potrošniki ne IN SVOJIM boje, da bi morda teh primanj- NAJ SI KURIVO ZA ZIMO kovak>- NABAVIJO ŽE POLETI' KRANJ PRIPO-PREBIVALCEM POTROŠNIKOM zanimivosti CEZ PETDESET LET ... Kako si znanttoeniki zamišljajo žiuljenje takrat, ko bomo pisali leto 200O MOTORNO DVOKOLO ZA NA LED Nek francoski konstruktor je naredil .poseben motor — motocikel — za vožnjo na ledu, ki ga žene velik propeler na zadnjem koncu vozila, Motocikel drsi po dveh ali treh drsalkah in je namenjen za prevoz čez velike zaledenele površine rek, jezer ali morij, zlasti v severnih deželah. Dvokolo lahko doseže hitrost 70 kilometrov na uro. Drsalke se lahko potegnejo v trup motorja, kar omogoča, da motorno dvokolo vozi tudi po vodi, ker ima trup obliko čolna. VELIKA HIDROCENTRALA NA URALU Na Uralu, blizu mesta Molov, so pred kratkim zaključili z gradnjo največje sovjetske hidrocentrale. V neverjetno velik jez na reki Kami (največji pritok Volge) je vzidano 800.000 kubičnih metrov betona in 14,500.000 kubičnih metrov razne zemlje. Nad jezom je nastalo veliko jezero, reka Kama pa je s tem postala plovna za največje rečne ladje skozi vse leto; hidrocentrala bo omogočila vsako leto prihranek za več milijonov ton premoga. AVTOBUS ZA 180 POTNIKOV V švicarski tovarni Saurer so pred kratkim iskonstruirali največji avtobus na svetu. Avtobus lima dva voza, ki sta zvezana z zaprtim hodnikom v obliki harmonike in tako predstavlja celoto. Pogonska sila vozila sta dvojna srednja kolesa, sprednja in zadnja kolesa pa služijo za krmarjenje. Avtobus ima 240 konjskih sil in flahko naenkrat prepelje 180 potnikov. Prvi tak avtobus bo kmalu izročen prometu v .Zurichu. EVROPEJCI PRVAKI SVETA V KAJENJU S PIPAMI V Montrealu, Kanada, je svetovno prvenstvo za naslov šampiona v kajenju s pipo. Do sedaj s precejšnjo prednostjo vodijo Evropejci pred ostalimi narodi sveta. Na prvem mestu je Stiling iz Kopenhagena, ki je v 99 minutah in 15 sekundah pokadil 3,3 grama tobaka. Isto količino tobaka je pokadil tudi Norvežan Opsal, vendar v krajšem času, v 90 minutah in 8 sekundah. Tekmujejo namreč v tem, kdo bo pokadil manj tobaka in v čim daljšem času. Lansko leto je bil svetovni prvak in rekorder Amerikanec Poul Loyde-bach, ki je pokadil v eni uri in 55 minutah najmanj tobaka. V zadnjem desetletju napreduje tehnika z velikanskimi koraki. Iz leta v leto se izpopolnjujejo izumi, ki so še za naših mladih dni izgledali popolnoma neostvarljivi. Atomska energija je osvobodila nov, neusahljiv vir moči, reaktivna vozila so »prebila« zvočni zid; vožnja na mesec, raziskovanje vsemirja — to niso več samo žilvernovske utopije. Zal, danes zaradi politike velikih sil, rožljanja z orožjem in tekmovanja v oborožitvi. Prototip rakete, ki bo popeljala prve potnike na mesec. ni mogoče izkoristiti vse te pridobitve moderne tehnike v miroljubne namene. Vendar se po vsem svetu počasi, a vztrajno uveljavlja ideja, da je končno vendarle treba postaviti tehniko v službo ljudstva. Ko bo to doseženo, bo po vsem svetu lahko zavladalo blagostanje. Ce danes ne bi bilo političnih razprtij in blokovske politike, ne bi bilo na svetu 59,5% ljudi, ki bi bili podhranjeni! Pa poglejmo nekaj tehničnih čudes, za katere nam obetajo znanstveniki, da bodo postala v prihodnjih 50 letih stvarnost. NA POČITNICE — NA MESEC Predvsem bo v teh letih izdelana raketa za raziskovanje vsemirja. Z njo se bo lahko vsakdo brez postanka pripeljal z Zemlje naravnost na Mesec. No, ta zamisel je že stara, le da je po izjavah strokovnjakov bliže ostvarit vi kot kdajkoli prej. Zanimivo je tudi, da so za prvi polet razprodani že vsi sedeži v raketi. Pokupil jih ni seveda nihče drug kot — Amerikanci. PRAZNE, ZAKLENJENE TOVARNE Znanstveniki, ki proučujejo Razvoj »industrije, trdijo, da bodo tovarne bodočnosti vedno zaprte in da v njih ne bo žive duše. Proizvodni proces se bo reguliral avtomatično iz določenega centra. Vsaka napaka bo popravljena s pritiskom na gumb; s pritiskom na gumb bo pogašen tudi vsak požar, ki bi eventualno nastal v tovarniških prostorih. Zrak v velikih mestih, posebno tam, kjer je nakopičene dosti industrije, je danes zelo slab. V njem je polno prahu, dima in saj. Posamezna večja industrijska mesta pokriva debel sloj saj in prahu ... Cez 50 let tega ne bo več. V še tako velikem in še tako industrijsko razvitem mestu bo zrak svež, dober. S posebnimi priprav ga bodo namreč sproti očistili. KAJ PA ČLOVEK? V prihodnosti bo torej vse avtomatizirano. Samo na gumb boš pritisnM in že se bo naredilo tisto, kar si želel. Kaj pa s človekom? Tudi v tem so znanstveniki optimisti. Pravijo, da čez 50 let ne bo nič nenavadnega slaviti 100-letnice. Biologija bo imela takrat poseben ekstrakt za povečanje aktivnosti kapilar in podaljšanje njihove evolucije. Stoletniki bodo imeli lahko otroke. Nič več ne bo ljudi brez Las, ni/ti ljudi s sivimi lasmi. SE NEKAJ ZA GOSPODINJE Svetlobo in toploto bomo dobivali v 2.000. letu od kozmičnih žarkov in sončne energije. Žarnic ne bo več. V kuhinji bo stala namesto štedilnika elektronska pečica, v kateri bomo lahko pripravili vse mogoče jedi v nekaj minutah. Posode ne bo treba več pomivati, kajti narejena bo iz plastične mase in jo bomo po uporabi odvrgli. Tudi pometati ne bo treba, kajti posebni sesalci, ki bodo montirani v stanovanju, bodo sproti posesali ves prah. z živalskega sveta Živali, ki ratum izmotale iz mrež mistike, sploh sposobne ra- Zmeda, ki jo je povzročila v meni ta nova spoznana stvarnost, ni izhajala iz neke zahteve, naj iz isramu zatajim moje sorodstvo z Afriko. Mnogo bolj sem si belil glavo s ,'tem, kako naj pojasnim ta afriški »ostanek« v Ameriki, ko sem vendar vztrajno odklanjal teorijo o mističnem vplivu »rase« in bil prepričan, da se človeka, kakršen že je, lahko v osnovi zajema le v konkretne družbene sloje, v katerih živi. Vzdihnil sem; to je ibil res velik problem ... Neutrudno sem hodil po ulicah Akkre. Ko sem se tako potikal po mestu, sem prvič v življenu odkril, da kodrasti lasje lahko opravljajo koristno funkcijo; uradniki in šolarji so si zatikali vanje rdeče in rumene svinčnike, da bi jih ne izgubili; nekateri otroci so nosili na glavi celo tintnike in Išolske knjige. Opazoval sem dekletce, ki je lupilo pomarančo, jo .razpolovilo na dva dela, si dalo enega na glavo, drugeiga pa med potjo použilo. Ko sem zavil iz glavnih cest v labirint ozkih, Is kamenitimi zumeti abstraktno zaprisego na neko zastavo ali ustavo? Za- zidovi zaprtih ulic, sem bil pripravljen na odklonilen, celo radi njihovih tradicij in njihove kulture jim je morala zgle- sovražen sprejem. Priprl sem oči; pred menoj je ležala pisana dati prisega popolnoma logična, ker so bile tako navajene iz scena: truma mož, žena in otrok. Vladal je popoln nered ... dosedajih obredov.. V družbi,*kjer vladajo s svilo in zlatom Imel sem vtis, da ss je ta čma človeška gmota tako po- okičeni poglavarji, zmore samo simbol nekega živega človeka, mešala z zemeljskim blatom, da se je komaj lahko določilo, kje nekega človeka, ki ga vsi lahko vidijo, slišijo, nagovorijo in začne človeško meso in kje neha zemlja. Vsi ti ljudje stanuje*« opazujejo njegova dejanja — zmore samo živeči simbol, dati ljudem občutek, da jih zaprisega resnično veže. Ko sem se naslednje jutro prebudil, je bilo moje presenečenje nad tem, kar sem videl še večje. Videl sem nekaj popolnoma novega. Kako čudovito raznoliko enotnost je skoval Nkrumah: krščanstvo in poganstvo, plemenski kult in seksualnost, nacional-socializem, socializem, stanovanjsko izgradnjo, zdravstveno službo in načrte za industrializacijo...! Prejšnji večer nisem imel časa, da bi razmišljal o tistih kačastih, podrsujočih plesih, o tistem čudnem upogibanju in zvijanju telesa... To, da obstoji neka vez med afriškimi domorodci in ameriškimi črnci, o tem ni nobenega dvoma. Toda v čem se le-ta odraža? Skupina ameriških antropologov se je pred časom bavila izključno s temi problemi — z odkrivanjem tistega, kar je na čuden način imenovala »afriški ostanki«. S tem izrazom je poskušala povedati prav to, kar sem opažal jaz. Ko sem razmišljal o dogodkih prejšnjega večera, sem našel v blatu in žive od blata, pri čemur zgieda, da se meso njihovih teles neopazno spaja z zemljo. Vsahel od vročine sem se na povratku napotil do vladnega letnikovca, kjer me je čakal nek neznan mlad Afričan. Rad b: govoril z menoj. »Kaj lahko storim za vas?« sem ga povprašal. »Dr. Wright. . .?« je začel. »Toda, jaz vendar nisem doktor,« sem ga prekinil. »Torej, sar,« se je zarezal, »jaz delam pri angleški družini tu nasproti. . .«■ »Da?« »Vi ste Američan, sar? Kajne?« »Da.« (moledoval. »Morda mi lahko pomagate, sar? Prosim,« Je »Bom poskusil. Za kaj pa g »Veste, sar, mi ne moremo nove stične točke: smeh, pri katerem se'upognejo kolena, glava pa kot v zadregi obrne proč; poseben način grebenja z nošami, znal ameriške vojake, ki so bil če je človek zadovoljen in sporazumen; nepojasnjen, skoraj mračen molk. če je drugačnega mnenja, ali nekomu kljubuje ... riški tečaj in zato mi je potrebna pomoč, sar.« .jjtjj Vse to je bilo čudno, vendar resnično. »Kakšen tečaj pa bi radi obiskovali?« sem P»VP »Bom poskusil. Za kaj pa gre?« > Ang li spoaooni, s«i,- --- - kak ame-val. »Sedaj bi se hotel kaj naučiti. Želel bi posecaii 2 A„fi,e*ev. Med vojne ili spodobni, sar,« «" J . . gme- i x 5