Leto V., Stev. <3«
Lfubljana, nedelja, 8. junffa 1924
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
|tha|i ob 4 »jutra).
Stane mesečno 20-— Din is inozemstvo 30'— a neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta &L 16/». Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana. Prešernov^ ul. št 51. Telef. št. 3&
Podružnici:
Maribor, Barvarska uL i Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov-' zavodu štev. U.84>
Prihodnja številka «Jutra» izide v sredo zjutraj.
Ljubljana, 7. junija. Še tako senzacij onalne pravljice o mučenju in justifikaciji Fakina so prava malenkost v primeri z vs«m onim, kar se jo zadnjih deset let do-
Vsi na Trbovlje se nanašajoči shodi
gajalo m dogodilo. Vsak napadalec se njih (lcl dr.'Milan Srskič se je danes
a nn nn «.A/lllt,	cin fill aK«H1I1 *M	1 O I
ODREDBA NOTRANJEGA MINISTRSTA. — PREPOVEDANE SO TUDI ŽALNE MANIFESTACIJE. - ODREDBA VELJA ZA VSO DR-
ŽAVO.
Beograd, 7. junija r. Minister uotra«
rem bi se vršila komcmoracija za padli«
„ .	_	.	. „J1W „w ......... ____________________ ml nacionalisti v Trbovljah, in siccr v
mora, zavedati, da silobran m sala. jvrnil z Bleda in jc min, .rskcmu prcd«' prostorih Sokola 1. Redarstvo jc to ma«
Tudi Fakin in njegovi tovariši, ld so i r,edni!.u Pašiiu poro5a, 0 preiskavi v naskočili orjunaško prapore, sprožili TrbovIja]ll kakor tudi o svoji avdijcnci repetirke, pištole in revolverje tor : kra]ju Kakor doznava Vaš dopisnik, vrgli bombo, so morali biti pripravijo- (Jc v|ada odrediIa> da sa prcpovcdo vsa ni na vse m 60 so našli to, kar so zbol.ovallja in manifcstacije, ki bi bile v iskali, imajo to predvsem zahvaliti
zvezi z dogodki v Trbovljah.
Zagreb, 7. junija r. Danes dopoldne ob ,10.30 bi sc imel vršiti sestanek oblast« nega odbora Orjunc v Zagrebu, na katc«
Seja ministrskega sveta
sebi in tistim, ki so jih organizirali in naščuvali za hudodelska dejanja.
Pečati se s trboveljskimi dogodki v ostalem ni več naša naloga, marveč zadeva pristojnega sodišča, ki bo izreklo končnoveljavno razsodbo o njih. Veliko večje važnosti za javnost, narod in državo kot dogodki sami je pa njihovo ozadje. To se ne sme in tudi ne da prekriti z nobenim figovim peresom kakega Fakina, ali pa s fingirano tatvino 400 Din.
Trboveljski dogodki so v nesreči, ki se je pripetila, na srečo razgalili j e -dr o, ki je stalo skrito za dogodki in ki bi broz njih morda ostalo še dolgo skrito na veliko in rastočo škodo države. Trbovlje so razkrile obstoj velike zarotniške organizacije, naperjene proti sedanjemu drnžabnemu redu in obrnjene naravnost proti obstoju naše mlade države. Komunistom se je posrečile zadnja leta, zlasti odkar je vladal v Sloveniji klerikalni režim Markovega protokola, vzpostaviti organizacijo, ki je sedaj mnogo onasneiSa in usodnejša, nego je bila njihova prejšnja. Predvčerajšnja zagrebška .Borba* napoveduje celo, da »ni daleč dan*, ko nastopi obračun z »buržuazijo*. V načrtu imajo po ruskoboljšcviškem vzoru uprizoritev sistematičnega po-kolja, ropanja in uničevanja vse^a, kar ni njihovo in kar so si (lnigi s pridnostjo in z delom pridobili
Trboveljski dogodki pa so razkrinkali tndi šo nekoga druge-ia, ld jo doslej igral v Jusroslaviii hinavsko ulogo. Onemoffla in surova jeza jc zmešala klerikalcem vse prejšnje hinavske račune. Niso sc mogli več premagati, vreli so proč hinavsko krinko in pred vsem svetem stoje danes v svoji naravni nagoti. Stranka katoliškega klerusa v Sloveniji je javno in odkrito dokazala, da stoji 11 a strani komunizma in da odobrava njegove protidržavne, prevratne akcije in cilje. Sedaj nihče več ne more dvomiti, kje eo simpatije klerikalizma in kam meri njegovo delo.
Hinavci so se sedaj sa.mi razkrinkali. Padli so v recidivo slepega in strastnesra sovraštva proti ju crosl o venski ideji in proti jusroslovenski državi, ker klerikalizem naše narodne države nikdar ni maral in nikdar ljubil. Treba le pogledati deset let nazaj, da prav spoznaš tega neizprosnega našega sovraga. Od 1. 1908. dalje, od okupacija Bos-! in Hercegovine, zlasti pa 1. 1914. in naslednia vojna leta ie bil klerikali-
zem prav isti. kakor je daines. Razlika Beograd, 7. junija, p. Danes dopolono je le v tem. da danes nastopa pod fir- 0b pol 10. uri jo prispelo v Boograd iz mo Slovenstva in avtonomije, takrat Zagreba z brzovlakorn pevsko društvo pa se je boril za »katoliško - avstrij- {.Ljubljanski Zvon*. Na postaji jih je sko* misel. Takrat je rotil avstrijske SprGjel načelnik ministrstva prosvete policiste in krvnike, naj z «vsemi odavič, daljo Branko Nušič, prvi občin-I silami .iztrebijo**, «tin«jo»_in »vdu-| »ljo* srbsko impfrija.listično idejo, katere .cilj je osvoboditev vseh Jugoslo-venov izpod habsburškega jarma*
nifcstacijo prepovedalo. Dalje jc pre« povedana tudi skupščina, ki bi sc imela vršiti v nedeljo ob 10. dopoldne na Mažuranovičevem trgu, ki so jo sklicali radičcvci, zajedničarji, frankovci. Košu« tičeva stranka. Hrvatski radnički Savez, nezavisna radnička partija Jugoslavije (komunisti) in nezavisni radnički sindi« kati (socialisti).
se
POVERIL JE SESTAVO VLADE BIVŠEMU FINANČNEMU MINISTRU
FRANCOIS-MARSALU. — PARLAMENT BO ODREKEL VLADI VSE
KREDITE.
Pariz, 7. junija, s. Milierand io danes I c„!s Maršala, ki pripada zmernemu krilil dopoldne konferiral s Pierro Landryjem, | levičarjev, a jo osebni prijatelj Milleran. Ferdinandom Faurejem, Bouyssoiiom in j da. Mcui se, da bo poskušal njega pri' Dariacom. Preden bo poveril sestavo ka- dobiti za sestavo kabineta, bineta kaki osebi, bo imel šo razgovor z Pariz, 7'. junija, j. Bivši finančni mini• guvernerjem A Ilira Steegom. »Matin> p i- [ stcY Frandois-Marsal le noeol, ho Ic ob šo danes: Milierand bo poveril sestavo I 10.15 zapuščal lilissde izjavil novinar/cm vlado politiku, l i bo mogel po svoji ore-lrf,! je prevzel poverjeno mu nalogo se-
NOTRANJI MINISTER O KRIVCIH TRBOVELJSKIH D0(jOP<VOV. — POSVETOVANJE O ALBANIJI. — SESTANEK MALE ANTANTE. —
Beograd, 7. junija, p. Nocoj od 18. do 10. uro so je vršila seja ministrskega sveta. Minister notranjih dol Milan Srskič jo poročal ministrskemu svetu o svoji avdijenc! pri kTalju, daljo o podpisu imenovanja velikih županov in o dogodkih v Trbovljah. Ministor Srskič je izjavil Vašemu dopisniku, da je slučaj v Trbovljah bil očividno insceniran od protldržavnili elementov, kl se 6edaj skrivajo pod razne krinke.
Po njegovem govoru je minister zunanjih poslov dr. Ninčič poročal o situaciji, ki je Btvorjena gledo dogodkov v Albaniji. Pročital je zadnjo brzojavko, ki jo je vlada prejela iz Albanijo, iz katere jo razvid.no, da vladno čete obvladujejo situacijo in zmagujejo nad uporniki. Netočna jo vest, da je Tirana zavzeta, pač pa sc vodijo ogorčene bitke okrog Lješa. Ka obeh straneh jo mnogo žrtov. Daljo ni resnična vest, da je padel Bairam Cur.
Nato jo minister zunanjih poslov dr. Ninčič poročal o sestanku Malo antante, ki so bo vršila 7. in 8. avgusta v Pragi. Program za ta sestanek jo žo docela ugotovljen. Nocoj se je v beograjskih političnih krogih govorilo, da namerava Duca pokreniti vprašanjo glede Besarabijo.
Za tom jo ministrski svet pooblastil ministra prosveto, da stopi v razgovore Rusijo, glede vprašanja ruskega učlteljstva, ki so nahaja v naši službi. Daljo jo ministrski svpt razpravljaj o plačah in pokojninah ministrov na razpoloženju. Ta zadeva jo bila izročena glavni kontroli, naj o njej odloči.
Ostala seja ministrskega sveta je bila
posvečena rosortnim poslom, zlasti zadevam ministrstva prometa v zvezi z finančno situacijo, ki se tičo železnic. Končno jo ministrski svet odobril večji del predlaganih kreditov finančnemu in -ometnemu ministrstvu.
MALA REKONSTRUKCIJA KABINETA?
teklesti izvršiti program levice. Predsed nik republike namerava vodili politiko, ki stremi po splošni volilni pravici. Clo-v 'i'i se o guvernerju Alžira Steegu in o bivšem finančnem ministru Maršalu.
Pariz, 7. junija, h. Milierand jc danes nadaljeval svoja posvetovanja. Sprejel je več politikov in končno guvernerja Al/.ir-ja, senatorja Steega, ki pa je odklonil nalogo, da sestavi kabinet. Zvečer je po
slavili novo vlado in da bo v torek pre čilal v zbornici in v senatu spomenica predsednika republike.
Pariz, 7. junija j. Uradi zbornice so danes opiildne konstituirali izredno krc< elitno komisijo, ki bo 1. julija zaprla vladi k rodite. V tej komisiji, sestoječi iz •14 članov, imajo stranke levice 37 čla< nov. Parlamentarna večina bo na ta način onemogočila vsako vlado, ki bi jo
zval k sebi finančnega ministra v odsto- j eventualno imenoval Milierand na svojo pivšem Poincareievem kabinetu Frau-1 pest.
vopa v
TIRANA ŠE VEDNO V ROKAH VLADNIH ČET. — SITUACIJA VLADE SE BOLJŠA. — STALIŠČE NAŠE VLADE.
Beograd, 7. junija, p. Danes popoldne jc minister zunanjih poslov dr. Ninčid
Beograd, 7. junija p. Vlada jc prejela . . poročilo iz Tirane, <h> mesto doslej šc . n„„„„. 7 ,„_,,„ v ivililiPnih kro-rih ni Pad,°- Srdito "kc'!" Proti mcstu vodi sPrclel upravnika italijanskega poslani" se vztrajno ov^l^^ v^krajllm -d Valonc sem upornik No,a Danes sta štva v Beogradu g. Sol, ki zastopa od. času izvrši rekonstrukcijo vlade. Nngl„. Jospeia y Skader pod okriljem Italije ša se, .la rekonstrukcija ne bo preveč ob- Be? Prlštmac in Ilasan Cur sorodnik sežna ter da se zasedejo le nekateri port-	nasprotnika nase
felji z novimi osebnostmi. Za gotovo so'drz^c' NWU Prlllod namenjen zbira« smatra, da dva ministra podasta ostavko. nju Arnavtov ter organiziranju kačakov.
Nocoj se je tudi govorilo, da odpotuje Ni-
Debar, 7 .junija p. Na obeh straneh
kola Pašič jutri na Bled, da poroča kra- ™ c mcd Jug°s avijo *"»o«o v lju o notranji politični situaciji. Bajo na- Plsk°l?e s=	^ "p"rn,U ,so
ir.erava ob tej priliki predlagati reUon.1 prestngh pot Ljcš-Sv. Ivan Mcdovanski.
strukcijo vlade. Vladni krogi o tem ne izjavljajo ničesar.
ZAPRISEGA ZAGREBŠKEGA VELIKEGA ŽUPANA.
Zagreb, 7. junija, r. Danes dopoldne ob 10. jo v predsedništvu pokrajinske uprave v roke državnega podsekretarja v ministrstvu notranjih del dr. Večeslava Wilderja prisegel veliki župan zagrebške oblasti dr. Ivan Zuccon, ki je takoj nato prevzel svoje agende. Državni podsekretar je za tem imel daljšo konferenco z novoimenovanim velikim županom.
O velikem županu osiješke oblasti Per-kovieu prinaša <Riječ», da je bil doslej okretni načelnik v Travniku ter da ga je homogena radikalska vlada zamenila in premestila k pokrajinski upravi v Sarajevo, ki je bila tedaj v likvidaciji. O11 jo Hrvat in znan kot odličen strokovnjak v upravi.
Slovenski koncert v Trstu prepovedan
Trst, 7. junija, r. Kvestura je brez utemeljitve prepovedala za danes določeni koncert slovenskega učiteljskega zbora, na katerem bi Imel sodelovati tudi tenorist g. Rljavee. Koncert je tiil že lansko leto prepovedan, a je bilo takrat obljubljeno, da se bo smel letos vršiti. Kljub temu je bil zdaj zopet prepovedan.
pevci
Vladne čete so zavzele svoje pozicijo pri reki Mata. Zadnji trenutek so v Bco« grad prišle vesti, da vlada pridobiva na terenu. Uporniki zapuščajo fronto in sc vračajo na svoje domove.
Rim, 7. junija, e. cMessaggero* poroča iz Skadra: Na vsej Ironti so nadaljuje napredovanje vladnih čet. Vrhovni poveljnik jo v oficijelnem komunikeju razložil inozemskim zastopnikom, ki imajo svoje sedeže v Skadru, vzroke, ki so dovedli vojsko, da energično intervenira.
V!
šotnega italijanskega poslanika Bodrera. C!. Sola jc poročal dr. Ninčieu o zadnjih dogodkih v Albaniji. Dalje jc g. Sola podrobno raztolmačil mišljenje svoje vla« dc glpdc albanskega vprašanja z ozirom na zadnje prekucije, ki bi mogle neugod« no vplivati tudi na sosednje države. V, tej konfcrcnci jc izjavil g. Sola, da so bo Italija zadržala popolnoma nevtralna napram Albaniji in da zadnji dogodki v Albaniji nič nc tangirajo njene zunaV nje politike.
Sporazumno z Italijansko vlado je 11M ša vlada nocoj izdalji nastopni komunike: »Stališče naše vlade je dobro znano in smo ga vedno odkrito nnp.lašall. Noša vlada smatra prošle dogodke v Albaniji za interno zadevo te države, v katero se ona nc vmešava. Naša vlada sc drži nu« čela nevtralnosti Albanije in z ozirom na to ne podvzamc nikakršnih korakov«,
ski svetovalec Protič, ga. Hri-stičcva, podpredsednica .Kola srbskih sestara». Daljo so jih prihitela pozdravit pevska —-	_ .	društva «Obilič», .Stankovič*, .Beograd
češ. da smatra klerikalizem »hrvatsko-j gko pevagko društvo*, »Jevrejsko pevač-slove.nsko stališče edino zdruSliivo z ko anlgtvo», zastopniki Sokola, vojaška
godba in mnogobrojna množica občinstva. V imenu mesta Beograda je došlo
avstrijskim stališčem*. S srbski-m na
fodoni da se je mogoče združiti cedi- _ „..„.,„ _________a____
nole v Avstriji, edino I o r> od j pQVško društvo pozdravil" g. Protič, ki
I habsburškim žezlom; kajti •Srbija je država .Tudežev, stalna sramota na telesu Jugoslovenstva. Ta | država mora biti ponižana in pogaže-na.» Na vse to je takrat «Slov"nec* I še pristavil: .Dokler bo SLS s prstom migala, bo držala visoko | avstrijsko zastavo.*
Klerikalci danes menijo, da je I Prst za miiranie že zo-net dovoli močan
je naglašal bratsko solidarnost in razveseljivo širjenje narodno idejo. V Ime-
nu .Ljubljanskega Zvona* se jo zahvalil za prekrasni sprejem društveni predsednik Švigelj. .Ljubljanski Zvon* priredi nocoj koncert v .Narodnem pozo-riStu*. Med beograjsko publiko vlada za nastop zelo veliko zanimanje.
KONFERENCA ZA UVOZNO CARINO.
Beograd, 7. junija, p. Danes dopot-dne od 10. do 13. se je vršila v kabinetu finančnega ministra konferenca, ki se je bavila z vprašanjem uvoznih tarif. Udeležili so se je dr. Stojadinovid, dr. Krizman in direktor carinarnic. Ugotovili so, da so posamezni odbori dovršili svoje delo glede tarif in da bo zakonski načrt v najkrajšem času lahko sprejet.
ZASEDANJE ZVEZE NARODOV.
Dunaj, 7. junija, s. Kakor doznava ..Polltlsche Korrespondenz» odide italijanski poslanik na Dunaju Bordonaro jutri po nalogu svoje vlade v Ženevo, da se udeleži pogajanja sveta Zveze narodov, ki se tičejo obnove Avstrije.
VLADNA KRIZA NA JAPONSKEM.
Tokio, 7. junija. 1. Japonski ministrski predsednik bo najkasneje 10. junija dc-misijoniral. Njegov naslednik bo najbrže vicomtc Kalo, ki pripada sedanji opoziciji.
SLUŽBENA AGENCIJA NERVOZNO DEMANT1RA VESTI O ITALIJANSKEM VMEŠAVANJU V BALKANSKE ZADEVE.
Rim, 7. junija, e. Poluslužbena Agcn-zia Volta poroča: Nekateri dunajski listi omenjajo, baveč se s političnim položajem na Rumunskcm, da jo pred kratkim potoval goneral Avarescu v Rim ter vežejo v splošnem položaj na Ru-munskem z notranjimi boji, ki so sedaj vršijo v Albaniji. Iz toga zaključujejo dunajski listi, da obstoji nold politični italijanski načrt, ki jo usmerjen na to, da povzroča komplikacijo na Balkanu. Agcnzia Volta strogo demantira to vesti in pravi, da vsa italijanska politika na Balkanu sloni na pogodbah, katerih so hoče Italija najlojalneje držati in na prijateljskih dogovorih, ki jih jo italijanska vlada zadnje čase sklenila
V diplomatskih krogih so posebno poudarja, da to vesti prihajajo v istem času iz več krajev, kar da jo očividcu dokaz, da prihajajo iz istega vira in sicer iz krogov inozemskih agentov, ki so interesirani na tem, da ustvarijo okoli italijanske politiko Italiji sovražno at-
mosfero. Poudarja so dalje, da spadajo med to vesti tudi ono, ki co jih objavilo .Beofrradsko Novosti«, po katerih naj bi bili albanski vstaši prijatelji Italijo in sovražniki Jugoslavijo in M bila potom, takem Jugoslavija prisiljena intervenirati, čo bi so dogoditi v Albaniji obrnili proli njej. To bi so zgodilo prav gotovo, ako bi Italija. 110 preprečila svojim pristašem v Albaniji, da bi škodili ju-goslovonskim interesom.
Nadalje sporoča ista Agcnzia Volta, da jo ■!. ozirom na vosti, ki so zlasti razširjene v vzhodno evropskem tisku, povabil Mussolini k sebi turškega zastopnika v Rimu in ga opozoril na to, da to vesti lahko motijo dober sporazum med Italijo in Turčijo. Turški poslanik je obljubil, da I10 storil vse, kar jo v nje-govih močeh, da preneha ta gonji.
Iz vseh teli naravnost nervoznih do-mantijev, bi bilo skoraj sklepati, da vosti o italijanskih spletkah na Balkanu vendar niso tako neutemeljene.
in filtri prireditve
PODROBNI RAZPORED NAJDETE NA STR. 9. DANAŠNJEGA LISTA. — SLAVNOST SE VRŠI OB VSAKEM VREMENU.
n da so žo dovoli storili za omajanje da*, kar smo delali takrat, ko je bila &uta zvestobo do Jugoslavije v našem Avstrija že v agoniji in tik pred raz-
oarodu, zato zopet visoko dvigajo za stavo starega a v s t r i j a k a n t -81 v a. ki zasleduje r e v a n ž o I1 roti naši jugoslovenski toisli in jugoslovenski dr-pavi. čisto navadni hudodelci in vc-Mzdajalei so tl kl"riknlcl, katerim se ne sme ničesar zaupati, ker oni v glavnem cilju stremi io le za razbitjem države. Zato tudi klerikalci izdainio ma. | Me-ste na naiod o »samoodločbi naio-
padom.
Torej? Treba je močne roke, da bo napravila red ln prijela za vrat hujskače, kl zovejo nove viharje v državo. Z vso pezo obstoječih zakenov je treba razgrniti gnezdo, kl ekužuje narod in zavaja v zmote sicer dobro slovensko ljudstvo. Dolžnost Jugoslavije je, da ščiti ljudstvo pred zločinsko polltikujočo duhovščino, da ne bo še enkrat pognala Slovence v tako nesrečo kakor 1. 1914.
Takrat jc SLS gonila legije naših mož proti Srbiji, danes pripravlja naskok na Jugoslavijo.
Propadla je mogočna Avstrija, otresli smo se zunanjih sovražnikov, Jugoslavija pa naj z energično gesto pokaže, da sc hoče sedaj otresti tudi vseh notranjih sovražnikov.
Računi so sklenjeni. Scdai je prišel čas, ko se mora vsakdo zavedati, da stoji na strani rovarjev, hudodelcev in izdajalcev, kdor stoji na strani komunistov in njihovih zaveznikov klerikalcev.
STANJE DR. SEIPLA.
Dunaj, 7. (unija. 1. Ob 8. zvečer se ic izdal o zdravstvenem stanju zveznega kancelarja dr. Seipla nastopni buletin: temperatura 37.9, ptils 112, rcspiracija 32 na spodnjem delu pljučne mrene sc opažajo znaki cksudacije. Razpoloženje in splošno stanje je neizpremenjeno. Apctit dober.
ITALIJANSKI KRALJ V MADRIDU
Madrid, 7. junija, c. Italijanska kraljeva dvojica s prestolonaslednikom U111-bertom je danes prispela v Madrid. Na kolodvoru jih je sprejela španska kraljeva dvojica, vsi člani dlrcktorlja, zastopniki vseli oblastev in ogromno število prebivalstva, ki je navdušeno pozdravljalo italijanske goste.
RUSKO-ČEŠKA POGAJANJA.
Prasa, 1. junija, s. Kakor poroča »Tribuna«, odpotuiejo prihodnje dni eksperti centralnega odbora za gospodarske odnošaje z Rusijo v Moskvo, da pro učijo podlago za direktna trgovinska pogajanja med obema državama in za naseljevanje ruskega ozemlja po češkoslovaških kolonistih.
ŠIRJENJE LONDONSKE STAVKE.
London, 1- Junija, s. Stavkovno gibanje med nastavljene! podzemskih žclez-oic in elektricitctnih dclavcev vedno bolj uarašča. Strokovne organizacij so sedaj
stavko odobrile. Mednarodna delavska unija, kateri pripada večina dclavccv v delavnicah, stavke dosedaj ni priznala
7. junija:
EE0CHAD. V svobodnem prometu se danes ni nič poslovalo. V deviznem prometu jo pri5lo do zaključkov edino s Švico po tečaju 1437.5«. Ostali tečaji so nastopili: Dunaj 0.1183, Italija 3G5, London 862.50, New-York (ček) 84, Pariz 430, Pragi 245.50.
CURIII: Beograd 6.875, Nevv-Vork 5C .50, London 2-1.52, Pariz 23.90, Milan 24.7'!, Praga 16.00, Budimpešta O.OOG1, Bukarešta 2.45, Sofija 4.05, Dunaj 0.00S0 ena osminka.
TRST: Beograd 27.40 do 27.65, Dunaj 0.0321 do 0.0830, Praga 67 do 07.35, Pariz I \rr) do 117. London 99.20 do 99.45, Nc-,v-York 22.95 do 23.05, valute: dinar 27.-'"V do 27.(55, 20 zlatih frankov 87.25 da
87.75, uradni tečaj zlato lire 46-1.22. •
NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZA,
Novi Sad, 7. junija. Pšenica baška 79 do 00 kg 2 odst., 295 do 287.50, pšenica ba-natska 295.50, koruza baška 222 do 227.50 moka baška 00430, otrobe baške 183 skupni promet 10 vagonov pšenico in 20 vagonov koruze. Teudeuca nespremenjena slaba.
Predsedniška kriza v Franciji
Po veliki zmagi levičarskega bloka v Franciji, ki jc presenetila ves svet in po« menila ne samo poraz Poincarcjcvega na» cionalncga bloka, ampak tudi osebne po« Iitikc predsednika francoske, republike, Aleksandra Millcranda, ki je dejanski ustanovitelj nacionalnega bloka, so vodil« ni levičarski politiki takoj ventilirali tudi vprašanje potrebe Millcrandovcga od« stopa. Od 11. maja, dneva volitve, se je spor med zmagovito bivšo opozicijo in Millerandom šc poostril in tako sc nahaja Francija sedaj sredi težke prcdscdstvcnc krize, ki močno razburja vso francosko politično javnost.
Predzgodovina nasprotja med sedanjo večino francoskega parlamenta in nred« sodnikom republike Millerandom, ic žc znana. V levičarskem bloku združene stranke očitajo Millerandu, da jc tekom svoje štiriletne uradne dobe ponovno aktivno posegel v politiko in hotel parla« mentu, oziroma vladi, vsiliti svoj politični program. Najbolj mu zamerijo njegovo intervencijo v Cannesu in pa znani go« vor v Evrcu.<u, v katerem jc postnvil no« tranjepolttični program, ki sc jc popol« noma strinjal s politiko nacionalnega blo« ka, in obenem zagovarjal tudi verzijo ustave v zmislu preureditve pooblastil predsednika republike. S tem pa jc, po mnenju levice, kršil ustavo republike. Nič čudnega ni torej, ako so stranke Icvice po veliki zmagi načele zato tudi vpraša« nie potrebe izpremembe na predsedni« Ske m mestu in da zahtevajo Millcrandov odstop. Toda Millerand noče o tem ni česar slišati. Sklicuje se pri tem na usta
mirju Perrierju, kakor jo vodijo sedaj radikalni listi proti njemu in ni toliko časa miroval, dokler ga ni prisilil k dc« misiji.
Francoska politična javnost jc zato prepričana, da tudi Millerand nikakor no bo izdržal boja proti parlamentu in da je njegov odstop žc gotova stvar. Gre sploh samo šc za vprašanje, kdaj naj sc to zgodi.
Samo za denar jim ie!
Pod gorenjim naslovom priohčuje »'Ljudski tednik«, ki prav dobro pozna tigrovsko politiko, članek, ki jc vreden, da ga tudi ml za svoje bralec ponatis« nemo. članek se glasi takole:
Potem, ko so bile odgodcnc seje na« rodne skupščine, sc jc pojavilo vpraša« nje, aii naj poslanci vlečejo šc nadalje celih pet mcsccev do zopetnega sestan« ka skupščine dne 20. oktobra po 300 Din dnevnic. Mi smo od nekdaj stali na sta« lišču, da jc vsak delavec vreden svojega plačila in tudi našim slovenskim poslan« ccm smo očitali bogate dncvnicc samo zato, ker takrat, ko bi imeli priliko dc« lati za blagor ljudstva, niso nič naredili. Za dobro delo dobro plačilo, za slabo pa niti pare, — to je naše stališče.
Odločno pa moramo biti proti temu, da bi poslanci vlekli bogate dnevnice tudi takrat, ko skupščina sploh ni sklicana. V petih rncsccih hi na ta način vsak poslanec potegnil okoii 45.000 Din, cela zbornica pa 14 do 15 milijonov Din, t. j. okoli 60 milijonov kron.
Ni še definitivno odločeno, ali bodo poslanci dobili za svoje počitnice ta dc« nar, značilno pa je, da sc ravno iz opozicijonalnih vrst dr. Korošca in to«
ki nc dovoljuje nikakih predpisov j varižev pojavlja zahteva po izplačilu teh glede politične homogenosti incd zbor« dncvnic za dobo absolutnega brezdelja, nično večino in predsednikom republike, Ako pomislimo, kako slabo so vršili naši
slovenski ljudski zastopniki svoje po slanske dolžnosti, kako mizerno so za«
tem moramo smatrati njihovo strem: Ijcnje po mastnih dnevnicah za nesram« nost, ki jc tem večja, ker popolnoma odkrito kaže, kaj jim je glavno pri iz« vrševanju njihovih mandatov.
Nedavno se je vršil v Ljubljani shod SLS., na knterem ao jo protestiralo proti temu, da se zanemarjajo naše bolnice. Očitali so vladi, da nima srca nili smisla za naše bolnike, dasi bi bilo logično sklepati, da jo zmanjšanje kreditov za preskrbo bolnic pripir-ati predvsem nedelavnosti in nespr.solinosli naših ljudskih zastopnikov. ('e bi se poslanci SLS. s toliko vnemo borili za kredite kakor se sedaj za svoje poslanske dnevnice na vse različne načine, pa smo mi trdno prepričani, da bi dosegli več uspeha in da bi bile naše bolnice preskrbljene z vsem potrebnim.
Njihovo sedanje postopanje bi bilo opravičljivo le, ako li izjavili, da odstopijo vso svoje dohodke, ki jih zahtevajo iz državne blagajne za čas odgadltve narodne skupščine, ?a občekeristno namene, predvsem za naše bolnice, ki so jih s svojo nespretno poliličao taktiko in nesposobnostjo oškodovali. S tem bi nam no prihranili samo pisanja teh vrsiie, ampak bi ludi s tnko hvalevredno lepo kretnjo pokazali, da jim ni samo za lepe besede, ampak tudi za dejanja, ter bi na najlepši način ludi dokumentirali svojo krščansko ljubezen do bližnjega, ki jo tako radi no-
deco, požgali so okrog 400.000 hiš, v državljanski vojni pa so še povrhu poklali okrog 5 milijonov ljudi. V ogromnem Povolžju pa so prinesli glad 35 milijonom ljudstva. Na Madžarskem so komunisti poklali okrog 40,000 meščanstva. To so grozne številke, toda resnične. Naši komunisti so smeli pripravljati in delati, kar so hoteli, — «Slovcncc« s svojimi jc vse to odobraval. Lc tačas, ko so bili na vladi, jc sam dr. Brejc dal streljati na Zaloški ccsti in klerikalci ima jo na vesti njih kri. Cim pa so zopet v opoziciji, lop po državi. Potem so "opet poskušali z Markovim protokolom, In ko se jim je izjalovilo, zopet lop! Komunist Alijagič je smel streljati na Draškoviča ln ga ubiti. «Slovencc» jc ta umor vzel na znanje, obsodil ga pa ni resno. Pač pa jc tulil in rjovel potem, ko jc bil Alijagič obsojen in obešen. Ko je bil atentat na regenta, jc «Slovcnec« tcčll krokodilove solze, pozneje pa prave, ko so sodili atentatorja. Šestnajst morilcev iz najbolj klerikalnih štajerskih vasi čaka svoje usode v mariborskem zaporu, njih žrtve so v grobu. Toda »Slovencu« nI vse to nič. On nima besede za podivjanost ljudstva, molči kakor grob o atentatu komunistov na kat. duhovnika Seip-la, ni iinel besede za milijonske žrtve v Rusiji, pač pa jc s svojim hujskanjem vzbudil najnižje instinkte proti naši državi In med ljudstvo širil svoj stari program: Srbe na vrbe. Takrat mu jc šlo iz srca, in sedaj mu gre iz srca to hujskanje proti nacionalni ideji, hujskanje ljudstva, širjenje laži, to pripravljanje rcvolucije. Le kdor ima takšne namene, piše tako, kakor «Slovcncc». Seveda sc bomo proti njegovemu hujskanju primerno branili. Iz raznih Faklnov «S!ovencc» ne bo koval kapitala.
-f Glavobol prihaja. Pod tem naslovom jc priobčil včerajšnji .Slovenec« dolg članek, v katerem piše, kako je za- YEL"<"E MALVERZACIJE V DR-
jc zaprečll edlno-le on. JDS le ponudila »ZajednicU, da sama sestavi skupno 11» sto, a oni so odklonili. Nato so šentja-kopčani znova posredovali za skupno listo pod nevtralno firmo, a pilpogačarji so nalagali narodno socialiste, da ml zali tevanio listo pod Imenom JOS. Ml obžalujemo radikale, da more oseba, kl jc še včeraj bila kongresist in ic poveličevala Davldovlčevo akcijo proti radikalno-de-mokratskl koaliciji in se Izjavila zoper narodno jedinstvo, čez noč stopila v ospredje in to v trcnotjju, ko bi bilo treba največ takta In mirne roke za skupni nastop narodnih elementov v Sloveniji.
+ Zemljoradulška stranka in trboveljska tragedija. Glavno glasilo zcni-ljoradniške stranke, koje del tvori tudi naša tkzv. SKS, (Plžonove) »Novosti« v Beogradu v ginljivi slogi s klerikalci in komunisti napadajo Orjuno. O dogodkih v Trbovljali kmetijska gospoda terazij-sklli zelenih generalov piše, da jc v Trbovljali samo 15 članov Orjune, od teli 3 — 4 učitelji, a noben delavec. Glavni organ g. Puclja piše dalje: »Ko so Orjunaši in to pred vsem hrvatski in dalmatinski, koji so bili oboroženi z revolverji, bombami, sekirami In noži, došil do mesta spopada, počeli so kričati: »Kje so zdaj komunistu. Eden od njihovih vel. županih zaletela ler v svoji vcli-njo udaril po glavi zidarja Zupana. Ta je tedaj navalil nanj in začel trgati zastavo. Na Zupana pa je padlo okoli 10 revolversklli strelov iz orjunašklh vrst.« Zemlloradniškl organ pogreva vse, kar je »Slovenec« napisal v korist dr. Leme-ža. Skratka: kmetijaci lil komunisti so v objemu! Doma se skrivajo, v Beogradu pa vlivajo strup na Orjuno.
ki ga postavlja nasprotno nad stranke,
čeprav mu siccr ne dopušča nobene oseb. SI»U9NII uo,»„u»H, mu.u umerim ou ...	, ..	... „
nc politike proti ministrskemu predsed« stopali koristi slovenskega ljudstva, po« eti - druge. Nam se ni treba razburjat,
.,	i	.	r -v i , . . .	. ;	1	Ih ii.*..,! n.rl .klnimn^ntn. tn nrenuiejl-
niku zbornice. Levičarski kartcl pa je formuliral svoje stališče v sledeči reso« luciji: »Frakcije kartela levicc so z ozi« rom na dejstvo, da jc predsednik repu« blikc Millerand v nasprotju z ustavo vo« dil osebno politiko in sc javno zavzemal za nacionalni blok, mnenia, da bi nndalj« nil obstoj Millcranda v Elysecju kršil nc samo republikanske vesti, ampak kot iz« vor konfliktov med državnim poglavar« jem in vlado tvoril tudi stalno nevarnost za sedan j režim.» Seveda pa ta resolu« cija nikakor nc zadostuje, da bi se Mi!« Icranda prisililo k odstopu ustavnim po« tom; zadostuje pa na drugi strani, da se onemogoči vsaka vlada, ki bi jo hote! po« staviti sedanji predsednik republike proti volii večine.
O vprašanju, ali smeta zbornica in jav« nost siliti predsednika republike k od« fitonu, ic seda j v francoskem časopisju in posebno sc v juridičnih krogih, predmet živahne diskusiic. Vc"ina uristov 5to.il namreč na stališču, cia parlamentarična republika izključuje možnost ncodpoklica predsednika, čeprav teoreriJno v ustavi ta obstoja. Predsednik namreč ne ime« ni je ministrov svojevoljno, ampak jih mora vzeti iz patlamcn urne večine. Zna« ni strokovnjak v usuvnih vprašanjih Esinein priznava, da nudi parlamentarni režim parlamentu, čisto enostavno sred« stvo, ako ho Je prisiliti imejilelja ck:;c«
kutivc k odstopu: zadosiujc namreč, da i sijo na jeziku, ki pa jo ravno tako neradi K,c z URazu>"' vcima /.ui zbornici nc priznata nobene:!., kabineta, kažejo v dejanjih.	,£»18, .Pravda, in .Slovcncc. pa isceta,
ki bi sprejel oblast iz rok odklanjancga | Enaindvajset tigrov bi potegnilo za slu- i kic bl se bll° kaj «sPyra,>-
■1 + Dobro zadet. »Narodni Dnevnik«
čeja po trboveljskih dogodkih glava bo-
in jeziti nad «Slovenccm», to prepuščamo njemu; kajti klcrikalci Imajo dovolj posla, da kurirajo velikega mačka, kl so ga pridobili od zadnjih skupščinskih volitev naprej s sistematičnim furanjem politike. Po Markovem protokolu, po fi-asku opozicijskega bloka, po brcah, kl jih žc dobivajo tudi od Radiča, so sedaj svoje prste vtaknili šc v komunistično omako. Povsod so sc osinodili In opekli tako, da lahko tožijo o svojem glavobolu. Menda »Slovcncc« tudi pozablja, da sc trboveljski dogodki niso vršili 1. 1908, kakor ljubljanski septemberski, ko so oni prodali Slovence Dunaju in dosegli zato preganjanje nacionalistov. Sino pač v Jugoslaviji in če je le kaj smisla za nacionalno misel, tedaj vse nadaljnje ne more biti baš rožnato za klerikalce In komuniste. SLS si jc sama spletla bič. Kar jc njenih očividncjšlh pristašev, ji žc obračajo hrbet, ker uvidevajo, da je vse zavoženo, vse zahirano.
+ O sporu. Davidovičevska »Pravda« se je tik pred podpisom ukaza o novih velikih županih zaletela v svoji veliki zaverovanosti v »spor« med radikali in samostalniinl demokrati zapisala: »V radikalskih krogih sc trdi, da se bo prej razbila koalicija, kakor da bi sc dovolilo, da kdo drugi kakor radikalcl zascdc-1 jo prva mesta v Sloveniji.« Ravno isti i večer jc na Bled odpotoval g. dr. Srskič z ukazom, velika župana sta imeno-
predsednika. Obstojajo pa tudi drugačna čaj izplačila dnevnic približno en milijon
naziranja in se naglaša, da bi odločno dinarjsv tekom petih mesecev, S tem mi- Pižc v članku »Osebe In načela.* tudi to-
lijonom dinarjev ali štirimi milijoni kron le: »Brez dvoma ie, da nc bo razsoden bi bilo našim bolnicam že precej poma-! človek nikdar veliko dal za človeka, ki gano, poslanci SLS. pa bi lahko vsaj rekli,11" dostikrat menjal stranke m bil pridu so iz svojega popravili nekoliko škodo, sl"š najrazličnejših programov. Zakaj ki so jo v poldrugem letu napravili naše- Prepogosto menjanje strank dokazuje, mu ljudstvu s svojo politiko v Beogradu. lla m btl dotični pri nobeni stranki s sr-Njihovo postopanje'pa le ponovno doka-'«™ '» da "< nobenega programapojmll zuie, da iim je samo za lamini žep, na pa' Pravilno in ga vzprejei resno * »Narodni za koristi slovenskega ljudstva in države, i dnevnik, jc pllpogačc izvrstno pogodil.
Od njega ne bi pričakovali tako odkritosrčnih besedi.
nasprotovalo cluhu ustave, ako bi bila osebnost države, ki ima nalogo, da čuva kontinuiteto politike na zunaj, izpostav« ljena menjajočim sc rezultatom zborni« Skih volitev. To da bi pomenilo povra« tek k plcbiscitncmu režimu, ki pa po« meni nevarnost za obstoj republike. Naziranja so torej močno deljena.
Drugo vprašanje pa je, ali bo sedanji predsednik francosko republike Milic« j S svojim vpitjem in zabavljanjem no bodo rund mo,;ei vzdržati težki boj s parla« | prepričali razsodnih ljudi, da jim je res
mentom, ki mu jc v veliki večini od« ločno nasproten in vztraja pri zahtevi po njegovem odstopu. Praksa to zani« icujc. V francoski parlamentarni zgoelo« vini namreč žc obstoja prccedcnčni slu« čaj, ki jc popolnoma siičcn sedanjemu položaju. Maršal Mac Mahon jc 16. ma« ja 1877. kot predsednik republike pri« Bi li 1 tedanjo vlado, čeprav jc imela v zbornici veliko večino, k odstopu in sc« stavil nov kabinet, ki jc izvedel volitve. Maršal sam jc osebno posegel v volilni boj in priporočal svoje kandidate, s katerimi pa jc propade! in so zmagali republikanci pod vodstvom generala Gambettc. Mac Mahon sc jc prvotno branil izvajati konsckvcncc in je posku« šal s poslovnim ministrstvom. Bil je to znani kabinet generala dc Rocheboucta, ki pa je padci žc po 24 urah. Mac Ma« hon se jc nato moral udati .usodi. Pora« bil jc prvo ugodno priliko, ko mu jc bil predložen dekret o upokojenju več kon« servativnih generalov, in ic podal svojo demisijo. Zanimivo jc dalje, da je Milic« rand sam pred 30 leti vodil v «Pctitc Republiquc» podobno kampanjo proti
knj zn ljudski blagor, — dejanja njihova gevoro preveč glasno in jasno.
rolioci

+ Nepoštena politika. G. dr. Ravnikarju ni prav da ugovarjamo proti zlorabi imena «narcdncnaprednc« stranke. Vsak dan dooivajo naši pristaši vabila pod imenom »narodno napredne« stranke, naj pridejo na sestanek in prestopijo v radikalno stranko. Ti sestanki so pjazni in dolgočasni kakor jc dolgoča-
ŽAVNEM RUDNIKU V VELENJU.
Celje, 7. junija.
V začetku letošnjega leta jc dalo ravnateljstvo drž. podjetij v Sarajevu pregledati knjigovodstvo drž. premogovnika v Velenju. Pri reviziji so se dognale velike nerodnosti na občutno škodo države. Izkazalo se jc, da je uradnišlvo v računovodstvu poneverilo tekom zadnjih pet let velike denarne vsote. Državno pravd-ništvo obtožuje pri današnjem porotnem zasedanju radi hudodelstva uradne poneverbe Franca Zinglerja, posestnika in gostilničarja v Pesjcm, Antona Hladina, računovodje v Velenju in Alojza Vellkanjo, računovodjo v Stari vasi pri Velenju. Kaznjivo manipulacijo so vršili na sledeči način: V tem flasu je obstojalo lastno rudniško skladišče za življenskc potrebščine, iz katerega so dobivali delavci živila po znižanih cenah. Razliko cen je plačeval državni rudnik. Skladišče jc pošiljalo vsak mesec popis odbitkov v računovodstvo, da se ti zneski odtegnejo od delavskih plač. Obdolžcnci so prenesli dotične zneske v izplačilne pole, kl so pisane s tintnim svinčnikom, a so jih pozneje brisali z radirko ter vpisovali iz izplačilne pole manjše zneske, dočim je bil na kuverti dclavcu vpisan pravi odbitek za živila. Razliko so si pridržali in oškodovali s tem državo. Delavci so dobivali nadalje vsako četrtletje nabavni prispevek. V izkaz so vpisali tudi delav-cc, ki niso imeli pravicc do prispevka, ali so pa žc davno zapustili službo. Tudi so vpisali rodbinskim očetom večje števl lo članov. Razliko so si pridržali zase. Bolnim dclavcem so vpisoval! polne »Silite« s tem, da so izkaze »šihtov« popravljali. Nekaterim dclavcem so zaračunali večji rodbinski prispevek kakor jim je šlo po številu članov in jim je bil znesek v resnici izplačan. Na ta način so oškodovali državo skupno za najmanj 116.000 Din, po upokojitvi Zinglerja dne 1. decembra 1922 do konca 1. 1923 pa Hladin in Velikanje še za nadaljnih 100 tisoč Din. Vsi trije cbdolžcnci svoje dejanje priznajo. Zinglerju jc prišel pri mal-vcrzacijah najprej na sled Hladin, ki se je pa dal od Zinglerja zapeljati, da mu je odslej proti primernemu deležu pomagal pri poneverbi. Ko jc nato Velikanje odkril nepošteno zaračunavanje, je tudi tega ujel Zinglcr v svoje mreže. Vsi trije so delali odslej sporazumno, a po Hladinovem zatrjevanju tako, da je dobival Zinglcr vedno največji delež. Za koliko sc jc država v resnici oškodovala, se ni moglo natanko dognati, ker se jc
žala zaso. Na krivdi sta soudeležena i popolnoma enaki meri. Flajs je stopil v, službo 1. 1917., Podobnik pa jo prevzel blagajniško posle 1, 1919. po svojem prihodu iz Velenja. Podobnik jo krivdo napram revizijski komisiji trdovratno tajil, tekom sodno preiskavo pa za oba priznal. Vorjetno je, da je zapeljal FlajV.% k nepošteni manipulaciji Podobnik, ker je prišel iz Velenja v času, ko so so v. tem računovodstvu godile že velike np-rednosti. Komisionolno ugotovljoni p0. neverjenl znesek znaša 87.000 Din. v resnici pa je škoda šo vočja, kor reviji, ja lil mogla dognati vseh noroeinih manipulacij. Flajs trdi, da sta morala i Podobnikom večkrat kriti po izplačevanju mezde delavcem, vočje prlmanjklja. jo. Vendar pa je komisija izjavila, da j« v tek 6lučajih bila dopustna vsikdar rc, klamacija.
Porotniki so vprašanje gledo uradno poneverbe pri Podobniku potrdili z 8 proti 4 glasovom, pri Flajsu pa s 7 proti 5 glasovom. Porotni sodni dvor jo obsodil Podobnika na 1 loto težko ječe(l Flajsa pa je oprostil.
Gledališki repertoarji
ljubljanska drama.
Nedelja, 8.: »Kamela skozi Jivauklno
uho«. Izv. Pondeljek, 9.: »Paglavka«. Izv. Torek, 10.: Zaprto.
Sreda, 11. ob 15.: »Mogcčnl prstan.. Mladinska predstava za otroke osnovnih šol kranjskega okraja. Izv. Četrtek, 12.: »Izgubljene duše«. P. Petek, 13.; Zaprto.
Ljubljanska opera. Nedelja, 8.: »Prodana nevesta«. Popol«
danska predstava ob 4. Izv. Pondeljek, 9.: »Pikova dama«. Premije.
ra. Izv. Torek, 10.: Zaprto. Sreda, IL: «Carjcva nevesta«. A. Četrtek, 12.: «Tosca». Poslovilni večer
gdč. Zikovc In g. Šimenca. Izv. Petek, 13.: »Traviata«. Gostovanje operne pevke Anke Miličeve. E. Sobota, 14.: »Carjeva nevesta«. B. Nedelja, 15.: »Pikova dama«. Na čast gostov kongresa Udruženja vojnih Invalidov. Izv.
Mariborsko gledališče. Nedelja, 8.: »Traviata«. C. Pondeljek, 9.: »Cardaška knegilija«. E, Torek, 10.: Zaprlo.
tedanjemu predsedniku republike Kazi« | duhovnikov, študentov; klali so žene in
+ «Slovenčeve» krokodilove solze. Zaradi Fakina jc «S!ovcncc» ves iz
sebe. Navada je ta, da v takšnih slučajih 1 scn "iillov Prireditelj. Vsakdo vc, oa je počakaš z obdolžitvijo do sodne ugoto- narodnonapredna stranka med vojno
vitve. Izmišljenim storijam, ki jih »Slo-! sklenila odslej sc imenovati JDS. Edino nekaj knjig izgubilo. _ venec, priobčujc, In njegovim .ugoto-1 demokratska stranka bi torej imela pra- Porotnik, so vprašanje glede vitvam, ter preiskavi njegovega odgo- vico služiti sc starega svojega imena J poneverbo soglasno potrdili s pristav vornega urcdnika-poslanca nc bo nase-' tc>n bolj, ker jo one. res edina prava in del nikdo, niti klerikalci sami ne. Šc en- \ dosledna napredna stranka v Sloveniji, krat: »Zmenite sc vsaj, lopovi, da boste pr. Ravnihar sc tudi jezi, da mu očlta-vsaj enako govorili! V Ljubljeni so krivi mo, da jc tc dni bi! znova nn delu rešiti f slovenski Orjunaši, v Zagrebu hrvatski. E- Sporna,
Sc vedno se vzdržuje vest, da so komu- klerikalnega režima na magistratu. Ia-nisti svojega izdajalca ustrelili somi. — ko je in pri tem ostanemo. Sc manj pa Takšnih dogodkov je tudi po vojni po moremo priklicati trditvi,, da jc Ravnihar 1. 1922 spravil Ljubljano v klerikalne roke. Šel je na zagrebški kongres, razcepil jc JDS, organiziral «zajednico» na geslu «trch narodov« in za revizijo ustave. Demokratom jc očital nepoštenost, ker so bili v koaliciji z — radikali. Volilni kompromis za ljubljansko občino
svetu mnogo preveč. Vsa Italija jc bila v ognju, ki so ga netili komunisti. Bogme, aa ves svet je bolje, da so mesto njih prišli fašisti. V Rusiji so komunisti poklali okroglo 2 milijona trgovccv, obrtnikov, uradnikov, posestnikov, oficirjcv,
f":
^s^^Bn^as^jasmarecsaaKUtcEsaarao,
H? 25i "ST O

varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime »Schicht" in na znamko „jelenrt!
uradne pristav-
kom, da škoda ni znašla preko 5000 Din. Porotni sodni dvor jo obsodil vsakega na 10 mesecev težko joče.
kl ie ^ščitnik komunistično-i PONEVERBA DRŽAVNEGA DENARJA ki je zaščitnik komunistično y pREMOOOVNIK,j v ZABUKOVCI.
Josip Podobnik, 27-le.tni blagajnik v Zabukovcih in Franc Flajs, 26-letni računovodja istotam, sta zakrivila malver-zr.cijo z* državnim denarjem skoro istočasno in na isti način kakor v Velenju, rudi v Zabukovci jo ravnateljstvo državnih rudarskih podjetij v Sarajevu dalo pregledati knjigovodstvo tor jo komisija ugotovila razne nerednosti na občutno škodo države. Izkazalo sc je, da sta obtoženca ponoverila tekom zadnjih pot let velike denarno vsoto, ki sta jih prikrivala in zaračunavala na isti način, kakor obtoženoi v Velenju. Nepravilno in neupravičeno so bile zaračunjene rodbinsko iloklade, nabavni prispevki, diference pri živilih, »SlhtU in vrhtttoga šo 55-odst. draginjski dodatek, ki sta ga zaračunala onim rudarjem, ki niso delali v akordu in jim ta dodatek sploh nl pripadel. Diference soveda niso dobili I dolavck teravoč sta io .obdolženca ljridr- (
" Schicht
K repertoarju ljubljanskih gledališč.
Po petletnem prestanku se uprizori r pondeljek v opernem gledališču zopet eno najboljših slovanskih opornih del in sicer Čajkovskega sveto vnoznana »Pikova dama«. Opero jo naštudiral ravnatelj opere g. Friderik Rukavina, zrežiral pa jo je po ruskem vzorcu režiser Se-vastianov. Glavno vlogo so v rokah naših najboljših sodstev. Lizo poje Ziko-va, grofico Borova, Hermana Šimenc, kneza Jeletckega Popov, grofa Tomske-ga pa Cvejič. Osta"? vloge pojo Sfiligo-jeva, Smolenskaja, Korenjakova, Jcro-mova ter Banovec, Mohorič, Pugelj, Go-stič in Pcrko. — Danes v nedeljo popoldne ob 4. uri se pojo v opori »Prodans nevesta« kot ljudska predstava pri znižanih conah. Na to predstavo posebno opozarjamo birmanske botre in botrice. — Drama uprizori danes zvečer veloza-bavno burko »Kamela skozi uho šivan-ke» z Rogozom in Rogozovo ter Juva-novo in Scstom v glavnih vlogah. V pondeljek pa jo druga uprizoritev francosko veseloigro »Paglavka«, kjor igrata glavne vloge Nablocka in Putjata.
V sredo dno 11. iunija igra se v dram slcem gledališču »Mogočni prstan« za mladino osnovnih šol kranjskega šolskega okraja. Predstava je žo popolnoma razprodana. Da ustreže raznim prošnjam, pripiavljena prirediti gledališka uprava isto predstavo šo v soboto due 14. junija popoldno ob 3. uri, ako so priglasi dovolj učencev. Konec predstavo jo ob pol 6. uri ter znaša vstopnina 6 Din. Prijave j« poslati na upravo Narodnega gledališča v Ljubliahi.
Binkošlni prazniki v mariborskem gledališču. Danes ob 20. se ponovno uprizori Verdijeva »Traviata*, v pondeljek pa bo zadnjič v tej sezoni Kalmnuova opereta »Cardaška knjeginja*. — Opera pripravlja pod vodstvom ravnatelja g. Mitro viča opero Carmen, ki se uprizori koncem prihodnjega tedna.
Mladinska predstava v ljubljanski drami. Osnovna šola »Mladika« priredi prihodnji teden v dramskem gledališču v lanski sezoni izborno uspelo pravljično igro »Dvo Marički« b petjem, godbo ia plesom, ki jo jo spisala naša neumorna mladinska pisateljica gdč. Marija Oroš-. I jeva. Dan in uro predstave pravočasno naznanimo. Vstopnico so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Opozarjamo zlasti starša šolske mladina da no zamudo priliko in pri n>5čl.ii) svojim malčkom plemenito in obenem vzgojno zabavo.
mSlovensko lovsko društvo» vab! svoje tovariše In prijatelje na letošnje tekmovalno streljanje.
Streljanje sc vrši pod pokroviteljstvont komandanta dravske divizljske oblasti generala Drag. Stojanoviča 15. junija t, 1. na vojaškem strelišču. Začetek tekmo ob 9. dopoldne. Dopoldne so vojašl'« tekme, tekma na bežečega lelcna In divjega lovca. Druge tekme se nadaljnje!0 ob 14. popoldne. Natančni spored in pravila s0 bila prlobčcna v letošnji številki V, 10 »Loyca».
« JUTRO« št. 136 ®
Dr. Vilko Baltič
flovolmenovanl veliki župan ljubljanske oblasti.
Bojen v Ljubljani i. 1878. jo po dovršenih pravnih študijah služboval od I. 1900—1914. v Primorju (Sežana, Poreč, Pazin, Gorica), kjer si jo s svojim odločno narodnim nastopom ter z ljubeznivim in točnim uradovanjem pridobil srca vseh, ki so i-mcli ž njim uradnega posla. Radi svojega narodnega prepričanja, ki ga je povsod nev-strašeno kazal, jo prišel po zaslugi avstrijske birokracijo v zbirko politično nezanesljivih (p. v.) ljudi. Zato je tudi moral mod vojno zapustiti Primorje ter oditi na Cotinje kot okrožni nar čelnik.
Tudi v Črni gori gosp. Baltič ni po. zabil, da je Jugosloven ter je to tudi v dejanjih dokumentiral. Kot okrožni načelnik je bil vodno na strani okupi-ranoev, jih ščitil prod preganjanjem po svojih najboljših močeh, zlasti pa ■vkrbol, da so ni Avstriji docela posrečila festradailna akcija, ki je bila proglašena za Črno goro. Ker se je zavzemal tudi za talen in jim pomagal ln svobode, jo razumljivo, ako jo kraaju dobil sloves »srbofi!a». Črnogorci imajo še danos dr. Babica v najlepšem spominu in iz hvaležnosti so colo zahtevali, da bi postal njihov veliki župan v Cetinju.
Po prevratu jo bil dr. Baltič poklican v ministrstvo notranjih zadev, kjer jo postal načalnik, 1. 1921. pa je Ml imenovan za pokrajinskega namestnika v Ljubljani. Decembra 1922 je bil prvikrat imenovan za velikega župana ljubljanska oblasti, pa jo bil vsled intrig takratnega pokra,Knskega namestnika Ivana Hribarja kmalu nato penzijoniran. Z njim jo takrat politična uprava v Sloveniji izgubila naj-koljšega svojega uradnika in od takrat naprej je vladal v Sloveniji režim, ki je državno oblast le diskredi-lirai, državi pa povzročil voliko škode. S tem, da je sedaj gosp. dr. Baltič zopet imenovan za velikega župana v Ljubljani, ni le dana satisfakcija nje-rovi osebi, marveč tudi politični upravi. kateri bo s°daj gosp. Baltič zopet lahko v polni meri posvetil svojo prvovrstne močL
Davorin Trstenjak
K odkritju spominske plošče na njegovem rojstnem domu na Krčevinah pri Ormožu dne 9. junija.
Rojen je bil v revolucijonarnem letu IR48. pod prijaznim, zelenim Humom !*i Ormožu, odkoder je zrl žo v deški tobi tja v nasprotno hrvatsko ravan, kamor ga jo pozneje zanesla usoda kot pred njim njegovega ožjega rojaka Stanka Vraza. Mati njegova, Ana Zi-larička, je bila Hrvatica iz Zagorja. Njegova edina želja je bila. da ostane na domači gntdi in da vodi plug po Jomačih brazdali. Toda očo njegov, polten in marliiv poljedelec in vinogradnik, zelo na titan človek, jc odločil, da pošlie Davorina v šole. In tako so je 'Sodilo, da je Davorin v resnici rezal »razde, toda ne na domačem posestvu, temveč na trdi neobdelani ledini narodne prosvete v sosednji Hrvatski. V Va-faždirru je dovršil 0 razredov gimnazije in v Zagrebu učiteljišče.
Srečavamo ga pozneje kot učitelja, meščansko-šolskega, ravnatelja in ž-i-panijskega šolskega nadzornika v Kar-jovcu, v Kostanievici in v Gospiču, Kier ja bil 1. 1908. vnokoien, kor se ni hotel vdinjati madžarskim vladnim Pandurjem. V Zagrebu je preživel, vo-
t svoj°ga življenja v neumornem delu za svoj stan. za šolo in za narodno prosveto. Nad 701etni starček je ;J'>n6no skoro popolnoma oslepel, in ko ''■o ni mogel sam voditi peresa, mu jo Wla v pomoč dobra žena Barbara. Pred fnirtio jo še določil, strt na telesu, n flf>nolnoma vedrega duha, zvest in do-svojemu svobodomiselnemu živ-Jjenskemti nazoru, da se ga pokoplje ''rez duhovnika, brez zvonenja ... In J?ko se je tudi zgodilo po njegovi smr-ii dne 10. februarja 1921, Iz mvrebn I® ie nastala velika narodna ma.nifesta-c'ja ob navzočnosti več tisoč udeležencev h mnih kraierv širne domovine.
Davorin Trstenjak jo bil pedagog, književnik, znanstvenik in stanovski vodja hrvatskega učiteljstva. Bil jo odločen borec za jugoslovensko edinstvo v dobi, ko so bili taki pojavi poplačani z velikimi osebnimi žrtvami. Napisal in izdal je 44 knjig pedagoško, prirodo-pisne in splošne prosvetno vsebine. Nekatera dela so bila razprodana v Ameriki v voč tisoč izvodih. Mnogo njegovih del je bilo ponatisnjeno v češkem, slovenskem in bolgarskem prevodu. Poleg tega j,o napisal nefiteto manjših razprav za razno listo.
Bil je odličen govornik. Ze v mladih •letili jo uspešno nastopal na taborili in raznih narodnih prireditvah. Impozant-oa njegova pojava — visokega, vitkega stasa, krasila ga jo lepa dolga brada — to združeno z donečim, prepričevalnim glasom, jo na mah osvojilo srca poslušalcev. V Zagrebu jo skoro ni dvorane, ga ni vrta. kjer ue bi bil nastopil ob raznih prilikah.
Bil je plenrnit člo.ck, pravi narodni učitelj. Vsa blaga njegova narava so zrcali v uvodu njegove »Vzgoje člove-ka», kjer piše: »Nečem samo. da poučim čitatelja s svojo staro izkušnjo iz šolo in življenja, temveč da ga uverim s svojim prepričanjem, da jo n ijno iu najlepšo, da dela ,-sn.kdo vse mogoče, da postanemo ljudje, ki jim nl moč in oblast nad vse, sila mijnejša od pravice. Zolim in hočem, da postanemo narod umnih, veljavnih, dobrih, slavnih in v vsakem pogledu svobodnih ljudi, in da po svon slovanski topli duši i', blagi naravi d"1-— ' Hm plemenom
moralni narodni pravec. Nočemo upo-giibati kolon pred nikomur, a no trpimo, da kdorkoli pada prod nami na kolena. To je najlopša in najmočnejša vrlina našo slovanske dušo, zato kličemo: Ne imperialistična, temveč demokratska slovanska pedagogija! Ne težnjo za »moč in naximoč.», temveč za ravnopravnost! No trdo srce in hladna duša, temveč ljubezen in sočutje! Ne »raj v hladu meča*, temveč v napredku in vzajemnosti človeštva! Ne klic: »Bodite razbojniki in osvajatolji!», temveč vzklik: bodimo nosilci miru! Ne krvavi boj, temveč pošteno delo! Ne Ni"tschc, temveč Tolstojih
Poleg Filipoviča, Basa.rička, Jokan-ca, Lj. Tomšič^, Pejnovida je bil Davorin duševni rn stanovski voditelj hrvatskega učiteljstva. A zgodaj jo že pogledal čez ozko granico: videvamo ga na kongresih v Pragi, v Sabcu, v Beogradu. Tu jo snoval žo 1. 1901. v družbi voditeljev slovenskega učiteljstva L. Jelenca in E. Gangla 'Mruže-njo jugoslov. učiteljstva. Id°ia se radi takratnih razmer ni uresničila. Njeno realizacijo je šo dočakal 1. 1920. Potem pa je nagnil svojo trudno glavo in umrl. Bil je učitelj svojega naroda!
R. D.
Čaruga pred sodni]o
Osješki senat ln razpravna dvorana. — Izpivedba narednika Balatlnca.
Burni prizori v pelek.
Ko se že enkrat toliko govori o razpravi proti Carugi, a sc vse fabuliranje do najinanišlh podrobnosti suče lc okoli njegovega avtorja, krvoločnega tolovaja in tolpe njegovih soobtožcncev, ic menda umestno, da se enkrat posveti opis celotnemu okviru procesa, kl tvori v jugoslovanski kriminalni praksi vsekakor svojstveno poglavje. Najdejo se sicer nekatere paralele z nedavnim zagrebškim procesom proli Paskijeviču, vendar Je sedanja osješka razprava daleko širša I po obsegu 1 Interesih.
Da beležimo lc zunahji okvir te velike sodnijske Igre, režijo. Velika razpravna dvorana ie razdeljena nekako na polovico: spredaj tribuna! z obtoženci vred, v avditoriju in po galerijah publika, dnev no polnoštcvilna. Pred široko vzvišeno mizo sc razvija tragedija, kl ji je preiskovalni .sodnik ignjič po petmesečnem napoi nem delu dal osnovo s kopo aktov. 2e polne tri tedne teče dejanje z zasliševanjem obtožencev in prič, z vprašanji in odgovori dopoldne iu popoldne. Ne-umornost predsednika Markoviča in celega senata vzbuja občudovanje. Kakor zjutraj svež otvori razpravo, tako jo mirno zvečer prekine. Z vztrajnostjo prodira v zaplctljaje Carugc in njegove bande. Umerjen in obziren, brez strasti, Je gospodar situacije, kar čutijo ! obtožene! 1 avditorij. Ob strani Je državni pravdnik Tomii, kl je sestavil obtožnico, zdai samo posluša opletania in Je udo-
ben v svojem prepričanju, da obtožencem, «nc pomaga nič». Desno ob senatu so za pulti zagovorniki. Menjavajo se v prisostvovanju ter sc kosajo z državnim pravdnikom, na čelu jim mladi In simpatični odvetnik dr. Bujhcr, ki brani Carngo In ga kroti v afektih. V ostalem miza zagovornikov nc kaže baš najvolj-nejšega razpoloženja, pa zato Osjcčani pravijo, da izgleda kakor tretja vrsta obtožcncev... Pred senatom namreč sedijo obtoženci v dveh vrstah. Poslušajo priče, se prlčkajo z nJim! in med seboj, dokler jih jetničar z gromkim «mir!» nc umiri.
Vzad In vse naokrog je publika. Največ ženske, ki na galerijo ne smejo več. V splošnem lc publika Jako mešana, ker se kvota 150, kolikor jili dnevno sme v dvorano, preccj menjava. Disciplinirana pa je in predsedniku je treba Jo lo redkokdaj ukoravatl. Pred vhodom pa jc vedno naval takih, kl želijo videti samo Carugo. To so povečini seliakl, kl pridejo v mesto po opravkih. Vratar jili pušča kukati posamezno in Jim prigovarja: «No, zdaj pa lahko umreš, ko s! ga v!dcl!» — «Pa, lahko!i> odgovarja skeptični srečnik In odkrevlja. V dvorani pa teče dejanje dalje, vzdušje lega na pljuča in sodnijskl sluga škropi s pero-llnom, škropi neumorno od dopoldneva,
ko pritisne vročina, do večera, •
Pri razpravi v petek Je med velikim interesom bil zaslišan orožnlškl narednik Stjepan Balatinac, kl izpove: »Lani 22. deccmbra pridem v Rctkovcc, kjer Jc požig uničil veliko gospodarsko poslopje. Tu sem slišal, da neki Mile Barlč, navodilo vojni liferant iz Vinkovcev, več krat prihaja v samotno kočo berača Rupčiča. Berač ml je to priznal In sem ga aretiral. MoJ sum proti Bariču pa sc Je povečal, ko so mi povedali, da je Ba-rlč zelo eleganten, prebiva pa vendar pri beraču in spi na podstrešju. Tudi sem izvedel, da je zaročen s sosednjo Man-do Smolčičcvo. Podal sem sc tja in Smolčičevi so ml res potrdili, da je hčerka zaročena z Baričcm. Pokazali so ml ludi njegovo sliko in zaročni prstan. Po ovinkih sem izplctcl, da sumljivi Barič •irebiva v Vinkovcili pri mesarju Marku 'rezglču. Vzel sem seboj Mandino mater in sc s patruljo še tisto noč podal v Vlnkovcc, k^mor smo dospeli ob 5. -.jutrai. V Drczgičevcm stanovanju mi ia Markova žena povedala, da jc samo cn mož doina, ki pa spi. Na mojo zahtevo mc jc peljala v sobo, kjer Je mož res spal na tleli. Previdno smo ga prebudili, on je planil pokonci in sc takoj legitimiral kot »vojni liferant Nlkola Drczgič«. Toda po lotografljl sem ga spoznal za »Bariča«. Onal sem ga torej k mestnemu poveljstvu, kier je žc sedelo nekaj sumljivih Individnjcv, med njimi Krmpotlč, Prpič in Marko Drczgič. Zdaj sem se poslužil zvijače, da jih razkrinkam. Zaprl sem jih v posebno sobo, kjer sc je prej eden mojih orožnikov skril pod posteljo. In tu so se tolovaji izdali v prepiru... Stara Smolčlčka mi ic tudi priznala, da sta »Mile Barič« in Marko Drczgič nekega dne prinesla v njihovo hišo težak nahrbtnik, kier so bile orožniške uniforme. Dokazov je bilo za prvo silo dovolj in začel sem ostro zasliševati, nakar ml ic Prpič prvi priznal roparski napad v Ivankovcih. Z močno asistenco smo aretirance peljali tja, kjer Je opljačkani Sudič takoj spoznal Carugo In Prplča. Zdaj so odpadli vsi dvomi, razvijati jc bilo treba le še nadaljnje sledi. Čaruga sc vendar nl takoj hotel Izdati s pravim imenom: ko pa smo ga spravili docela v stisko, je Dronjaku priznal, kako Jc z njim.»
Za Balatincem so bili zaslišani ostali člani patrulje, ki so le potrdili glavne navedbe svojega poveljnika. Le kapral Martin Mlljevič izpovč, da je Čaruga njemu priznal, da je v Tompojcvcih prvi streljal ter ustrelil Pirkmaycrja iu ranil gospo; Prpič pa da mu je priznal, da je s pet streli poškodoval logarja Tomljcnoviča. Nastane 1 jut prepir, Čaruga in Prpič začneta pričo Miljevlča nesramno zmerjati. Prpič kriči, da jc priznal le zato, ker ga jc Mlljevič obdeloval s čevlji. Čaruga pravi, da Miljcvič laže.
Miljcvič ponovno Izjavi: »Čaruga mi
Je takrat dejal: vse ti priznam, ker nisem flgovcc.»
Caruga: »TI si figovec!« Predsednik ga z vso ostrostjo ukori, toda Caruga ie zdivjan, tako da Mlljcvlču, ko odhaja skozi vrata, dovrže še: «Bestija!»
Po teh burnih prizorih In Kratkem odmoru, ki ga ie predsednik moral odrediti, so bile zaslišano šc preostale priče. Ker jc šlo v glavnem za znano stvari, Jc razprava naglo potekla h kraju.
Akademija Sokola I.
Slovsno In dostojno sc jc pričelo sinoči sokolsko slavje, ki ga obhaja Sokol I. v Ljubljani, ko polaga temeljne kamne najlepM hi največji sokolski stavbi v Jugoslaviji. Na predvečer pomembnega sokolskega praznika jc priredil Sokol I. svečano akademijo v operi, pri kateri so poleg vseh telovadnih oddelkov sodelovali tudi člani opere.
Akademijo je otvoril gledališki orkester pod vodstvom kapclnika Balatkc z narodno himno. Starosta dr. Pestotnik je v svojem nagovoru sporočil občinstvu zahvalo za simpatije, ki jili je izkazalo društvu pri težavnem delu za zgradbo Tabora. Po krasno predvajani fanfari iz opore Libuše so sc vrstile lepe telovadne točke vseli telovadnih oddelkov. Ženska deca jc izvajala rajalni ples s tamburlcaml na pesem «Ko pomlad cvetoča pride«. Ljubke dcklfcc v rdečih kostumih so Izvršile svojo nalogo Izborilo. Nekoliko mani srečne so bile vajo z ine-tuljnlcaml moške dccc, kl je vaje slccr dobro obvladala, Ic v skladnosti je nekoliko zaostajala. Brezhibna iu sigurna sta bila nastopa ženskega In moškega naraščaja, ki sta Izvedla rajalne proste vaje in proste vaje v skupinah. Najlepša ln najtežavnejša ie bila točka članic, kl so predelale okusno sestavljene vaje z obroči. Sigurna in točna izvedba ter skladnost posameznic so občinstvo za-divilc. Tudi težka sestava prostih vaj članov jc bila vrhunška točka, pri kateri jc br. Svctlič kot avtor sestave pokazal, kaj ie mogoče vstvaritl iz kombiniranih gibov prostih vaj. SkTatka, vse telovadne točke so bile tako glede kombinacije kakor tudi glede Izvedbe na vrhuncu ter zaslužijo vsi oddelki pohvalo.
Slovenski kvartet (Banovcc, Pečenko, Završan in Zupan) Jc zapel štiri pesmi z občutkom in fineso kakor zmorejo lc najboljši pcvci. Viharni aplavz Jo prisilil kvartet, da lc dodal še »Oj, ta sol-daški boben«, za kar Jc žel novo burno pohvalo.
Plesi gdč. VVisIakove In g. Vlčka so nekako nadaljevanje telovadnih točk, seveda v gotovi smeri ritmike In izražanja godbe z gibi. Tudi ta dva sta žela hvaležno priznanje.
Po odmoru je gledališki orkester predvajal Smetanovo simfonično pesnitev Vltava. Člani opere pa so uprizorili 2. in 3. sliko Zajčcvcga: Nikola Šublc Zrinj ski. Tudi tc dve točki zaslužita polno pohvalo.
Gledališče žal, nI bilo zasedeno tako, kakor bi Sokol 1. zaslužil, a vzlic temu jc lahko ponosen, da jc s prvo svoio prireditvijo, ki sc bode nadaljevala še dva dni, pokazal visoko delavnost in zmožnost.
Jezdni odsek Sokola vabi vso člana na odhodnieo brata Maseka, v torek dne 10. junija ob 20. uri zvečer pri bratu Krapežu »Zvezda«. Zdravo!
Sokolsko društvo Ig javlja lužno vest, da >e dno 7. junija preminul starosta br. Martin Zdravje. Pogreb so vrši v pondeljek ob 8. uri. Bratje in sestre, udeležita so ga polnoštovilno. — Zdravo! — Odbor.
Sokol Ljubljana II. so udeleži kor-porativno vzidavo spominskih kamenov pri Sokolu I. na Taboru. ZbiraliSčo na binkoštni pondeljek točno oh 9. uri na dvorišču realke. Udeležba obvezna za vso članstvo in naVaščaj. Članico in ženski naraščaj v telovadnih oblekah, člani iu moški naraščaj v slavnostnih krojih.
Kino »ljubit
Telefon 730.
Elepiitns tanlcfe! Mm rzžiial
Film, katerega mora vsakdo videti!
Trcdstavo vsak dan ob 3., ya5.,
>/, 8 in 9. Oh nedeljah in praznikih tudi ob Vi 11. dopoldno in 8. DODolduo.
§tafe!ni tek skozi Ljubljano sa pokal „Jsitra"
Danes ob 10.30 se vr?! stafetn! tek skozi mesto za pokal, kl ga ic lani daroval naš list. Brezdvomno sc jc šport v zadnjih letih pri nas razvil v taki meri, da jc z ozirom na težkoče, ki sc šo danes opažajo, gotovo nl nihče pričakoval. Največ razmaha je vsekakor zavzel nogometni šport. Lahkaatletlka, kl ie tako-rekoč predpogoj za gojenja skoraj vseh ostalih športov, pri našem občinstvu ža-libog še ni našla onega razumevanja, ki ga zasluži. Naše športno organizacije so to uvidele ter v svrlio propagande Icla 1920 organizirale slaletni tek skozi mesto. Tudi leta 1921 se je vršil v okvirju športnega tedna tak stafetni tek. Lani se jc vršil stafetni tek skozi mesto dne 25. julija, na binkoštni pondeljck. Za ta tek Je «Jutro» darovalo prehodno darilo, pokal, ki prede po razpisu, kl sc je lani določil sporazumno s člniteljl Lahkoat-ietskega podsaveza, v last oliega kluba, čigar moštvo st v tretjič pribori zmago
Ka te mislim,
Jlflirim čokolada!
pri stafetnem teku skozi Ljubljano. V toj konkurenco sc štejeta tekmi Iz leta 1923] In 1923; obe leti jc zmagalo moštvo sj K. Primorja. Lani je Primorje na 2210 m dolgi progi zmagalo v času 4:47.2 ter s tem zboljšalo čas iz leta 1922 za celih! 12.9 sekund. S. K. Primorju, kl dobi po-< kal, ako zmaga danes, v svojo trajno po-, sest, pa ic v agilncm Lasku nastal neva-. ren tekmec, kl jc žc na Olimpijski dan potisnil moštvo Primorja v štafeti na drugo mesto. Boj bo izredno hud, ker bo Primorje napelo pač vse sile, da si izvoiujc pokal. Lani se jc plasirala llirila na drugo mesto, Jadran pa na tretje.
Start današnjega teka jc oh 10.30 pred Narodnim domom, cili pred Nunsko cerkvijo. Štafeta bo tekla po nastopni progi: Aleksandrova cesta, Dunajska, Dalmatinova ul., mimo Štruklja, Komcnskc-ga ul, Resljcva cesta, Kopitarjeva ul., Krekov trg. Pred škofijo, Stritarjeva ul, Marijin trg, Prešernova ul, Šclcnburgo« va ul. Zvezda, Niuiska ccrkcv.
Apeliramo na cenjeno občinstvo, da sc brezpogojno pokorava odredbam rediteljev ter v interesu prireditve no-, vsod vzdržuje najstrožji red
OLIMPIJADA.
Pregled dosedanjih nogometnih tekem.
Z ozirom na to, da sc vrši danes finalna tekma na olimpijadi, podajamo pregled rezultatov doscdanjili tekem: Izbirno kolo (25. in 26. maja): Italija ; Španija 1 : 0, Švica : Litvanska 9 : 0, Amerika : Škotska 1 : 0, Češkoslovaška : Turčija 5 : 2, Uruguay : Jugoslavija 7 : 0. Prvo glavno kolo (28, 29. ln 30. maja): Madžarska : Poljska 5 : 0, Holandska : Romunija (i : 0, Francija : Lctska 7 : 0, Irska : Bolgarija 1 : 0, Švica : Češkoslovaška 1 : 0, Švedska : Belgija 8 : 1, Italija ; Lnkscmburg 2 : 0, Uruguay : Amerika 3 : 0. Drugo glavno kolo (1. in 2. junija): Švedska : liglpl 5 : 0, Holandska : Irska 2 : 1, Švica : Italija 2 : I, Uruguav : Francija 5 : l. Tretje glavno kolo — scinifinalc (5. iu 6. junija): Švica : Švedska 2:1, Uruguav : Holandska 2:1. Končni izid Jo vsekakor jasen. Zmagal bo Uruguay,i kar bo tudi odgovarjalo dejanskemu zna? nju posameznih moštev.
Iz zbora nogometnih sodnikov (Slufi beno): Za tekme binkoštucga nogomet-) nega turnirja so določeni nastopni sod-j niki: V nedeljo: Priinorjc : Jadran gj llcncš, Ilirija : Hermes g. Betctto. Finale tekma v pondeljek g. Bcncš.
S. K. llirila nas naproša, da objavi-! mo, da na današnjem nogom. turnirju u.v igrišču S. K. Primorja ne sodclu/e. Tozadevne notice so bile poslane listom, nc da bi bil med S. K. Ilirija In prircditcijlj turnirja dosežen sporazum.
Binkoštni nogometni turnir, pri ka»J tereni bi sodelovali klubi Iliriia, Hermes, Jadran In Primorje, bi sc moral vršiti danes ,in jutri na igrišču Primorja. Kakor objavljamo na drugem mestu, jc Ilirija odklonila sodelovanje ter naznanila vzroke. Ker nam prireditelji turnirja niso sporočilo nobene Izprcmembc v določenem programu, kakor bi bila njihova dolžnost napram občinstvu, objavimo šc enkrat nam naznanjeni program turnirja: Nedelja: Oh 10.30 Jadran : Primorje, nato Hermes : Ilirija, ki pa vsled objave Ilirije odpade. Finale tekma med nedeljskima zmagovalcema bi se morala vršiti v pondeljck ob 16.30. Več ob-, činstvu za danes nc moremo sporočiti.
Skoti na Ditnaln. Včeraj v soboto je škotsko profcsijonalno moštvo Hibcr-nlans igralo proli Vicnni. Tekma Jc ostala neodločena z 1 : 1 (l : 1).
BLIiJ. Odbor Triglavskih Orjun ponovno poziva vso organizacijo, da so udeložo žalno manifestacijo za padlimi žrtvami, ki so vrši na binkoštni pondeljek ob lik uri nn, Bledu. — Za akciono udeležba obvozna! — Člani, ki imajo kroj — v kroju! Organizacijo iz dolenjega okrožja izstopijo z opoldanskim vlakom v Lescah, odkoder odkorakamo skupno na Bledi Vabimo pa tudi tem potom gorenjsko sokolsko župo na častno udeležbo. — Počastimo spomin umrlih prvohoriteljev našo ideje! — Odbot Triglavskih Orjun.
RADOVLJICA. Orjuna v Radovljici poživlja svojo članstvo in člano bližnjih organizacij, da so polnoštovilno udeložo nagrnbnice br. Boštjanu Olipu, katero priredi Narodno povsko in glasbeno društvo »Drava« iz Maribora na blnkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne. — Zbirališče ob en četrt na 3. popoldno pred Sokol-skim domom v civilu z znakom! Zdravo!
STARA VRHNIKA. Gasilno društvo priredi dno (i. julija, v slučaju slabega vremena pa 1 3. julija, vrtno vosclico z ;ako bogatim sporedom, na katero žo sedaj opozarjamo slavno občinstvo. Društvo izda tudi letos ob tej priliki »Pod-kuranski Vostnik« z jako zanimivo vsebino. Prosimo vso, ki želo poslati za list kak spis, oglas, oz. list prodajali proti dnhri proviziji, naj so blagovolijo obrniti takoj na društvo za pojasnilo. Priporočamo list posebno gledo oglasov ker bo izšel v večji nakladi in lepiti •Miki kakor 1. 1922. ter so bo prodajal po vsoi Sloveniji, med našimi ameriškimi brati itd.
BIKKOŠTI
BO historičen praznik. Zidje so so ve-Belili nad žetvijo, pozneje so preobrnili pomon in slavili sinajsko zakonodajo. Nazadnje so katoliki slavili na ta poletni praznik prihod svetega duha, ki so jo razlil nad njimi. Od takrat so Blnkošti vesel praznik. Nafia stara tradicija je zato združila s prihodom svetega duha tudi afirmacijo vere. V znak trdnosti k r »kaj o botri, botrieo ln afirmirani nedoletnlki. Lectarji, medi-čarji in oštirji so vcsoli, tudi Čuden navadno iu nezadovoljen, če se prav tako dela. Zdra.vnikom Binkošti nič no neso. Naša mladina ima želodce trden in širok kakor znana hisaga. Kljub geslu «ultra poese omnis tonetur« se do torka žo večina botrov strezni, bir-manel pa že do pondeljka zvečer.
Planinci so afirmirajo s številnimi Izleti. Golica bo zopet zdihovala, Šmarna gora 1iq gorela danes ali jutri, sli pa danes in jutri, tudi Šent .T oš t, Šmarjetna 111 Kuni nc pridejo prekratko, in v Bistrici bo dir in daj. Športniki bodo dirjali skozi Ljubljano v tekmi za <Jutrov« pokal, štirje nogometni klubi pa bodo oba praznika brcali žogo. ki je naravnost občudovanja vredna, ker vzdrži skoraj toliko, ka-ior naše živčevje.
Višek praznika in prava afirmacija našo vere v narodov preporod bo pa velika sokolska manifestacija na Taboru. Ponosna zgradba raste iz tal, nam v čast in ponos, domačemu nopri-jatelju na onemoglo jezo. Danes se vzidajo spominski kamni, moštvo in naraščaja bosta telovadila, in udeleženci brvi o odnesli seboj zavest: Trdno stojimo, sovražnika se ne bojimo, njilt števila ne štejemo!
Nad apostoli so se pokazali ognjeni jeziki, in so šli in so pridigali . . .
Nad našimi apostoli so so pokazali ognjeni jeziki iz pušk. bomb in repe-tirnih pištol. Trije so legli v zgodnji grob. Pokriti so z našim praporom, katerega so umirajoči poljubljali
Nasledniki svetopisemskih apostolov in K ris to vi namestniki na zemlji pa izdajajo »Slovenca«, mesto ljubezni pridigajo zeleno sovraštvo, njih geslo je uničenje, zastrupljemije. blatenje, laž. maščevanje, ovajanje, hujskanje, ipotvarjanje. Njih parola je danes: Vse na vrbe, ne samo Srbe. ampak vse Jugoslovane. demokrate in nacijonailiste. Živela prekucija, dol z državo! . S takšno ljubeznijo jo sveti duh le-itos napolnil svojo profesionalno zastopnike. zato ni nič čudnega, da so t>i izmislili tatvino 40(1 Din. na tretji dan. Vsaka dobra misel pride navadno tretji dan, in ta misel jo prav dobra. prav dobra za namen, ki posvečuje sredstvo.
Sveti duh? Ga nl, — ga ie mačka
požrla.	M. A. C.
*
Prepoved manifestacij zaradi trbo« veljskih dogodkov. Vlada je z ozirom na veliko razburjenost vsled trboveljskih do« godkov prepovedala vse shode in mani* festacije v zvezi z njimi. Ta odredba jc pač umestna glede klerokomunističnih hujskanj, a po nedolžnem zadene žalne prireditve v proslavo in spomin padlih nacionalistov. Prva žrtev vsled te prepo« vedi jc bil včerajšnji shod Orjune, ki sc jc imel vršiti v «Unionut>. Nacionalno občinstvo, ki jc v ogromnem številu pri« hitelo na shod, sc je disciplinirano raz* Slo. Tako je prav. Vendar mora vlada upoštevati, da more neprestano liujska« n;c v klerikalnem časopisju, krivične are« tacijc kakor tudi neprestane grožnje ko« munistov dovesti do neprijetne situacije, ako ona sama nc bo brezobzirno posegla v sršenovo gnezdo in ga za vselej iz; Čistila.
*	Letošnja glavna skupščina U.TU. se vrši v Dubrovniku. Čas se določi pozneje.
*	Iz ministrstva prosvete. Kakor žc jav« Ijeno, je minister prosvete g. Pribičevič šolskega nadzornika v Ptuju g. Pavla FIc« reta premestil v ministrstvo prosvete. S tem je izpolnjena stara želja našega uči« teljstva. — Minister prosvete je odredil, tla sc ne otvori.io več razredi nemške gimnazije v Ljubljani, ker jc bilo v vsa* kem od njih lc po 3 do 7 učencev. — Ministrstvo prosvete jc odredilo, da mo* rajo vsi učni zavodi s pravico javnosti,
podeljeno še v Avstriji, do 30. t. m. za« prositi, da' jim to pravico podeli naša
država.
*	Iz »Uradnega lista*. cUradni liet» ljubljanske in mariborsko oblasti objavlja v včerajšnji številki odločbo osrednje vlade o drnginjskih dokladah državnega prometnega osobja ter razpis prosvetnega oddelka za Slovenijo, s katerim se vnovič razpisuje na državni realki v Ljubljani eno učno mesto za slovenščino z drugim jezikom kot glavna predmota, na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani pa eno moslo vadniške učiteljice in eno mesto otroške vrtnarice.
*	Otvoritev brzojava pri pošti Dol pri Ljubljani. Pri pošli Pol pri Ljubljani je bila dne 1. junija otvorjona brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
*	Novi kolki. Na vsem ozemlju Jugoslavije so prišli te dni v promet novi kolki po 5, 10, 20 in 50 dinarjev, izdelani na tenkem papirju. Kolki so po velikosti, obliki, besedilu in barvi isti kakor dosedanji, ki so natisnjeni na debelejšem papirju. Razlika jo le ta, da jo papir pri novih kolkih skoraj prozoren in da se precej sveti.
*	Promocija. Na živinozdravniški šoli v Turinu jo bil g. Anton Ravnik iz Kanala promoviran za doktorja živinozdravništva.
*	Imenovanjo v državni sluild. Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana: dr. Mihael Kamin za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani in dr. Božidar Lavrič za zdravnika v splošni boluici v Mariboru.	v
*	Novinarska vest. Dosedanji glavni urednik dnevnika tMarburger Zeitung» g. Friderik Golob je izstopil iz uredništva. Vodstvo omenjenega lista je prevzel gospod Udo Kaspcr, ki je obenem tudi odgovorni urednik lista.
*	Zlata poroku. Danes slavita v Kamni Gorici nn Gorenjskem Franc in Marija Marinšek svojo zlato poroko v krogu širše družine (30 osob). Jubilanta sla kremeniti gorenjski korenini ter čila in zdrava. Čestitamo!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrl včeraj po dolgoletnem bolehanju g. Franc černe, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev, oče faktorja Jugoslovanske tiskarne g. Cernetn. Pokojnik je bil prijazen družabnik in dober narodnjak. Pogreb bo v ponedeljek ob 5. popoldne iz Krakovskega nasipa št. 10. — V 61. letu svoje 6tarosti je preminul včeraj popoldne g. Franc Trclait, železniški poduradnik. Lansko lelo je praznoval 40 letnico svojega zvestega službovanja državi. Zapušča vdovo in dve hčerki. Pogreb bo v ponedeljek ob dvoh popoldno iz mrtvašnice Sv. Krištofa. — Nn Igu pri Ljubljani je v soboto opoldne zatisnil za vedno oči g. Martin Zdravje, posestnik In strojar, star CD let. Pokojnik je bil izredno agilen človek, umen gospodar, vrl narodnjak in naprednjak. Užival je splošno spoštovanje. Bil je več let župan, starosta Sokola, nadzornik krajnega šolskega sveta in član gasilskega društva na Igu. Z njim je legal v grob eden najodličnejših občanov iške občine in mož kremenitega značaja. Pogreb bo v ponedeljek ob 8. dopoldne na ižansko pokopališče. — Na Tržaški ccsti št. 24 v Ljubljani je umrla gdč. Kristina Kcsirnik. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne na pokopališče v Dravlje. Blag jim spomin, žalujočim naše sožaljel
nuje društvo ta dan tudi 2aletnico svo Jega obstanka, so vso učlteljstvo ljubljanske okolice, kakor vsi prijatelji društva in njegovi nekdanji člani k temu zborovanju najvljudneje vabijo.
B
| Mod. Brezslišnl prvovrstni a amerikansfti pisalni stroj.
? LJUBLJA A
Cankarjevo nabrežje 5. Telofon 407	H
H Bogata zaloga vseh v to stroko	S
"t	spadajočih potrebščin, nesla	jj
i KI> BE3 Sfflt TV, ffiT, S
©©Ssra reklama
povečuje produkcijo io speši prošnjo. Nai-lioljša rekloma so velesejmi in zato so bo vsak indnstrijec, obrtu k in trgovec udeležil kot r&zstavljalec
IV. ljubljanskega velcBGjtna
od 15. flo CS. avgusta, 1924.
Zahtevajte prijavnico iu jo nemudoma po5-Ijito izpolnjeno uradu ljubljanskega vele-sejma. Izvedena jo najobširnejša propaganda za obisk kupcev po vsej državi in inozemstvu
2849 a
*	Odkritja spominske plošče Davorinu Trstenjaku, ki se vrši v ponedeljek na Krčevini pri Ormožu, se udeleže poleg učiteljstva iz Slovenije in Hrvatske tudi trije zastopniki izvršilnega odbora UJU.: predsednik Stankovič iu člana Jovič iu Slano jevič.
*	Okrajno učiteljsko društvo za ljubljan-edn okolico zboruje v sredo 11. junija 1924. ob 9. uri v Soli na Ledini. Ker praz-
*	Proslava potdcsellctnice obstoja Savinjskega učiteljskega društva se je izvršila na Polzeli v četrtek, due 5. junija nn izredno prisrčen, neprisiljen, a zelo dostojen in slavnosten nr.Oin. Društvo, ki je eno najmanjših v ljubljanskem poverje-ništvu UJU., so poselila ob tej priliki sosednja okrajna društva, tako da je mogel društveni predsednik g. Zdolšek pozdraviti blizu 100 udeležencev. Prišlo jih je mnogo od Celja, št. Jurja ob juž. žel., Št. Vida pri Grobelnem, 2alca in naprej gor mimo zakrito Rečice tja do Šoštanja. Slavnosti so se udeležili med drugimi: vlš. šol. nadzornik g. Gnbršek, okrajni šol. nadzornik g. Ccrnej, bivša člana višjega, oziroma okrajnega šolskega sveta g. Plavšak iz Št. Jurja ob Taboru in gospod Pauer iz Braslovč, distriktni zdrav-nm g. dr. Korun iz Šoštanja, živinozdrav-nilc g. Kulterer iz Braslovč kot zastopnik ljubljanskega poverjeništva UJU., strokovni tajnik g. Dostal iz Ljubljnne itd. Izvrstno uspeli slavnostni govor je imel g. nadučitelj Zotter. sam živa kronika jubilejnega društva. Zelo zanimivo je orisal rojstvo in nadaljnji potek delovanja društva, kl je prvotno obstojalo lz 5 članov, prihodnjo leto nnrastlo na R članov in bilo prvo kulturno društvo za narodno izobrazbo in gojitev lepega petja in glasbe v Savinjski dolini. Ko je društvo sprejelo v svoja pravila nacijonalno podlago,, so morali vsi člani to <drznost» plačati z večjimi in manjšimi žrtvami, nekateri člani so bili pretirani, drugi premeščeni itd. Pač prelep vzgled danes naraščajoči mladini! Iz starejše dobe je navJjal slavnostni govornik nadučitelja Vidica, iz mlajše Vranskega učitelja Jakšcta, ki sta si, sedaj Ž3 oba pokojno, pridobila za društvo novenljivih zaslug. Poročilo je bilo tako interesantno, da bi bilo umestno priobčiti ga v kakem listu. Eden prvih društvenih članov je bil na zborovanju navzoč, namreč viš. šol. nadzornik g. Gabršek, takratni učitelj v Braslovčili. V vsakem oziru prekrasno uspelo slavijo je zaključilo pevanje državne himne. Odposlale so so brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru prosvete g. Pribičeviču, predsedniku UJU. g. Stankoviču in poverjeniku g. Jelencu. Ob 14. uri se je vršil skupni obed v dvorani restavracije g. Cimpermana, na kar se je vršila zelo zanimiva zabava s petjem in raznimi napitnicami.
*	Pojasnjen umor. V Eošnjaeih je bil pred kratkim ubit iz zasede sin radičev-skega poslanca Bobogradca, Ilija. Blo-knški listi so napravili iz tega tako politično afero. Mod tem so orožniki ubijalca že izsledili, in sicer v osebi 17 letnega mladeniča Josipa Biliča iz Bošnjaka, ki je izjavil, da je izvršil uboj iz ljubosumnosti. Med obema je obstojalo radi istega de-kleta veliko sovraštvo in je Bilič iskal že več kakor loto dni na ugodno priliko, da ubije svojega tekmeca, kar je te dni ludi storil.
I * Samomor v gostilni. V tržaškem Boš-I kotu je v pelek popoldne v ondotni go-' s: . .i mlad, čedno oblečen mož naročil vrček piva. Kmalu polem se je, neznanec j "'cknil nn stolici. Natakarju je takoj uda-
dolgoletnega izkustva.
1" j? et j i«S
kakor v 1.1922. in 1i):'3. zmaga edino in pridobi darilo
Coupe Cha enge duTour de Frar.ee
4/10 UP — kvadri eU
i 1 frjPk1*
V največji evropski kvalitetni vožnji na 4000 i.m
Toui> cie Fi?ajtca
di spo n« cilj brez kazni moštvo Peugeot. 6 voi na # r startu — 0 voz na cilju.
fe......A
r r:r . fš&s&zv h&J■' ■	-r \
m1' !■;':' ' -■-.Vi V" ^
.....
-'•//v-;- *
ril v nos močan duh po lcarbolni kislini. Poklical jo zdravnika, a bilo je prepozno; neznanec je bil žo mrtev. Njegove identiteto ni bilo mogoče dognati.
*	Samomor v hipni blaznosti. Kukor poročajo iz Šoštanja, je dna 1. junija po-sestnikova žena Barbara Gande v hipni blaznosti odšla k potoku Pnka, izpila nekoliko očetove kislino ter se vrgla v potok, kjer so jo našli mrtvo. Kazala je že delj časa znake blaznosti.
*	S patrono so je igral 13 letni posestnikov sin v Malih Laščah. Patrona pa je nenadoma eksplodirala in ranila dečka v trebuh in na rokah tako močno, da jo moral biti prepeljan v bolnico.
Iz Ljublfane
u — Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni nastopni smrtni primeri: Ivan M a r ti n a k, orožniški na. rednlk v p., 60 let. — Ivana K c r n, trgov« čeva ženu, 52 let. — Kristina Košir« n i k, tvorniška delavka, 23 let. — Josi> pina F r i c d r i c h, trgovčeva vdova in hišna poscstnica, 84 let. — Vid M a 1 n a « r i č, dijak, 14 let.
u— Posctite gostilno «pri Nestlnu«, Tržaška cesta!
u— Botri in botrice! Priporoča se Vam staroznana rostavracija »Tratnik« na Sv. Petra cesti 25. Priznano dobra kuhinja. Vedno svežo pivo. Vsak dan koncert. Vstop prost. So priporoča Mirko Tratnik.
Kino TIVOLI
Na splošno željo občinstva se predvaja turno So dva dni krasna drama po romanu
grofa Len Tolstoja
Katinša MasSova
z Lyo Karo v glavni flogi
Pri zadnjih dveh predstavah igra godba dravsko divizije
u — Mestno kopališče na Ljubljanici.
Temperatura vode ljubljanskega mestne, ga kopališča se bo za č is sezije vsak dan opoldne objavljala na deski, ki jc pri« trjena na poštnem poslop.u v Sclenbut« flovi ulici ir. pa na poslopju mestnega magistrata.
u — Nesreča. Pri popravljanju strehe je padci včeraj popoldne posestnik Franc Babnik iz Most na tla. Poškodoval se je močno na levi nogi iu so ga prepeljali v bolnico.
u — Policijsko prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji nastopni slučaji: 1 tatvina, 1 nezgoda, 11 prestop« kov ccstncga policijskega reda, 1 pre« stopek obrtnega reda, 1 prestopek nedo« stojnega vedenja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru in 1 prekoračenje policijske ure.
Pristni kranjski flrnežj
oljnata in suhe bane, laki, slikanice in pleskar ke potrebščine.
RflVNEtCAE? & DgRGONC, •: Pred škofijo it. 20.
«— Izgubljenih ali ukradenih je bilo včeraj na poti skozi Prešernovo uiico do Sv. Petra cestc 18.000 Din. Najditelj do« bi nagrado 2000 Din, kdor pa rmjditelja izsledi, pa 1000 Din. Vsi podatki naj sc sporoče policijskemu ravnateljstvu.
u— Izvrstno pecivo, delikatese, bon« boni itd. za birmance v slaščičarni II. Trco, Selcnburgova ulica. ' u— «Kabaret pri treh srakah« bo skr« bel za razvedrilo občinstva dnacs ob
22. in jutri ob 21. na telovndišču na Ta« boru. Pod vodstvom A. Danila so« delujejo gg. Rogoz, Lipah, Kralj, Ba« latka, Burja, Kojič, Vučnik, Ježkovn, Vera in Silva Danilova itd.
u — Ukradena škatla. Na glavnem ko« lodvoru jc bila pred nekaj dnevi odneše« na Minki Toman iz vagona rjava velika škatla, v kateri jc imela veliko ženske obleke, čevlje, 500 Din gotovine in src« brno žensko uro. Tatica je bila neka mlada deklica, ki je pustila Tomanovo, da jo zaspala, medtem ji je pa ona vse skunaj odnesla. Okradenka*trpi okroglo 2500 Din škode.
ip ca !cmk ens
Ljubljana 7 junija 1924.
Zlato - srebro - platin;
posladonje, posrebrenje, ponlklanj«
Tovarna za loČ9nJe dragih kovla
2853 a Ljubljana, Sr. Jerneja c. £31
Iz Maribora
a— Veliki župan dr. Plrkmayer je včei
raj prevzel agende velikega županstva* a— Orjunaši na obisku pri redakcijah,
Predvčerajšnjem jo prinesla Marburgerca v škodo Orjunašev prikrojeno poročilo a trboveljskih dogodkih. Vsled tega ae ja prišla deputacija Orjunašev pod vodstvom predsednika g. prof. Roberta Ken-do pritožit v mariborsko tiskarno, nakar je prinesla Marburgerca naslednji dan popravok. Njen dosedanji glavni urednik g. Friderik Golob, poprej član uredništva »Jutranjih Novosti«, pa je podal vsled tega demisijo in prestopil v. uredništvo'»Straže«. — ICer jc tudi »Stra Ja« 2ačela s svojimi strupenimi članki pioti Orjuni, jo v petelc obiskala deputacija Orjunašev pod vodstvom načelnika mariborske akcijone g. Rejo tudi uredništvo »Straže«, odkoder pa je sove odšla rebus infeetis. Noben urednik ni hotel prevzeti odgovornosti in sploh baje po naročilu konzorcija prinašajo lo to, kar pišo »Slovenec«. V resnici eo »Stražina« poročila žo za precej procentov mastnejša kot »Slovenčeva« in med drugimi tudi zopot imonoma napadajo posamezne narodne trgovce in posamezne nastavljenco Orjunaše, da bi jim snedli kruh.
a— Kriza v Slov. obrtnem društvu. Celokupni odbor Slov. obrtnega društva je podal ostavko in bo sklican prihodnje dni izredni občni zbor, na katerem s« bo izvolil nov odbor.
a— Poplava v kleti. V noči od četrtka na petek se je nad Mariborom utrgal oblak in vlila sc jc silna ploha. V tre« nutku so bile vse ulice polne vode. Na Aleksandrovi ccsti je voda tako močna narasla, da jo kanali niso mogli več po< žirati. Voda je začela teči v klet gospoda Pučka, ki ima v hiši št. 31 bufet ter je kmalu narasla do 3 m višine. Ker je bilo v kleti mnogo sodov in sodčkov vina in raznih likerjev, je napravila voda veliko škodo. Požarna hramba je do jutra iz« pumpala vodo iz kleti, škoda znaša pri« bližno 40.000 Din.

KINO ..IDEAL«
sporoča slavnemu občinstvu, da bo predvajal prihodnji ponedeljek dno 9. junija, torek dne 10. Junija in prihodnjo sredo dne II. Junija eno najboljših filmskih šalniger
Odpenjamo dekle
v kateri nastopita res svetovnoznana
in neprckosljiva šaljivca Pat in Pataohon,
Kdor se lioče prav iz srca nasmejati in za poldrugo uro pozabiti bridkosti današnjega življenja, nuj pride in bo zadovoljen. asis-a
Prednaznanilo: Henny Porten.
a— Tatvina v mariborski carinarnici.
Mariborska tvrdka Maks Durjava jc mc« seca aprila prejela zaboj tkanine za srajce. Po zaearinjenju se jc ugotovilo, da manjka v zaboju 40 metrov dolg kos platna. Po dolgotrajnih poizvedbah sc jc dognalo, da ima neki carinarniški dc« lavec srajce, izdelane iz tega blaga. Are« tiran je bil tudi neki gostilničar, ki je imel enake srajce, pa ni mogel dokazati, kje jc kupil blago. Oba sta bila izročena sodišču.
JSS M.J
&.S.
g (9
f*. M ^fM
».tr'. O
fS m 13
1» O
a
a 05 0 feS
er
Dne 4. junija 1924. med 5. In 6. uro popoldne je neki motaeikllot Izgubil paket z dežnim plaščem, srajco, katalog! B. S. A. motociUov In uradne e»idenčnD dokumente o motociklih Vlado-viča in Futana. Pošteni najditelj so prosi, naj odda izgubljene predmeto proti običajni nagradi pri tvrdki iugo-Auto, Ljub lana.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorui uredn ik F r. B r o a o v i ?. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana S06 nad morjom
ii Krai j
jI opazovania |
Ljubljana Ljubljana Ljubljana
j1 /.apren || Beograd j' Dunaj . j; raga . ; Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7, 7.
Zračni tlak
7GS 4 769 ti 7710
759-4 76'J ft 757-8
Zračna temperatura
18 0 22H 17 8
120 70 9 0
Veter
sev. vzd brezvetra lire/, vetra
Oblačno 0-10
ja:!!10
Padavine mm
9.0
■Mjfd . ''v-;:----'""
v,-
i
Por&fea O Jltrov ria 50« iiai Bar?itlranR,
V Ljubi lani buro-i.cter višji totaper. višja
Ves leden jo vladala pri nas toinpe-ratura za S do 7 stop. C nižja nego pori; r j. Prav tak padoc temperature jo nastopil pu vsej Evropi. Pričetkom tedna
Selnco vzhaja ob 4-7. zahaja oh 19'53
ud Skandinavije preko cele kontinentalno Evrope. Svodi tedna um je sledil nov, a manjši val hlada in dežja, nakar so je emc zopet zboljšalo.
•t! « secera pritisnil izredno mrzel zrač-I Podoba p, da ost:u:o pri nas čez praz
ni \ al na Skandinavijo, od tatn pa je •t oil ,1 d-'!o proti jugu in vzhodu preko eiodn/o Evropo in Rusije. V pasu, kjer je ■ ladni val zadel na zelo segreto /račno plahti, so pričelo padavine, ki ao bile pcvci-inl zelo izdatno, združene s hivlinii, ponekod naravi'-st katastrofalnimi nevihtami. Deževni pas in uotoval
'like lepo, celo za n vihte ni konstati-rati naju), cdujočlb znakov.
Dunajsko vrsmeesko poročilo. Včeraj jo lo še na vzhodu-deževalo. Zvečer .io bilo večinoma žo jasno. Davi jasno, toda hladno. Vremenski položaj so jo izbol;-: -il ter je ugoden. Napoved zu oba pfazr nika: Pričakovati se more lono vremo.
STANKO ŽNIDERŠIC Trbovljah neposredno po smrti.
nucenikciv idealistov
NA MRTVAŠEM ODRU. Vadil borci na odru v ljubljanskem Narodnem domu, kjer se je poslovilo od njih na tisoče in tisoče ljudi.
NA ZADNJI POTI. Pogrebu jc pristostvovalo 30.000 ljudi. Slika kužc mrtvaški sprevod in ljudsko množico v Sodni ulici.
Kako je na Dunaju
2c od starih časov sem velja med Slovenci pregovor, da kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. S tem je naš narod v enem samem kratkem reku pregnantno povedal, da jc Dunai drago mesto.
Kdor potuje danes na Dunaj, se lahko prepriča, da je ta rek pač v glavnem pravilen, toda ne tako tragičen kakor si ;a marsikdo predstavlja. V Avstriji se les nc živi cenejše kot pri nas, vendar ludi ne mnogo dražje. Avstrijske železne so znatno cenejše od naših. Od Ljub janc do St. IIja tc stane vozni listek irugega razreda približno 180 Din, do-;im plačaš za vožnjo v Istem razredu od Špilja do Dunaja okrog 270 Din. Razlika v dolžini proge pa je seveda zelo zelo znatna. Vlaki vozijo po avstrijskih tleli, točno in brez zamude. Zlasti vlaki, ki prihajajo z Dunaja, so v tem pogledu naravnost vzorni — ž njimi se pripelješ na vsako postajo do minute natančno.
Na živahnem Dunaju sedeš v tramvaj, Ja katerega plačaš vedno samo 1700 a. K, v našem denarju dva Diu. Za to vsoto se pelješ lahko četrt ali pol ure, ali pa celih 60 minut. Lahko tudi prestopiš in nadaljuješ vožnjo z istim listkom v podaljšanem pravcu. Menda jc vožnja s cestno železnico ua Dunaju najcenejša, tesar se lahko poslužiš z vedno velikimi Jgodnostmi in prijetnim dobičkom.
Človek srednjega stanu, kl mu nc rastejo bankovci na dixvcsu gre na Dunaju mimo Rang-hotela in sc nastani v hotelu 2. vrste. Tam dobi sobo za 30, 40 ali 50 tisoč a. K. Za 50 tisoč zahteva lahko nekaj komforta. K temu je prišteli še ■0 odstotkov navedene vsote za služin-čad, ki tc nikdar nc pozabi vprašati po uri odhoda, da sc ti pravočasno nastavi z odprto dlanjo pred vrata ptedno definitivno izgineš na ulico in zapustiš hotelsko pristrešje.
V restavracijah lahko obeduješ poljubno. Cc si posebno siten ali čc ti nagaja želodec, si smeš cclo privoščiti separatno pripravljene jedi. Za meščanski obed Plačaš povprečno 30 tisoč a. K, za večerjo tudi toliko. V ta račun pa jc že vštet izdatek' za krcpčllno vinsko pijačo in napitnino za natakarja.
Dražje od rcstavracijc so kavarne. Orna kava te stane z napitnino vred 4 do 5 tisoč a. K, t. j. 5 do 6 Din. Bela kava fc cenejša, mleko takisto.
I'rgoviiie so bogato založene z vsakovrstnim blagom. Izdelki iz usnja, zlasti čevlji, so sedaj ccncjšl nego pri nas. Tudi Perilo sc izplača kupiti na Dunaju bolj nakor v Ljubljani. Isto velja za vrhnje obleke. Cene so povsod zaznamovane v tisočih kar lil težavno preračunati v naš ^dtnar sedal lto dobiš za luO Din okulu
85 tisoč a. K. Špecerijsko blago jc tudi cenejše kakor pri nas Gotovi importi-rani produkti so na Dunaju- cclo za 50 odst. ccncjšl nego v Ljubljani.
Vstopnina v gledališča in zabavišča jc prilično visoka, toda v primeri s tozadevnimi ccnami pri nas tudi nc pretirana. En sam sprehod po Dunaju tc v splošnem uveri, da jc beda, ki sc je pasla po dunajskih ulicah iu avstrijskih tleh pred par leti, z malimi izjemami doccla Izginila. Seveda, revščina jc še tu; toda to jc tista revščina, ki sc nc da sploh nikoli odpraviti in ki jc bila pred devetimi leti morebiti večja nego jc danes.
Na splošno torej porabi skromen tujcc na Dunaju nc da bi mu pri tem bilo treba stradati in spati pod milim nebom, stotisoč a. K, v našem denarju okrog 120 Din dnevno. Če pomislimo, da šteje Dunaj blizu dva milijona prebivalcev, ta cena nikakor ni previsoka. V ostalem pa jc Dunajčan kakor vedno vesel in zabaven, vljuden in postrežijiv in pazi na to, da gostu nc zagreni niti ene ure življenja s svojim značajem in iniljejem. Kako pa misli Dunajčan o Habsbureovcih, o tcin drugič.
Boks-malck Ciiqui-Frusli
Francozom je zadnje dni težko pri duši: doživeli so tri poraze, od katerih bodo menda šc najlaže preboleli poruz svoje nogometne rcp;czcntance od Uruguaya v visokem razmerju 5 :1. Nc« kaj drugega jc, kar jih bolj teži: Car« pentier sc jc boksal neodločeno s To« mom Gibbonsom, a vsi listi, tudi fran« coski, poudarjajo, da jc v tem boju Amcrikancc nadkrilejval svojega na« sprotnika. Da, šc več; Francozi cclo oči« tajo svojemu nekdaj toli slavnemu šam« pijonu, da jc storil veliko pogreško, ko se ni po svojem porazu od Dempseya (1.1921.) umaknil iz «bokscrskega živ« ljcnja».
Druga, težja, nesreča je zadela Fran« coskcga šampijona Criquija. Pred 25 tisoč glcdalci jc moral šc vedno slavni Francoz po osmi rundi podleči mlajšemu in gibčnejšemu Angležu Frushu. In to se jc zgodilo v Parizu! Criqui sc jc za« vedal, da gre z njim h koncu: žc v sedmi rundi je padci trikrat in jedva jc šc dobil časa, da jc pravočasno vstal (prvič je ležal 9 sekund, drugič 7, tretjič 9). K sreči jc takrat gonj! oznanil konec runde. A minuta odmora jc hitro potekla in Criquiju sc jc videlo, da jc izčrpan in da nc bo prestal tc runde. Kakor avto« mat jo stopal v boj. Nasprotnik je čutil, da mu sovražnik ni več nevaren, vendar je hotel skrajšati borbo in zadal Cri« quiju z dcsnico šc zadnji, strašni uda« rcc, ki jc Francoza podrl končnovcljavno,
Publika jc bila sprva konsternirana, ko pa se je zavedla, jc začela vzklikati in ploskati zmagovalcu. Oba nasprotnika sta sc vedla športno. Zmaga mlajšega in gibčnejšega Frusha jc bila zaslužena in tudi Criqui bo moral kakor Carpentier pustiti boks in nastopiti zasluženi pokoj, namesto njiju pa si bodo morali Fran« cozi poiskati drugih, mlajših atletov, čc bodo hoteli svetu prvačiti v boksu.
Ponos Amerike
Amerikanci so ponosni na dva moža, na Edisona in Burbcnka. O zadnjem no vemo skoro ničesar, a doma ga slavijo bolj nego prvega. Kar stori Edison z mrtvo naravo, to dosežo Burbenk z živo. Kadar piaznuje rojstni dan Burbenko, so zaprto v Kaliforniji vso .šole. To jc pravcati državni praznk. V rojstnem mestu Bu-benka, .S. Franciscu, lahko občudujemo njegova dela v izložbah vseh trgovin s cvetlicami. 2e od daleč to bodo v oči njegova dekorativna rastlina: plavi repinec, velik kakor solnčnica z iglami, sličnimi dolgim žebljem. Burbcnka poljubno poveča in zmanjša rastlino, lahko izpremeni njih barvo in vonj, doseže, da rastejo počasnejo ali hitreje. Največ dela je posvelil ta mož navadnemu bodečemu kaktu, ki raste v brez-vodnih puščavah in ni užiten zaradi strašnih trnov. Burbenko jc odpravil bodico in izboljšal meso to rastline. Prebivalstvo zemeljske oble, pravi učenjak, so lahko podvoji. Če izrabim puščave, bodo zadostovale samo mojo kakteje za hrano vsega človeštva in vso živine na zemlji.
Navadno marjetico je izpremenil Burbenko v krasno 15 em široko srebrno-belo cvetko z lepo zlato blazinico v srcu. Dalije so vedno slabo dišalo. Burbenko jim jo vcepil vonj magnolijo. Njegovi amarilisi so široki 30 cm. Lilijo dišijo po vijolicah. Marsikatero sadjo in cvetic jo bilo preobčutljivo napram mrazu. Burbenko ga jo navadil prenašati temperaturo nekoliko stopinj pod ničlo.
Ni težko povečali obliko sadja. Vso vrste našega sadja postanejo v vročih deželah zelo veliko, toda obenem vodeno in izgubijo okus. Navadno gozdno jagodo so v južni Afriki povečajo in zvodene. Burbenko jo hotel doseči nekaj drugega, ko jo ustvaril bele kopinje. Križal jo kopinjo s posebno vrsto malin in dobil okusno belo jagode brez koščic, katero nam nagajajo pri domači malini. Sadno drevjo Burbcnka rodi štirikratno količino sadja. Zunanja oblika sc lahko izpremeni, kakor hoče. Njegovo češpljo so veliko kakor jabolka, zelo okusne in brez koščic. Lahko so režejo z nožem.
počez kakor paradižnik. Burbonko jo utegnil celo izprcincniti beli prah, ki pokriva češpljo, a izgine, ko se dotaknemo sadu.
Naši orehi so pretrdi. P.urhonko jo dosegel pri njih tanjšo lupino, hotel jo napraviti, da so oreh lahko zdrobi med prsti. Dosogcl jc svoj namen, toda pozabil jo na ptičo, ki so prekljuvali orehe na drovesu. Šel jo nazaj, zdebelil lupino v toliko, da so lahko zdrobi z roko, a je vendar pretrda za kljun vrabca ali kavko.
Burbcnkovi orehi so stari 12 let in visoki 25 metrov, veliki in košati, ter ne potrebujejo nobenega posebnega gnojila. Zraven, preko Burbenkovo cesto rastejo SOlctni orehi, a so trikrat nižji. Ilurbonkov plemeniti oreh raslo tako hitro, da so zdeheli deblo letno za tri centimetre. Navaden oreh rodi sad šolo po 20ih letih. Burbcnkovi orehi rodo žo v drugem letu starosti. Tako drevo zviša dobiček vrtnarju tri- do štirikrat.
V	Evropi je znan Burbenkov krompir, ki obrodi dvojno letino in jo zelo okusen.
Burbenko jo pričel svoje delovanjo z malo farmo Sabt.a Kosa v Kaliforniji pred 40imi Ieli. Razpolagal je prej lo s svojimi omenjenimi sredstvi, toda kmalu so mu priskočili na pomoč bogati zasebniki in vlada. Dobil jo milijone dolarjev. Zdaj jo vodja velikega podjetja in nadzoruje več velikih preizkušcvališč. Posebno velika založba tiska' samo dola Burbenkovo šole. Vsako loto izido več stotisoč njegovih knjig. Izšla jo tudi njegova biologična enciklopedija s slikami v barvah, posnetimi po polihromni fotografiji. Prav za prav ni iznašel Burbonko nič novega. Njegove metodo so davno znana selekcija, izbiranje in tudi zelo staro križanjo. Ko jo ustvaril n. pr. svoj novi kaktus, je mislil tako: vso ima v naravi svoj pomen. Kaktus jo dobil bodice, ker so io moral braniti pred živalmi. Prej jih gotovo ni imel. Vzel je torej manj bodeče kalile, križal jih jo ter končno srečno odstranil iglo. Ravno tako postopa v drugih primerih. V Ameriki in drugod mu iščejo potrebno rastlino.
V	Burbenkovih proizkušcvališčlh rasle, na sto in sto tisočo rastlin. Njih seme se vsejo in vsadi in iz tisoč sadik drugega pokolenja se izberejo zopot najboljše. Burbcnkovi poizkusi so brezkončni in utegnejo izpremoniti vso naravo. Gozd in polje bosa zorela bolj hitro. Nastalo bodo novo rastlino. A Burbcnkovi poskusi niso omejeni samo na rastline. Sčasoma morda pride šo drugi, ki bo iz-
. premiujal domačo živali in ustvaril iz j kokoši noja. Mogočo se bo Izboljšalo pozneje tudi človeštvo: njegova nadarjenost ali pa telesne lastnosti: vid, vonj in sluh. Toda Burbenko pravi, da je to stvar drugih. N.iepjovo življonjb zado-stuic k-noiaj va rastlino ...
Mars
Žc toliko sc jc pisalo zlasti v zadnjem času o planetu Marsu, pa jih je šc ven« dar mnogo med naini, ki nc vedo dru« gega o njem kakor da jc planet, ki sc vrti okrog solnca kakor naša zemlja. Ker je bnš sedaj doba, ko so mnogo piše o njem, naj nam bo dovoljeno, da iz« pregovorimo par besed o tem nam najbolj simpatičnem »sorodniku* na zvezd« natem nebu.
Okrog solnca kroži v različni razdalji osem planetov, to so: Merkur (oddaljen 58 milijonov kilometrov od solnca), Vc nus (108 milj.). Zemlja 149.5 milj.), Mara (228 milj.). Za tem sledi cela kopica manjših pritlikavčkov, nazvanih astero« idi. Za njimi velikan Jupiter (778 milj.), Saturn (142:1 milj.), Uranus (2873 milj.) in Neptun (4500 milj.).
Iz navedenega vidimo, da sta najbližji sosedi zemlje Mars in Vcnus. Ker pa so pota planetov elipse in nc krogi, sc tudi medsebojna razdalja planetov in njihova oddaljenost od solnca Izprcininja. Tako jc n. pr. Mars, kadar je najdaljc od solnca, oddaljen od njega 249 milijonov kilometrov, kadar mu jo pa najbližji, pa Ie 206 milj. Vsakomur bo jasno, da ho Mars najbližji naši zemlji takrat, ka« dar jc najbližji solncu, obenem pa naša zemlja najbolj oddaljena od solnca. Ta razdalja pa znaša v najugodnejšem pri« meru šc vedno 55 milj. km:
Kadar sc nahaja Mars z zemljo in solnccm v eni črti, pravimo, da jc v «opoziciji». Taka opozicija nastopi vsaki dve leti (1920, 1922, 1924, 1926 itd.) a Ic vsakih 15 let sc dogodi, da jc Mars obenem v opoziciji in v največji bližini naše zemlje. Tudi letos sc bo to zgodilo in sicer 23. avgusta. Takrat bo Mars na zvezdnatem nebu največji in po nje« govi rdeči svetlobi ga bo lahko vsak spo« znal. Astronomi vsega sveta sc žc pri« pravljajo na opazovanja tega planeta, o katerem se jc žc toliko pisalo in govo« rilo, da žc vsak otrok vc, da baje h* Marsu žive ljudje.
Kaj je s temi «ljudmi»? Prvič je treba poudariti, da Marsovccv no smemo ime« novati ljudi, ker, čc eksistirajo, nam nc morejo biti spričo posebnih razmer na njihovi zemlji v ničemer slični. DrugiJ pa govore o njihovi cksistcnci lc tako« zvani »kanali« na Marsu, ki pa imajo to« liko resnih pristašev in šc več nasprot« nikov, da storimo bolje, čc odložimo po« govor o tem zanimivem vprašanju na poznejši čas. Letos sc vrše namreč v.a dostojen sprejem Marsa, ki pride, kakor omenjeno, 2.1. avgusta v bližino našo zemlje, velike priprave. Razen astro« nomov sc pripravljajo tudi zasebniki. Listi so pisati, d.i nameravajo postaviti na vrhu gore Jungfrau ogromno baterijo acitclcnskih, lamp, kot konkavno zrcalo pa bi porabili veliko s snegom pokrito depresijo na pobočju Jungfrauc. Svet« loba, ki bi sc od tega zrcala odbijala, bi po njihovem mnenju bila dovolj jaka, da ki dosegla tudi Mars...
ŽARKO BOLTAVZAR le izdihnil poljubljajoč orjunaško zastavo. Slika je bila posnetu par trenutkov po njegovi smrti.
FRANCE ŠLAJPAH na začasnem odru v mrtvašnici Sv. Krištofa v Ljubllani
lu če bi se vse to res dalo Izvršiti, kako pa naj bi nas Marsovci razumeli?
Mars jo po vsej vorjetnosti tisočo in tisoče, morda milijone let starejši od naše zemlje. In če bivajo na njem r.tz« umna bitja, mar niso poskušala priti pred toliko in toliko tisoč leti z i..uni v dotik, na isti način morda, kakui j>ku> šamo mi sedaj z njimi? Toda na zemlji takrat še nI bilo človeka, vsaj nc na tako visoki kulturni stopnji kakor so bili takrat Marsovci. In Mars se je nu veličal neprestanega, a hrczu.spc-.ne;;:i truda in se ni zmenil več za zemljo. Kdo ve?
Vsekakor ni povsem izključeno, da jc Mars obljudon. Ozračje Ima, vodu ima, noč sc vrsti za dnevom, ti pogoji pa zadostujejo za primitivno življenje. Morda nas bo bližnja bodočnost poučila natančneje.
Paradiž birmanskih žen
Noben narod ni pustil svojim ženam tolike osebne svobode in tolike prostosti v razpolaganju z lastnim imetjem kakor Birmam. Z ozirom lin postave, vero in običaje je birmanska žena popolnoma enakopravna možu. Deklice in dečki so enakovredni dediči in žeaa upravlja sama svoje imetje in tudi ko se poroči, je ona edina lastnica svojega premoženja. Zakonski mož nima nobene pravice do njenega imetja in nobene pravne liad-nioči do svoje žene. Prosta je že kot deklica. Vitestvo, ki povzdiguje žensko v boginjo, a jo dela sužnjo, ni v navadi pri Birmanih. Noben zaljubljen Birman ne opeva in ne povzdiguje svoje ljubice v nadnaravno bitje, pozuejo pa ravna z njo kakor s pod-ložnikom. .Tudi ne uči birmanska religija, da je ženska izvor vsega greha in ne svari moških pred .-zankami, ki peljejo naravnost v pekel*. Slaba literatura jim ni pokvarila zdravega nazora o moških, svetu, življenju in sebi. Moški in ženske so prepuščali sodbo o spodobnih rečeh in o zadevah, ki bi jih poniževale, vedno le samemu sebi. Med vsemi ženami na svetu ni nobena tako ženska kakor Birmanka in nobena nima ženskih dražesti v večji meri. Vsaka opravlja od 16. leta naprej svoje opravilo, pn naj bo poročena ali samska. Zene boljših hiš upravljajo svoje premoženje, revnejše pa katerokoli obrt. V Birmi ni nobenih posebnih poslov, ki bi jih žena ne smela opravljati ali ki bi bili izrecno prepovedani. Pustili so žennm prostost v izberi poklicev in jim dali svobodo, da preizkusijo svojo zmožnosti kjerkoli in brez strahu pred javnim mnenjem. To prostost so porabili v izbiro in r.predelbo, za kakšna opravila imajo ženske in za kakšna moški več zmožnosti. Čudno, da je v Birmi šivanje in pletenje v prvi vrsti opravilo moških.
Ženske so po večini posestnice trgovin. Prodaja na drobno je vsa v njihovih rokah in vse vodijo trgovino na lasten račun. Moški obdelujejo sami svoja polja, ženske vodijo same svojo trgovino. Prodajalne so odprte samo dve uri dnevno, tako da preostane ženam še dovolj časa za gospodinj-
stvo. Domače ognjišče je središče njihovega življenja, katerega Birmanka nikdar ue zanemarja. Ločitev zakona jo med Birmnnci tako lahka, kakor bi si jo želeli najbolj napredni relorma-torji, ampak od tisoč birmanskih žen se Mnioj ena loči.
PelJetier Do5sy,
francoski letalec okoli sveta.
Pred časom sta sc odpravili na zračno pot okoli sveta dve ekspediciji: angleška in ameriška. Skoraj istočasno pa sc jc lotil na lastno pest istega drznega pod* jetja Truncoski letalski kapetan Pellctier Doisv. Njegov polet jc bil do sedaj uspe« šen. Pripetilo sc mu je siccr par nezgod, katere pa je srečno prestal in odstranil. Najneprijetncjši doživljaj jc imel na juž« nem Kitajskem, kjer se mu je pokvaril aparat. Tej nezgodi so sc pridružile še politične ovire. Guverner pokrajine, v kateri jc moral letalcc pristati, ni hotel dovoliti, tla bi Pcllctier Doisy nadaljeval svoj polet čez njegovo upravno ozemlje. Slednjič je posredovala Irancoska vlada in incidcnt se je poravnal. Z novim upa< ratom je Doisy srečno dospel na jupon« ska tla, kjer sc pripravlja sedaj na naj« težji del svoje zračne ture, na pot preko Tihega oceana, ki jo Imajo ameriški lc« talci že za seboj. Vsa Irancoska javnost s silno nervoznostjo zasleduje Pellctier* jevo drzno podjetje, čigar uspeh je postal nekaka častna zadeva vse Francije.
Nebo v juniju
V teli krasnih nočeh se jo pač marsikatero oko zazrlo v zvezdnato nebo v občudovanju in prevzetosti. Morda ne bi bilo nezanimivo, našteti glavna ozvezdja In planote, ki kraso sredi junija naš? nebo.
ZvcCor okrog1 1(1. uro najilomo najsl-jajnejša ozvezdju na jugovzhodnem nebu. Tam sveti orjak Jupiter z mirnim belkastim sijem in blizu njega. rdečkasta zvezda stalnica Antares, ki jo po najnovejših raziskovanjih ena največjih zvezd v sve-lovju. Malo zapadnejo stojita planot Sanmi in stalnica Špika iz ozvezdja Dovice; -,-lsoko nad njima žari ogromni Arktur. ' r ii vzhodu vidimo tako zvaua polet na zvezdja; Kiižu podobni T.abud, na desni Orel, malo višje Ura 7, Vego. V zenitu sn manj pomembna in značilna ozvezdja Zi.ia.Vi, Krono in rajznanejše: Veliki voz, ki ga pozna žo vsak še tako površen opazovalec neba. Blizu njega se nahaja neznatni Mali voz s Polarnico. Na južnem nebu so vrsto ozvezdja Kačo, Tehtnice, (levice in Škorpijona (Aulares). Globoko na zapndu Veliki Lev, višje Perseus, tri-ogelna Kaslopeja in Ceplious. Na severnem obzorju so v meglah svellika rdečkasti Kapela.
Od planetov vidimo v jutranjih urah Merkurja približno pol ure pred solnčnim vzhodom in Marsa 4 uro pred solncem. Venera, žari kot večernicn šo do druge polovico junija, nato izgine. Jupiter s'oji ravno nasproti solncu in jn torej viden skozi eelo noč; Saturn pa zahaja v prvi polovici junija okrog 3. uro zjutraj, kes-nejo pa kmalu po polnoči, ITranus in Neptun sta vidna seveda lo z daljnogledom; slednji se kmalu skrijo v solnčnih žarkih.
Solnce stopi 21. t. m. oh R. zvečer v znamenje raka in doseže najsevernejšo točko svoje poti: ta dan je najdaljši in pomeni začetek poletja.
STBNIC011
Najboljšo Brcdstvo proti stenicam. Glavna zaloga A. Xa.no, Ljubljana, io:o-a
AIexandre Millerand,
predsednik francoske republike,
:
vodi srdit boj z novo večino v parla« ] slike v najrazličnejših varijacijah gredo
^DVOltlO/MF" l/l RŽENA^
Osladna/ IL.9M kava.
TVORNICA ŽITNE KAve, VE LK P RAŽ ARNA ZRNATe KAVE, , n OLINCE PRI LIUBLJANI.
m.Ajfc, fci^^ife/
X Aparat za odkrivanje laži. Znano jc, da propuščaio živci, posebno kadar so v napetem stanju, električno strujo. Na tem principu je zasnoval Anglež dr. \VaIlcr aparat za odkrivanje laži, ka« kor ga on imenuje, emotometer. Aparat obstoji iz dveh zapestnic, ki se privežejo pncijentu na roke, kjer bije žila. Zapcst« nicc so v zvezi z električno baterijo in galvanometričnim zrcalom, ki beleži tudi najmanjše drhtljajc. Aparat uporabljajo Američani doslej 7. lepimi uspehi. V Los Angelosu so potom tc prtprave prisilili nekega črnca do priznanja resnice, katc« ro jc trdovratno tajil pred sodiščem. V začetku jc zanikoval vsako krivdo, ko pa so ga omrežili z zapestnicami, jc vso priznal. Proccs sc jc izvršil takodc: ko jc bil obtožcncc pred cmotomctrom, so mu pokazali samokres, s katerim jo iz« vršil zločin, Galvanometrično zrcalo jc zabeležilo živčne tresljaje, kar je sodnike prepričalo o ohtoženčevi krivdi. In res, črnec je takoj nato priznal rcsnico, po« vedal je kako jc storil zločin in je bil na podlagi tega priznanja obsojen.
X Tragičen konec službenega zra« koplova. V Ncw Yorku je te dni treščilo v zrakoplov službenega državnega me« teorološkega urada Zedinjenih držav. Zra« koplov je bil baš na poletu. V njem sta so nahajala vodja meteorološkega urada prolesor Lexoy In njegov spremi;-valeč. Strela je povzročila v zrakoplovu pr"'ir, vslcd katerega jc letalo treščilo na zem« Ijo. Oba letalca sta našla smrt v plame« nih in priletela ožgana na tla.
OBJAVA. 8339/1
Peresno lahki kamgarni, listri, sirova svila ter coveleoard 7a moške in frotte, etamin, delaine v najnovejših vzorcih za damske obleke pri
Lenasi & Gerkman.
Dr. Aleksander Rlgo
ordinira od 0. do 11. ure in od 2. do i. v Gosposki ulici št, 9, I. nadstropju. — Ž rovnejio brezplačno I 2838j
uri
m
m
mm
X Madžarska plesalka — četrti žena turškega princa. Budlmpeštansk, časopisi poročajo senzacijonalne zanimi vostl o Jjubavncm romanu med nekirt turškim princem in budimpeštansko artii stinjo. Kp je moral turški sultan ostavitl Carigrad, je bil iz Turčije izgnan turf princ Abdul Kadir. Vzel je s seboj troj« svojih žen, četvero otrok in več tajnikov, Princ se jo pripeljal v Budimpešto, kjci se jo nastanil v enera prvih hotelov. \ začetku maja je čisto slučajno zašel t plesišče Cerclo des Etrangers, kjer mu j< tako ugajala 171etna plesalka Irena \Vali doniš, da se je vanjo zaljubil ter jo vzd za četrto ženo. Plesalka je sprejela print čevo ponudbo ter izpolnila vse njegovi) želje. Ostale tri prlnčevc žene so sprejele novo tovarišico z velikim veseljem tci so jo obdarovale z dragocenimi darovi,
X Pet kilogramov žita za vsako zdravniško konzultacijo. Organizacija madžarskih zdravnikov jc pred kratkim določila plačilno podlago za konzultacijo svojih člunov v naturi. Vsaka konzulta. cija stane glasom tega sklepa 5 kg pšo niče ali tej količini žita odgovarjajoč vsoto v bankovcih.
X Veliko neurje v Budimpešti. Budimpešta je doživela v ponedeljek strm hovito neurje, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Nevihta je divjala naj dobro uro. Ognjegasci in reševalno dru« štvo so morali intervenirati v nad dva tisočih slučajev. Pljusek vode je bil tako silen, da je v neki kavarni razbil veliko debelo stekleno šipo ter pri tem težko ranil več oseb. S strmih ulic v Budimu se je utrgalo kamenje, ki je zaharikadi« ralo več eest. V mnogih hišah so se tudi utrgali stropi. Tramvajsko progo in eleki trlčno omrežje je nevihta hudo poškodo< vala. Škoda se ceni na več milijard mai džarskih kron.
Tkane lesene kolotarne zavest:
(rouleam) In eallnik. kolotarne oboktilce dobavlja točno la >olldoq tvornica koloturnlli zave« ?
Anton Bencze i sin
Veliki B«£kerek (Banatfc
Zastopniki ie ilčejeK,
mentu, ki zahteva njegov odstop. Borba med njim in parlamentom jc v francoski zgodovini nekaj izrednega in vzbuja zato zanimanje po vsem svetu. Millerandove
iz lista v list. Posebno često se ponavlja slika, ki jo prinašamo danes tudi ml in ki predstavlja Milleranda v trenutku, ko je pri zadnjih volitvah oddal svojo gla< sovnico volilni komisiji.
Da sem kot rožica, lilija, da vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila — Gazela.
285«-a
Georges:
Nie
(Čebljanje.)
—	Nič, gen. ničesar, jo po Pleteršnl-ku: 1.) pronomen ali zaimek, 2.) rabi v okrepča vanjo nikalnice, 11. pr. nič se nc boj, in 3.) samostalnik moškega spola, ki se sklanja (kar pa ni popol noma res), — me jc učil Munla Bckir, ki ima včasih filološke popadke.
—	»Nič» spada pravzaprav mod ni-kalnlee. Rabi se na različne načine in v različnih pomenih. »Nič» ima v slovenščini tako veliko izrazno moč, kakor jc menda nima v nobenem drugem jeziku. Pole.;? pomenov, ki ima naštete Pleteršnik, jo šo mnogo drugih. 2a-libo«?, da to besede pismouki pri nas ne znnjo prav rabiti. Najprej to opozarjani na tisti nesrečni rodilnlk »ničesar*. ki ga ljudjo no toliko v govoru, pač pa v pisavi vtikajo skoraj k prav vsaki nikalniei po nepotrebnem. N. pr.: meni ni ničesar! Zakaj pa no. bi bilo dobro in prav: meni ni nič. Ali pa: ničesar ni opravil, namesto: nič ni opra vil itd., itd. Takih primerov 111 ne konca ne kraja. Skratka: ljudje, ki slovnico no poznajo, temvoč so šli samo mimo nje, ravnajo z besedo »nič*, kn-kar svinja z mehom.
—	«Nič» je v slovenščini jako mogočna beseda. Ali pozna« ti-to čedno slovensko narodno pesem, ki jo pa skoraj nikjer več ne slišiš in ki se za-čenia z ePobil sem pisemce, — žalostne šriftioo — nn mojo bolno, ali. bolno srce»? Pmga kitica te pesmi je:
V pismu pa tak stoji, da ljubea bolna leži: »Fantič, o i fantič! zakaj te nič ni?»
»Te nič ni» pomeni: te nič ni v vas ali: k meni. To jo v t e m slučaju, kjer ie uravzaiDrav .samo dopolnilo «1; me-
ni« izpuščeno. Toda recimo, da te kdo vpraša: »Zakaj te pa nič, k nam ni?» V tem stavku ni prav nič izpuščeno, če misliš po slovensko, po nemškem mišljeno jo seveda izpuščeno: »na obisk*. Toda to dopolnilo je pri nas popolnoma nepotrebno in tudi ne v zmi-slu našega jezika.
—	Pa jo «ni6» mogočna stva.r, vidiš tudi iz tega, da je Bog svot iz nič ustvaril, čeprav 110 drugi strani pravi mo: iz nič ni nič. O človeku, ki se jo brez matorijalnih Ugodnosti kam po-vspel, pravimo: iz nič je tako visoko pričel. Pri tem seveda nihče no misli na to, da so tega človeka njegov duh, njegova sila in njegovo znanji« postavili tako visoko. Posti jo pa ljudi, ki vseh teh lastnosti nimajo, a imajo donar, in ta jih spravi na visoko mesto, o teb pii so nikjer ne govori, da so h nič kam prišli. Iz toga sc vi li, da jo nič v žepu večja 00,kija pri karijeri, nego n i č v glavi.
—	»Nič* jc tudi samostalnik, ki 9" pa labko sklanja: nič, ničn itd. Ta nič ima včasih tisti pomen, kakor 11 i G o, to je, čc so govori o človeku, toliko kakor ničla. — Gotovo si žc slišal ali čital: »Nič jo dobro za o?J.» Malo ljudi jc, ki bl vedeli, odkod jn la »nič*. Po nemško se pravi: nielits, v navadnem ljudskem govoru pa: nix. Co je kdo rabil ta izraz, so ropl5eira.il nanj: «Nfe ist f lir die Augen ffut.» Nix pa so jc resnično imonovaJo neko 7/lra vilo za oči. Na to pa so ljudji sčasoma pozabili. Ker pa ino>a Slovenec pobrati vso po nemškem, jo seveda ta ; dovtip napak razumel in pre vel.
j — Nič jo v slovenščini tudi pri-j imetk, morda tudi 11 i č č. Co pa je, potem jc morda nemški filozof Nloteschr slovenskega pokolenH, toda, o tem moram govoriti z gospodom Skočir-jem, ki 83 s takimi stvarmi peča in ki liani ie odkril Anastazija Schiwitza.
—	Po rue-ko se pravi nič: ničto. Ro-dilnik tega ničto so glasi prav tako, kakor ruski prislov: nič,e vb, in sta si obe besedi tudi v sorodu. Toda ta «ničcvo» ima s slovenskim «ničcm» prav malo sorodnosti. Ta »niče v0» ima v ruSčiui vso sorte pomene. Bi;;-marek, ki je sam znal dobro rusko, jo imel prstan, na katerem je bilo gravirano: niče v 6. VpraSali so ga. kaj to pomuii, je odgovoril, da na Ruskem vso. V pojasnilo jim je povedal ta-le dogodek: Ko je bil Blsmarck v Rusiji, ga jo nekoč vozil neki mužik v ki-bit.ki v naglem diru. Bismmirck ga opozori, naj pazi. da no bo prevrnil, rnu-žiik pa mu odgovori: .»Ničevft, barin,» in žene dalje. (Tu pomeni «ničevb»; nič se ne boj, le brez skrbi.) In res je nesreča hot. In. da se kibit.ka prevrne in |Bi»ma,rcka pobije. Pi«marek se ixibc-re in hoče mužika kaznovati. Ta pa. mu obriše kri z obraza in pravi: »Ni-čov&, barin.s (To se pravi: saj ni nič hudega, bo kmalu dobro.) Bismarck se nasmehne m vpraša, kakšna ie cesta naprej, mužik pa mu zopet, odgovori: »Ničcvb, bnrin.» (To so pravi: iaborna.)
—	Po latinsko pravi nič: nll, ni-hil. Nikoli ne bi bil mislil, da postane ta «niliil» komu labko usoden, čeprav le zn malo čfisa. Ko se,m bil v vojni, som bil prideli»n bataljonu, čigar poveljnik jo bil ma jor, ki jo služil od peš oa gori. Kakšno šolsko izobrazbo jo imel, nc vem, morda kako realko, a.i pa tudi ne, samo toliko vem, da ni znal, kaj se pravi cnihil*. Ko jn Ijila naSa brigada razbita, smo zbirali ostanke v Miliajlovcib. sedaj na Slovaškem. Pa nn bi ljudje postopali, je ukazal, da morajo eksereiratil To pa je jako neprijeten posel, posebno v vojni. Umevno jc torej, da so je mnogo ljudi prigilasilo za marod. da bi se i.-mu odtegnili. Tako sn jih jo nekega dne pri moji konipaniji oglasilo dva-intrideset. Ker sem veclel. da vsi ne
bodo pripoznani, sem šel na veibo in čakal, kdaj bodo »sleparji® prišli, a jih ni bilo. Po končani vežbi grom v pisarno in vidim, cla je zdravnik od dvaintrideset prigilašonih maroderjev spozjial samo štiri za take, pri drugih pa je napisal v knjigi: nihll. Vprašam računskega podčastnika, ki jo bil po poklicu učitelj risanja, zakaj ni bilo ostalih osemindvajset na vežbo. mi odgovori: »Gospod major jo mislil, da jo niliiil tudi kakšna bolezen, pa jo vse nagnal v sobo za marodne in cel dau nc smejo dobiti nič jesti.* Ce bi sam nc bil doživel tega, ne bi verjel, da jo mogoče. V častniški obednici jo bilo, kadar ni bilo majorja (ki je bil edini poklicni častnik pri bataljonu), tisti dan in dostikrat pozneje dosti smeha radi tega.
.— Za »riič* imamo Slovenci tudi šo poseben izra.z, ki pa ni književen. Izraža so s pomočjo samostalnika ne.m-jšike>ga izvora,-pred katerega so po večini postavi: «cn». Pleteršnikov slovar i te nikalnice nima, pač pa menda Fo-hlinovo malo kranjsko besedišče, h sicer v treh stopnjah: brez atributa, z atributom »pasji« in »mačji®. Pohlin tolmači t,e stnpnjo po nemfiko tako-lo nichts, bosonders nlohts, in ganz be-sonders nichts.
— Pred vojno jo bila ta nika,Imen m Sil o v rabi šo celo pri nižjih slojih. Rabili so jo gledališki igralci, ki so, kakor znamo, v medsebojnem občevanju jako preprosti in odkriti, zlasti pred predstavo. Toda neki estet jih jc opozoril na njihovo kulturno nalogo, ki jo imajo kot- člani kulturno institucije, in takrat, so jn pri njih vpeljala lepša oblika: «en ouker». To jo bilo pred vojno. Kako jo zdaj pri igralcih, 110 vem. Vem pa, da so je ta rovtnrska nlkalnloa po vojni, odkar smo osvobojeni. zelo razpasla. Govorijo jo od go-.snnda. z akademsko izobrazbo do zad-
njega rovtarskega analfabeta, ne oziraje se na družbo in kraj, tu pa tain se sliši celo iz nežnih ženskih ust.
—	Ta vulgarna o tkalnica je dobila tako vpoštevanjc, da jo v Ljubljani simbolično ovekovečana kar v treh spomenikih: prod tivolskim gradom, v Zvezdi in v parku pred sodiščem. V Zvezdi ima cclo tri železno lavorove vence, pred sodiščem [ta neka ženska, ki prodooujo menda rovtarščino, i>o-nuja tistemu simbolu, lavorov venec. Morda pa ti spomeniki tudi cikajo na kaj. Nič so nc vel Človek pa si marsikaj misli žo z oziresn na to, kje stojijo: Pred tivolskim gradom, ki jo list mesta, pride človeku na misel mestna uprava in mestno gospodarstvo; v Zvezdi, v javnem drevoredu, ljubljanske ulice, njih razsvetljava itd., skratka: te in to sort« razmero in prilike v Ljubljani in v Sloveniji, katere prestolica jo našo mesto; pred sodiščem, ki je državno poslopje, se človek vpraša, če nn cika morda simbol nn spomeniku na pravo in pravice, na juriste, justico; morda celo na saiiieg? ministra ali na. celokupno vlado, ali (Bog nas varuj!) na našo notranje, politično, gospodarske, socialno in bof?vc še kakšne rasciere; ali pa se hočijo s tem spomenikom označiti naši zunanjepolitični odinioša.ji? Itd. Itd.
—	Pa so postavljeni pristnemu slo« renskemu izrazu za pomen «niČ» kar trije spomeniki, kaže našo veliko ljubezen do nepokvarjeno materinščine. Toda dobro bi bilo. da bi so tudl srbo-hrvatski narodni nika,lici, ki so jo P'1 nas tudi žo vdomačila, postavil dt> stojo« spomenik. 8 tem bi se mnogo storilo za ujodinjtmjc, 'če, že ne v političnem, pa vsaj v jezikovnem oziru. morda tudi v smeri kulturo in civi'i' zacHc.
BIMK05TN0 MIRO
ZA M50 DECO

- v <4
3
Joža Bekš:
Binkoštna
Majhni smo in zapuščeni, nebogljeni, razdvojeni, toda gibčna moč jezika na vse čudo je velika. Sveti Duh za to gorečnost dal bi svojo slavno večnost, dal vse birme in trakove, dal vse palice školdve — in seveda šltolc same, ako naše dobre mame ln dekleta zala v pečali nc bilč tako bi ljubke in pobožne botricc.
V. Hanek-B.:
Beli miški i.
V plavžu so utihnili ogromni stroji. Zlatica jo začudena gledala velikanske kotle in čepe, ki so se svetili kakor zlato, in negibna kolesa, na katerih so ohlapno viseli močni jermeni. Mrzel mir jc plaval po tovarni. Bil jc Zlatičin god. Zato ji jc oče dovolil, !a sme obiskati tovarno, ki jc bila sedaj mirna in varna. Bagri niso no-illl rude, droblln'. stroji niso škripali. Toda v tej tišini kakor da sc vrača puhanjc šumečih par in žalostni vzdihi dclavccv in delavk, ki jih more vsak hip zgrabiti jermen, kolo, dvi-salo. Zlatica jc hitela zdaj sem, zdaj tja, se dotikala lesklih valjev, odpirala pipe praznih sesalk in sc tiho smejala...
Tale nova slika jo jc popolnoma omamila. Prehodila jc skoro vso tovarno, a še vedela ni, kdaj. Obstala jc pri ogromnem rezervoarju, kl je napajal vse kotle; ccla mreža cevi jc držala vanj. Sedla jc na rob in gledala v čisto vodo. sc igrala z roko na površini in delala kolobarje. To jc bilo sladko brezdelje, igranje otroka, ki ne pozna bolesti in naporov življenja ... Zlatica šc slutila ni, da ni k teden od tega, kar jc utonila v tej vodi neka starka, ki jo je poparilo vroče apno ... Nc. tega ni slutila... V tovarno ni smela nikoli, bali so se zanjo...
Dve majhni, ljubki beli miški sta capljali za svojo majhno kraljico, kakor bi vedeli, da ne moreta uiti, ker preži tu povsod nevarnost in poguba. TUio sta tekli ob Zlatičinih nožicah; od časa do časa sta malo zapiskali in zdrsnili po njenih čreveljčkih...
Zlatica ju je pustila.
Kako prijetno jc bilo, igrati se v čisti vodi, gledati v njej lasten obraz in spuščati po njej bele koščke papirja !
Hipoma pa so jo preplašili neki koraki, težki in trudni, kakor da nekdo žepa...
Miški sta skakali Zlatici na noge in zopet doli, preplašeni in prestrašeni. Zlatica ju jc ujela, ju držala v drobni dlani in gledala proti hodniku, kdo prihaja. In glej, bil ie mali po-habljenček od cerkve sv. Roka, ki mu jc dajala vsako nedeljo srebrn novec.
»Zakaj jc prišel? Kaj hoče tu?« se jc polglasno vprašala Zlatica, ki jo jc njegov prihod osupnil.
Pohabljenček pa jo je zagledal in jn boječe pozdravil. In sedel jc na nasprotni rob rezervoarja in začel jokati... Zlatica jc stopila k njemu: «Zakaj jočeš?«
«Kako ne bi jokal? Mamica mi jc pred petimi leti tukaj utonila —» «Tukaj?»
Pohabljenček jc jokajc prikimal. «ln iz hišice, kjer sva bila z mamico podnajemnika, mc bodo zapodili, ker nc priberačim toliko, da bi mogel plačati... In težko mi je nedeljo za nedeljo, praznik za pravnikom sedeti na cerkvenih stopnicah in nastavljati dlan... o, ko bi mogel vsaj nekaj delati! Ko bi ne bil pohab-ljc:!» —
Beli miški sta pomoleli svoja smrčka skozi drobne Zlatičine prstke in njuni bodljivi, drobni pogledi so se upirali v ubogega dečka. Zlatica se je zamislila. V spominu se ji jc hipoma ponovila slika, ki jo je že davno videla. Bila je v mestu, kjer je bila baš božja pot. Na trgu so bile stojnice s slaščicami, z igračkami; v kotu je stala starka z belimi miškami, ki so vlekle na poziv usodna pisemca ...
Kaj ko bi dala pohabljenemu dečku svoji beli'miški?
Pobožala je drobni živalci. Ju ponudila pohabiienčku in mu pojasnjevala svoj načrt. Pohabljenec je bil prijetno presenečen ter sc ji je iskreno zahvaljeval. Zlatica jc stekla domov ...
Nocoj je imela strašne sanje. Vsak hip sc je prclvidila, tako je kričala v spanju. Tovarnar in n'r«-->"i soproga st.i prebedeia vso noč nri otroku; bila sta vsa prestrašena, da ic morda zbolela...
II.
Kakor navadno, sta šla v nedeljo ob pol desetih k peii maši oče in mati. Zlatico sta pustila doma, ker sta sc bala, da sc jima ne bi prchla-di!a. Tnda ličerkq sc ni dala zadržati in na "ol poti jc prihitela za njima, češ, da ji je žc dobro ln da pojde v cerkev.
V roki jc držala srebrni novec, kakor ga je vselej dala pohahljenčku.
«Kaj neki delata beli miški?«
Pohabljcnčka ni bilo na cerkvenih stf-nnicah. Žalost jc obšla Zlatico. Bržkone jc šel beračit od hiše do hiše in jc prodal tniški... Le zakaj mu ju jc dala? Bili sta tako lepi in ljubki.
Zlatica je pokleknila ne daleč od oltarja, a danes nl mogla moliti. Beli iriški ji nista hoteli iz misli. Kako sta io novsod spremljali, ji jemali sladkor
dlani, kako sta bili prijazni in krotki ...
Po cerkvi je odmevalo netje in nato zaključne molitve ... Zlatica tega ni opazila. Ljudje so odhajali, Zlatica pa je šc vedno klečala, zatopljena v misli. Sele ko se je mati dotaknila njene rame ter jo pozvala k odhodu, jo ;c prijela za roko in odhajala.
Pred cerkvijo je stala gruča ljudi.
Pohabljenček je stal pred razmajanim slolom, po katerem sta begali beli miški z rdečim paskom okoli vratu, in klical, naj si kupi vsakdo pisemce svoje usode, ki ga bo potegnila miška...
Sreča in radost sta žareli iz dečkovih oči. V čepici na kraju stola jc imel polno drobiža, toliko, kolikor bi g° ne bil nikoli priberačil.
«Mo.ii miški!* je vzdihnila Zlatica in solze so ji zalile oči. Oče in mati st.i mahoma razumela... Dvignila sta svoicga otroka in ga hotela odnesti. Toda Zlatica se ni dala odpeljati ... Izmuznila se je na tla in hitela k stolu ... Beli miški sta io spoznali in sta .zapiskali ter dvigali rožnati smrček proti njej.
Zlatica ju je božala... potem je no'n*i1a c-ebrni novec v čepico in hotela oditi...
Ja oči nl mogla odtrgati od igmvih mišk.
Tt: je ena smuknila skozi dve vrsti listkov, izvlekla enega ter ga nesla svoji nekdanji mali kraljici...
4C w S,
v. • >;
<S
«Za svojo ljubezen boš srečna vse življenje!«
Oče jc vzel Zlatico v naročje in, nagnjen k svoji ženi, šepetal: «Bog daj, da bi bila!»
/■'. I'.:
Kako je mačka svetega Duka snedša
Poslušajte otroci vi, kaj vam ta pesem govori.' Leži, leži ravno polje, na njem mi hišico stoje. Stoji med njimi cerkev bela, kraj nje dom župnika Vesela. V njem gospod župnik premišljuje, kako pregrešen je naš rod. načrte modre v umu kuje, pa že je znašel naš gospod. «Lej, saj jc jutri vendar dan, ko sveti Duh bo praznovali. Ko v cerkvi zbran bo grešni svet, jaz v ieci dvignem se razvnel in v znak dobrote božje z vičem jim svetega Duha prikličem.». I'a lir ž cerkovnika pozove, naj pride pod njegove krove. «Čuj, kaj ecrkovnice ti dem, da ne poveš iegd Hudem! Brž ujemi golobičico, prelepo belo ptičico! Privezi v lino jo nad lečo in pazi ua objestno deco, da ptičice ne zasledi, ne svetega Duha umori. Ko jutri pridigo končam, takoj ti znamenje podam. Ko vzkliknem: Pridi sveti O-ne bodi mi zaspano gluh. Takrat izpusti uličico, prebelo golobičico!" O Rinkoštih gospod Vesel vesel je sveto mašo pel. Na lečo moško se popel je, mogočno glas mu zadoncl jc. O svetem Duhu ie govoril, potem tarane blagoslovit. Pobožno sklenil svoje roke. premih zrl je na otroke in tta može in na žene, da so so vsipalc solze. Potem prot' nebu je pogledal in z milim glasom je povedal: «Oj pridi, pridi sveti Duli!» Cerkovnik takrat ni bil gluh, pokorno k lini jc pokleknil in z žalostnim je glasom jeknil: «Oj, gospod župnik, leitc spačka, je svitga Duha snidla mačkah (Loška narodna.)
Zlatica je vzela listek in hitela k mamici, ki je ganjena opazovala ves prizor. Podala ji je listič, na katerem jc čitala mati prenroste besede, ki jih je bila napisala nevajena roka:
Pouk in zabava
KOLIKO ZLATA JE NA ZEMLJI.
Ce bi vse zlato, kar ga je na zemlji, raztopili in mu dali obliko kock. bi napolnili z njim sobo, ki jc 24 čevljev dolga, 24 čevljev široka in 16 čevljev visoka. __
KUHANJE V PAPIRJU.
Napravi iz dobrega pisalnega papirja nekak škmicelj, a v celem, tako kakor delamo pri precejanju ali filtriranju; zviti ga ne smeš, ker bi ti voda iztekala. Napolni škrnicclj z vodo in ga pritrdi nad plamenom. To storiš najlažje, ako napraviš iz močne žicc zanko, ki jo pritrdiš kamorkoli, v zanko pa vtakneš škrnicclj. Ako pustiš vsaj par trenutkov vodo v škrniclju, preden ga postaviš nad plamen, bo voda zavrela, nc da bi sc papir vnel.
Človek bl mislil, da sc ho papir vnel in voda iztekla. Tnda nc smemo pozabiti, da nc gori nikoli papir kot tak, ampak v njem se nahajajoči ogljikovodik, pa šc ta le, ako doseže določeno, visoko temperaturo. Vemo tudi, da je voda dober prevodnik toplote, zato sklepamo: Toplota plamena, ki objema papir, nc raz?rejc takoj ogljika, amoak jo večinoma vsrka voda, ki začne kmalu vreti.
NEKAJ SPRETNOSTI.
Poskusi izvršiti naslednje vaje, k| li urijo mišice in so v domači družbi^ prav zabavne. Pazi pa, da giblješ sa« mo z dotlčnimi mišicami, » «]
1.	Zaprl desno oko, dočitn jc levo/ odprto, potem zapri levo, obenem pa odpri desno; ponavljaj to Izmenomai naglo za seboj.
2.	Trkaj prav hitro z levim kazalcem po mizinem robu in riši s stisnjeno pestjo desne roke počasi kros na mizo.
3.	Poskusi si umivati roke v nasprotni smeri, nego si navajen.
4.	Opiši v zraku z iztegnjeno desno nogo krog od leve proti desni, s kazalcem desne roke pa od desno, proti levi. _
ARABSKE ŠTEVILKE V EVROPI.
Dedaktični ali desctinskl sistem (sestav), v katerem danes računamo, izvira iz Sprednje Indije. Od Indov so se ga naučili Arabci, in Mavri, ki so tudi arabskega plemena, so ga prinesli v osmem stoletju v Evropo. Toč i dolgo sc ga Evropa ni hotela poprijeti. Skoro do konca srednjega veka so računali po vsej Evropi z okornimi rimskimi številkami. Sele zvezdoslovec Jurij Purbach, rojen leta 1423., jc začel uvajati arabsko številke in šc v večji tncii J. Miiller, rojen leta 1436. v Konigsbcrgu na Bavarskem. Tema dvema zvczdoslov-ccma gre zasluga, da je začela polagoma vsa Evropa rabiti arabske številke.	_
RAČUNSKA NALOGA.
Vzemi štirištcvilčno število, pri katerem so enicc manjše kot tisočicc. Prištcj isto število v obratnem številčnem redu (n. pr. 5342, obratno 2435), odštej od te vsote diferenco obeh števil. Deli rezultat z 2. Kaj
dobiš?	_
KAKO VPLIVA MRAZ NA ŽIVALI.
Profesor Raoul Pictet jc izpo-i stavil cclo vrsto živali umetni, zelo nizki temperaturi. Poizkusi so V splošnem pokazali, da čim nižja je organizacija živali, tem laže prenaša; mraz. Ribe, zamrzlc v vodi, je lahko ohladil na —8 do —20 stopinj Celzija, tako da se je t-ka riba razdrobila na, kosce, če jo je vrgel ob tla. Ako jo pustil, da so se ribe polagoma ota-jalc, so zopet oživele in plavale veselo okoli. Tudi žabe so prenesle; ohlajcnjc do —28 stopinj Celzija, žabja jajčeca pa šc več; razvila s« sc še cclo potem, ako so bila prej ohlajena na —60 stopinj Celzija. Neka kača jc preživela ohlajcnjc na — 25 stopinj Celzija, poginila pa jc pri —35. Stonoge niso poginile niti pri —50 stopinjah, neki vinogradniški polž jc vzdržal cclo —110 do —120 stopini Celzija. Ce izpostaviš jajčec.-, sviloprejke temperaturi —40 stopinj Celzija, ne izgube svoje razvojne sposobnosti. Največji mraz prenesejo alge in bakterije. Izpostavili so jih več dni najnižji temperaturi — 20Q stopinj Celzija, pa so še oživele.
KAMELEON.
Kameleon jc bil žc v najstarejših' časih predmet praznovernih izmišljotin. Tako poroča zgodovinar Plinius, ki jc umrl pri izbruhu Vezuva leta 79. no Kr.. v svojem prirodopisu, da pade kragulj, čc slučajno leti nad kameleonom, na tla, češ, da ga potegne kameleon nizdol: kragulj .ie tako omamljen, da ga tudi mole ptice lahko raz-mesarijo. Pripoveduje ludi, da nastane dež in nevihta, čc sežgemo njegovo glavo s hrastovino vred. Peci ievo kamclconovo nogo z osatom na žareči železni plošči, nanravi potem iz tega nekako pašteto. Kdor jo nosi v škatlici s seboj, postane neviden. Verjeli pa niso Piiniju tega niti njegovi sodobniki.
Samo staveič
Pred črnim stojalom za črke je slonel oprt ob rob ubog dečko — stavec. Njegove oči so begale preko nečitljivega rokopisa, ki je ležal pred njim. 'B-l-b, je slovkal, «to bo pač bliski. Mehanično je posegel v predal in jel iskati črk.
Stavil je poročilo o grozovitem orkanu, ki jo divjal nekaj dni preje daleč naokoli. Strela je udarila na mnogih krajih ter nekje uničila veliko čredo ovac s pastirjem vred. «Sa-nio en zamorec,i jo stalo v poročilu, mladcu pa se je storilo inako in niz lica mu je spolzela vroča solza. Pri tem so se mu porajale v glavi posebne misli.
<;Kaj zopet posedaš iu sanjariš,» ga
nekdo oštel s sirovim glasom. «Le-iitihov ne potrebujem 1 Glej, da izvršiš svo,je delo!} Bil je to lastnik tiskarne. Po-pol brat mladega stavca.
Dečko si je otrl z rokavom sveje vlažne oči, segal v predale in marljivo 2'agal črko h črki, dokler ni bil gotov s svojim delom. Takoj je nesel stavljeno ploščo pod valjec in v nekaj lrenutkih je držal gospodar v svojih T°kah odtis stavljenega in natisnjena poročila.
< Zopet napaka, Benjamin!> ga je pograjal. «V rokopisu stoji: csamo en zamorec*. Zakaj si izpustil ,samo'?»
«Ali zamorec ni človek je plašno vprašal dečko.
«Pazi in stavi to, kar je v rokopisu, besedo za besedo, si razumel!» ga je zopet pokaral starejši brat. ■rPa to-le tu je tudi nezmiselb je vzkliknil in mu pomolil papir tik pred oči. «Kaj se pravi strelo ujeti? Kaj si znorel?* Dečko se je ves prestrašen zdrznil. Bile so njegove najgloblje misli, ki so sc odražale na papirju in strmele vanj. «Boš ti strelo ,ukle-pal'?» se mu jo posmehoval brat.
«Se ne vem, kako naj se to stori,» je zamrmral dečko.
<In boš tudi težko izvedel,> se je norčeval brat. Misli raje na to, da se kaj poštenega naučiš!»'
Benjamin se je ugriznil v ustnice in ni ničesar odgovoril.
Časnik je bil dotiskan in Benjamin ga je moral raznašali. Ko je tako hodil od hiše do hiše, jo srečal skupino veselih dečkov, ki so nosili pisano poslikanega zmaja. Zabslno je glodal Benjamin za njimi. Saj je bil še napol dete in vedno je bila njegova srčna želja, da bi imel takega zmaja. Brat njegovi želji ni hotel ustreči, češ, da je to nepotrebna iarača. cčas in de-
nar moramo uporabljati bolje,s je de-1 jal «Ko bom imel denar, mnogo de-, narja,> si je mislil Benjamin, c takrat si ga kupim sam. In potem .. tu je obstal in zamišljeno pogledal proti | nebu — potem spustim zmaja vse do : domovja strašne strelc.s
Leta so potekala, lela trudnega dela, neugnanega hrepenenja in trdega • boja. Iz dečka se je razvil mož iu ta mož je stepal po ulicah in nosil zmaja. Ta zmaj pa ni bil otroška igrača, zakaj mož jo gledal resno, in možje, ki so ga spremljali, so bili slavni profesorji. Pričakovali so, do se jim pojasni važno naravoslovno vprašanje. Grozeča nevihta se je dvigala nad pokrajino in nestrpno so učenjaki zrli proti nebu.
<In če res dokažete, kar trdite, Franklin, kaj bo pomagalo ?» ga je vprašal eden profesorjev.
«Dokaz jo tu!» je bleščečih oči vzkliknil Franklin. cPoglejteb
Zaprasketalo je, svetla iskra je udarila tik njih v zemljo in zopet ena in še druga. -Električni fluid so da privlačevati. torej tudi odbijati!* Pri teh besedah je mlademu možu zaigral na
ustnah zmagoslaven nasmešek. ♦ • »
Bilo je o Binkoštih, ko se je v Ameriki izkrcal mož, ki ie tej zemlji iz
vojeval neodvisnost in samostojnost. Brez strahu se je boril za svoje vzvišene cilje z besedo in pisavo. Sedaj je prišel in prinesel mir. Grmenje topov in zvonenje sin pozdravljala starčka, cvetje jo deževalo nanj, veselja med ljudstvom ni bilo no konca no kraja. Beli iu črni možje so ga obkrožali, vsakdo r-e mu je želel približati in mu stisniti roko. Matere so dvigale svojo deco in vzklikalo: «Vidite, lo jo Benjamin Franklin, ki je iztrgal nebu strelo in trinogom žezlo!»
Mali princ jc bolan, mali princ bo umrl... V vseh cerkvah kraljestva jc Najsvetejše izpostavljeno dan in noč in velike sveče gore za ozdravljenje kraljevskega dečka. Ulice stare prestolice so turobne in tihe, zvonovi nc zvonijo več, vozovi vozijo lc počasi ... Okoli palače stoje meščani In gledajo radovedno skozi vrtno ograjo švicarske vojake s pozlačenimi ob-ramnicami, ki se razgovai jajo na dvorišču z važnimi obrazi.
Ves grad jc pokonci... Komorniki in dvorni upravniki hite po niramor-natih stopnicah gor in dol... Galerije so polne pažev in dvorjanikov v svilenih oblačilih, ki hodijo od ene gruče Ju druge in s pritajenim glasom po-
vprašujejo, ali je kaj novega... Na širokih terasali sc priklanjajo objokane dvorske dame, otirajoč si oči s prekrasnimi čipkastimi robci.
V oranžeriji jc velik zbor zdravnikov v svečanih oblačilih. Skozi stekla je videti, kako vihajo svoje dolge črne rokave in priklanjajo učeno svoje lasulje. Učitelj in kotijušnik princev hodita pred vratmi gor in dol in čakata na sklep zdravnikov. Kuhinjski vajenci gredo mimo njili brez pozdrava. Konjušnik kolnc kakor Turek, učitelj citira verze iz Horaca. In medtem se tam spodaj, iz konjskih hlevov čuje dolgo otožno rczgetanjc. To je princev rjaveč, lei so konjski hlapci pozabili nanj iu ki prosi žalosten za seno pred praznimi jasli.
In kralj? Kje jc Njegovo Veličanstvo. Kralj se jc zaklenil, popolnoma sam v sobo na koncu gradu ... Kraljem ni prav, čc jih vidijo jokati... S kraljico jc to druga stvar... Sedeča kraj postelje malega princa, moči s solzami svoj lepi obraz in stoče glasno'pred vsemi, prav kakor navadna ženska.
Mali princ počiva na svojem čipkastem vzglavju, bolj bel od blazinic, na katerih leži, z zaprtimi očmi. Mali princ nc spi... Okrene se k svoji materi in, videč da plaka ji reče:
«Gospa kraljica, zakaj jočete? Ali miSlitc zares, da moram umreti?«
Kraljica hoče odvrniti. Ali ihtenjc jI brani govoriti,	-
Baron Bahač na južnem tečaju
Sala. — Po V y s k o 511 u pripoveduje B. C.
Baron Bahač je baš obhajal svojo sedemdesetletnico, ko sc je raznesla brzojavna vest, da jc Norvežan Amundsen dosegel južni tečaj.
Gospoda, zbrana v gradu barona Babača, sc jc pripravljala, da napije svojemu spoštovanemu gostitelju, ko jc prinesel poseben sel tudi sein to poročilo.
»Gospod baron, dovoljujem si oznaniti, da jc dosežen južni tečaj!« je poročal posel jasnemu gospodu svetovno novico.
Baron pa mu je odgovoril, da so sc vsi začudili:
«E! Mar jc to kaj novega? Pri vragovom kopitu, to že davno vcm!»
«Kako jc to mogoče?« se jc predrz-nil ugovarjati sel, «saj jc šele pred eno uro ...«
Ni dogovoril, kajti plemeniti gosp,..; ga jc prekinil z besedami:
«No... seveda ... Mogočo, da je bila ta vest za ves svet novica, mene pa ni mogla presenetiti!«
»Zakaj ne? Zakaj ne?» so izpraše-vnll od vseh strani.
Baron Baliač jc zvišal svoj glas in rekel:
»Zakaj? Zato. ker sem bil jaz tam že pred dvajsetimi lcti.»
«Vi, gospod baron? Pripovedujte, kako j c to bilo!» se jc oglasil najstarejši v družbi.
«Da... Pripovedujte!« so prosili vsi.
<.Prav rad,« je odgovoril baron, pošteno namočil grlo in začel pripovedovati:
»Prijatelji, vsi veste, da sem že marsikaj čudovitega doživel na svojih potovanjih po svetu. Zato se nc boste čudili, da so sc moje podjetne oči neštetokrat obračale tudi proti južnemu tečaju, ki me jc tako mikal zaradi svoje nedostopnosti. Toda ni bilo vendarle mogoče n^"otiti se kar tako tja in minulo je celo leto, preden sem prioravil vse potrebno za to potovanje. Predvsem sem moral iz-vežbati dvanajst severnih medvedov, ki naj hi vlekli moje sani, potem sem si sestavil posebno puško, ki je nesla strašno daleč in ki je imela ogromen kr.Hber, iu slednjič sem si skoval šc najvažnejši pripomoček — železno kopie z močno vrvjo, sesukano iz žic.
»Ceinu pa to?» jc vprašal neki ne-btrpnež.
«Tnkoj vam povem!« je odgovoril baron Bahač iu nadaljeval:
»Premišljeval sem namreč to-le: Zemlja se vrti okoli trdne osi. Ce se mi posreči, da izstrelim s svojo puško kopje, na katerem je bil pritrjen cn konec železne vrvi, prav v sredo te osi... potcni je doseženo vse. In res. moji računi me niso prevarali.
Po dolgem potovanju, na katerem Ko moji medvedje vršili imenitno svojo službo, sem zagledal v daljavi mogočno zemeljsko os — in cilj mojega potovanja ... južni tečaj.
Prav nič se nisem obotavljal; nameril sem puško in izstrelil ogromno kopje v tisto smer.
Po bliskovitem letu, ki je trajal skoro eno uro, se jc zapičilo kopje z enim koncem vrvi (kakor sem sc prepričal s svojim izpopolnjenim daljnogledom) trdno v zemeljsko os.
Brž sem pritrdil svoje sani na drugi koncc vrvi in zdrsnil sem po zasneženem pobočju južne polkroglc. Zaradi naravnega gibanja zemlje sc ■je navijala r>-ila vrv okrog zemeljske osi. bila jc vedno krajša ter me je približevala mojemu cilju.
Po neznansko hitri vožnji sem dosegel slednjič južni tečaj in, ker sem sc bal. da pridem prepozno k svojemu dobremu prijatelju O. na večerjo,
sem pritrdil tu na kopje samo svoj baronski robec ter sent dospel na isti način kakor k tečaju, zopet odtod še baš pravočasno, da sem se mogel šc preobleči v salonsko obleko.«
Baron jc končal med navdušenim ploskanjem vseh navzočih. Vse je očaralo njegovo pripovedovanje. Lc eden si jc dovolil majhno vprašanje: «Pa zakaj niste, gospod baron, čc smem vprašati, ničesar objavili o ' svojem zanimivem odkritju?«
«Zakaj? Radovednež!« jc odgovoril smehljaje sc gospod baron. «Ker mi je prirojena skromnost in ta mi nc dovoljuje, da bi sc bahal!«
Vsako noč sem slišal pri stranki, ki stanuje nad nami, neko takljanje ali kegljanje in nisem si mogel razložiti, kdo bi se mogel cele noči tako igrati, ko jc vendar vsak človek potreben spanja. Vprašal sem torej — in čuj, povedali so mi, da je to jež. Ta živalca hodi namreč ponoči na lov iu na izprehod, a ne tako tiho kakor mačka, ampak s precejšnjim hrupom.
| Zanimivo ie imeti ježa ali pa tudi j več takih živalic v stanovanju, ako ! nc motiš s tcin drugih sostanovalcev. | Tndi koristno je, kajti jež ne pokončava Ic ščurkov iu druge nadležne I golazni, ampak lov' tudi zelo spretno j miši. Nc smeš misliti, da jc krutost, I ako vzameš ježa iz svobodne narave, ker sc počuti v ujetništvu prav zadovoljnega, samo da ravnaš z njim lepo in ga primerno krmiš. Videl boš, da ti bo živci dolgo vrsto let. Odkaži mu skrit kotiček v prebivališče in dajaj mu mleka, kruha, mesa, močnih črvov, sadja itd.
Da jež v prosti naravi več koristi nego škoduje, verno vsi, lc lovci nočejo o njem nič slišati, ker so ga morda zalotili, ko jc plenil po ptičjih gnezdih. Orožje jc ježu njegov iglasti kožušček, z njim sc brani iu napada. Vsi veste, da ima jež neko mišico, s katero sc lahko trenutno zvije v klopčič. Čc hočeš, da sc zopet odvije, ga polij z vodo. Ježi, ki žive v ujetništvu in so se sprijaznili s človekom, sc zvijajo v klopčič lc tedaj, ako se bliža tujcc. pred domačimi se nc boje.
.tež ima veliko odporno silo napram strupu, tako da mu niti gadov pik nc škoduje. Poskusili so napraviti iz ježeve krvi zdravilo zoper kačji pik, a sc ni obneslo.
Cc hočeš dobiti ježa, pojdi v mraku na vrt. v gozd aii na travnik in morda sc ti bo posrečilo, da ga najdeš. Kako ga boš nesel domov, za to skrbi sam. _
STAROST IZDELOVANJA STEKLA.
Steklo so začeli izdelovati stari Feničani. Najznamenitejše tovarne za steklo pa so bile v starem Egiptu, odkoder so tudi Feničani dobivali del svoje robe. Cesar Hadrijan je dobil od nekega egipčanskega svečenika lepe čaše iz pestrega stekla v dar in v 3. stoletju po Kr. jc uvedel cesar Aurelijan posebno carino na steklo, ki so ga uvažali iz Egipta v Rim. Kozarci iz kristalnega stekla so bili pri Rimljanih tako priljubljeni, da so izpodrinili zlato in srebrno posodo. V Pompcjih in Herkulanu so našli okrog tri tisoč steklenih posod. 2c v prvem stoletju po Kr. so uporabljali steklo za šipe pri oknih. Istočasno so začeli izdelovati steklo v Italiji. Najlepša priča za starodavno stekleno industrijo jc slovita portlandska vaza, ki so jo našli pred 300 leti v nekem rimskem grobu in sc sedaj nahaja v londonskem muzeju. Vaza je iz modrega prozornega stekla, okrašena s prekrasnim reliefom iz mlcč-nobelega, neprozornega stekla. Leta 18-15. jc padla vaza na tla in se razbila, pa so jo zopet srečno sestavili.
«Ne jokajte vendar, gospa kraljica; pozabljate, da sem princ in da princi nc morejo kar tako umreti...«
Kraljica stoče še bolj in malega princa začne obhajati strah.
«AIo!» kliče, «jaz nočem, da pride smrt po mene, jaz ji bom žc pokazal, čc se mi približa ... Naj pride prcccj 'Štirideset grenadirjev, da zastražijo JTiojo postelj!... Maj sto topov stoji noč in dan pripravljenih pod mojimi okni!... In gorje smrti, čc sc predrzne priti mi blizu!...
Da potolaži kraljevskega sinčka, 'da kraljica znamenje. V tistem hipu sc začujejo težki topovi, ki drdrajo na dvorišče in štirideset grenadirjev z meči v rokah, sc postavi v sobi okoli in okoli. Stari veterani so to s sivimi muštacami. Mali princ tleskne z rokami, ko jih zagleda. Spozna enega in ga pokliče:
«Lorenc! Lorcnc!«
Veteran napravi korak proti po: stelji:
<-Rad te imam, moj stari Lorcnc... Pokaži mi malo tvojo veliko sabljo ... Cc me bo smrt hotela vzeti, jp za-bodeš, kajne?«
Lorcnc odvrne:
«Zabodcm jo, Visočanstvo ...»
In dve vclild solzi zdrkneta čez njegova rjava lica.
tistem hipu se približa dvorni kaplan malemu princu in mu govori dalic časa s tihim glasom kazoč mu
razpelo. Mali princ ga posluSa z osup-njenim obrazom, potem ga naenkrat prekine:
»Razumem dobro, kar mi pravite, častiti gospod kaplan. Ali navsezadnje, kaj ne bi mogel moj mali prijatelj Pcpi umreti namesto menc?»
Dvorni kaplan govori dalje s tihim , glasom in mali princ dcia vedno bolj | začuden obraz.
Ko jc dvorni kaplan pri kraju, reče ' princ z globokim vzdihom: I «Kar mi tu pravite, jc zelo žalostno, ; prečastiti kaplan; ali ena stvar me šc tolaži, to jc, da tam gori, v paradižu |zvezd, bom šc vedno princ... Vem, da je dobri Bog moj bratranec in da bo gotovo ravnal z menoj po mojem činu...»
Potem dostavi, okrenivši se proti materi:
«Naj mi prineso moja najlepša oblačila, moj plašč z belim hermelinom in moje žametaste čeveljčke! Hočem sc nališpati za angelčke in stopiti v paradiž oblečen kot princ.
Tretjič se dvorni kaplan skloni k malemu princu in mu govori dolgo s pritajenim glasom. Sredi njegovega govora ga pretrga kraljevič z gnevom:
«Potcm pa,« zavpije, «ne pomeni nič, da sem princ!«
In nc da bi hotel šc kaj slišati, se obrne mali princ proti zidu in bridko zaioče.
Slavec
Ptice so simbol svobode, vedrosti in se vesele svojega življenju. To nam dokazujejo s svojim petjem. Ptičev je mnogo vrst, a vseh skupaj brojimo okoli dva tisoč vrst. Med pevkami stoji slavec na višku napram vsem drugim in to plico pevko naš narod najbolj ljubi. V krajih, kjer slavec živi, je narodu tako priljubljen, da si prebivalci ne morejo misliti pomladi brez slavčevega petja.
Slavec poje nn prostem, to je ne v jetništvu, le deset tednov, v kletki pa baš toliko mesecev. Ta priljubljen pevec prihaja vsako pomlad v oni kraj, katerega je na jesen zapustil. Gnezdi v gostem grmovju, v listnatih gozdih in v logih blizu vode. Gnezdo naredi iz listja iu bilk blizu tal. Hrano išče med listjem; prav rad ima črve, gosenice iu sploh poleti jagode. Samica znese štiri do šest zelenkastosivih jajce. V prvi polovici meseca nprila pride k nam iz Afrike ali Azije in ostane pri nas, dokler se lahko preživlja. Navadno odhaja od nas že v avgustu.
Slavčevo petje jo očarujoče. On poje najbolj ob mraku do pozno v noč. Le malo časa utihne in na vse zgodaj se zopet oglasi. Samica ne poje; ona vali jajčka in med valenjem jo samec kratkočasi s svojim krasnim petjem.
Slavec ima menda v narodu svoje ime od glagola slaviti. Ker je naša najslavnejša ptica pevka, so mu dali Slovenci ime slavec. Slavec je ljubljenec pesnikov. Luther ga je počastil s pesmijo:
<Die beste Zeit im Jahr ist mein, da singeu alle Vogelein, voran die liebe Nachtigall inacht ajles frohlich iiberalL sie ist die reehte Siingerin, der Musika ein' Meisterin.>
Slovenci ljubijo slavca, kralja ptičev pevcev in imenujejo po njem tudi nekatera pevska društva. Temu se ni čuditi, kajti slavec se je vsem uaro-dom prikupil s svojim lepim in milim petjem. Negujmo tedaj petje, a slavca, najboljšega pevco, čuvajmo vsakega zla. To slavec gotovo zasluži, ker je človeku prijatelj. Prikuplja se mu z lepim petjem, ki ga tolaži, ko ga obhajajo skrbi ia težave ter mu vedri mračno čelo.	A. L.
Kanarček
Kdo ne bi ljubil te drobne, mile živalice! Ni ga otroka, ki bi ne bil takoj za nakup kanarčka. Toda ni dovolj, če kupiš kanarčka, kletko, krmo — ako hočeš, da bo kanarček vesel in zdrav, se moraš tudi nekoliko truditi, kajti samo plevel raste bujno sam od sebe, vse drugo v naravi potrebuje negovanja.
Kanarček živi divjo na Kanarskih otokih; divji kanarček pride redkokdaj v trgovino. V Nemčiji imajo udomačenega kanarčka nekako od leta 1650. Znana je reja kanarčkov v Harzu, zlasti v okraju Sankt Andreas-berg. Razen pri Nemcih je bil kanarček posebno priljubljen pri Nizozemcih in Angležih, ki so vzgojili razne pasme kanarčkov. Glavna barva divjega kanarčka je zelena, pri udomačenem pa prevladuje rumena.
Zapomni si, da velike toplotne iz-premembe kanarčku zelo škodujejo, zlasti prepih v sobi. Zato pozor pri zračenju! Tudi na.krmo moraš paziti. Po mestih se dobi že namešana ptičja zob; same konoplje niso dobra krma, ampak namešati moraš več semen, zlasti tudi oluščenega ovsa. Daj mu včasih košček prepečenca in jajca, nikoli pa drugega peciva ali slnd-korja. No pozabi mu dati vsak dan inalo zelenjave, posebno salatel
Važna jc kletka. Najboljše so kletke iz poeinjene žice, ki so štirioglate in zgoraj zaokrožene. Stolpičaste kletke niso primemo. Kletko je treba včasih prekuhati. Najprimernejša je kletka, ki je 40 cm dolga in 30 cm široka. V kletki mora biti posodica za vodo, precej velika, dn se lahko koplje, posodica za krmo in pa vsaj tri preklice, da more kanarček sedeti in skakati. Snaga je prvi pogoj, da ptiček uspeva. Ako opaziš mrčes, moraš rabiti mr-česni prašek. Kanarček živi do dvajset let, zalo je prav, da skrbiš zanj, da ne pogine prezgodaj.
Filatelija
Filatelisti na Slovenskem
Filatolljar bo jo začela pri nas v zadnjem času krepko razvijati in upati smemo, da bomo dosegli tudi na tom polju primerno mesto. Na M filatelistični klubi v Ljubljani, Mariboru, Colju in Kranju vsi dobro delujejo; Število članov stalno narašča.
Sovodu so Se ne moromo primerjati z drugimi narodi — premalo nas je — kjer ima žo vsak večji klub svoj .strokovni časopis, kar je za naš spori, skoraj neobhodna potreba. Potom člankov v toli časopisih si izpopolnjujemo strokovno znanje, razni mserati nam nudijo novih zvez, novih virov; silno koristna so zlasti svarila strokovnjakov, ki odbijajo napade Špekulantov na žepo zbiralcev. V tom oziru nam je pomagano s tem, da jo nam »Jutro« blagohotno naklonilo posebno rubriko, kjer bo prinašalo redno strokovne članke, poučne za začetnike kakor za starejšo zbiralce, a tudi za ne-filatolistične kroge bo mnogo zanimivega.
Tukaj je predvsem v interesu našega športa sodelovanje spceijalistov in izkušenj bogatih zbiralcev, ki nas lahko vodijo s svojimi nasveti po pravi poti do cilja, nam odkrivajo razne manj poznane zanimivosti in nas seznanijo s falzi-fikati in drugimi senčnimi stranmi fila-tollje. Snj nam specijalistov in velikih zbiralcev ravno no manjka. Upajmo, da se bodo požrtvovalno pdzivali apelu ter tako privedli našo filatelijo do zazcljeuo višine.	_
Nekaj o naših poštnih znamkah
Pred kratkim jo prišel v promet nov provizorij naših poštnih znamk, in siccr prenatis 1 Pin na 15 par (invalidska izdaja). Naklada teh znamk jo dosedaj nc-zuana, vendar so pa lahko sklepa, da bo manjša od drugih provizorjev na 15 par.
Kakor so domneva, bodo sedanje znamke I »o 2 pari tudi pretiskane na kako drugo vrednost, in to radi tega, ker so to znamke sploh ne rabijo radi zvišane poštnino in ker doslej šo niso prispele v inozemstvu naročeno novo znamko. V zadnjem času zmanjkuje ena vrednota za drugo in poštni uradi so primorani z raznimi kombinacijami znamk. Koliko provizorjev bomo radi tega šc dobili, se ne more sklepati, pač pa se jih bo nabralo precejšnjo število, dokler no dobimo novih znamk. Število parskih vrednot, omenjenih novih znamk sc bo znatno znižalo, in sicer na po 30 in po 50 par, zvišano pa bodo dinarske, tako da bo nova serija obsegala 9—11 različnih vrednot.	_
Prenatls dosedanjih provizorijev ;o v svoji barvi različen, in sicer črn, temno-zclen ali temnomoder. Invalidsko znamke so prenatisnjene, kakor sledi: 1 Din črno na 10 par; 3 Din temnozeleno na 15 p; 3 Din temnomodro na 15 p; 8 Din temnozeleno na 15 p; 20 Din črno u« 15 p; 30 Din črno na 15 p in 1 Din črno na 25 p. Od navadnih znamk sta doslej samo dve pretiskanl, in sicer 60parska na 20 p (črn pretisk) in Srlinarslca vrednota na 5 Din (tenmomodro).
Invalidske znamke po 10 in 25 p so bilo v dveh nakladah pretiskane na 1 Din. V •prvi nakladi je bilo v pretisku
precejšnja število manjših pogreškov n. pr. d r n mesto d i n ali dun (v cirilici) mesto din (v cirilioi) itd. Te razlike bo večinoma brepomembne, kor jih je, ka. kor ročono, obilo pri vsoh vrednotah prve izdaje. Tudl za specljaliste niso ta. ko važne, ker je na oni poli pogreška, na drugi pa je dotična znamka zopet pravilna. Te razJike se smejo smatrati večinoma samo kot slučajno pogrošen tisk. Izjemo so pač pogreško, ki ro redno nahujajo na vsaki poli, toda teh js lo malo. Za te se predvsem zanimajo specijalistl.
Najbolj zanimive so in ostanejo znam. ko iz dobe preobrata in ujedinjenja. Do. kler jo bilo v zalogi šo precej avstrij. skih znamk, so se te porabile, kakor so bilo namenjene, pozneje pa, ko ta zaloga ni več zadostovala, so 6e te znamke ra-bilo tako, da so se n. pr. frankaturne rabile kot portno ali narobe, časopisne znamko za fraukatumo ali portne itd, Ker so je pa to izvršilo brez dovoljenja IKištne uprave, eo torej tako nepravilno rabljene znamke ncoficijelne in ne spa. dajo v katalog poštnih znamk.
Kakor z avstrijskimi znamkami so j« zgodilo tudi i našimi znamkami ljub. ljanske izdaje, ker ni bilo mogoče ti. skarni kriti vsakdanjo porabo. Pošla ji enkrat «na, potem zopet druga vrednota, nekaterikrat še po več vrednot naenkrat, tako da si j« moral pač vsak poštni urad pomagati, kakor mu je bilo mogoče.
Dognano je, da je ena prvih aa tak nepravilen način uporabljena znamka 20vinarska avstrijske izdaje, katera ee j« rabila za porto, in sicer pri poštnem uradu Med 1. Kmalu nato bo so pričeli tudi nekateri drugi poštni uradi posluževati avstrijskih fraukaturnih znamk kot pori nih, katere so se deloma preži-gosalo s »Porto-> ali pa na drug način kot take označile. Toda ne samo avstrijsko znamke so služilo v ta namen, ampak tudi razno vrednost« ljubljanske izdaje. Celo prerezovali so jih, n. pr. 10-vinarsko, in rabili-kot portno.
Porabljale so so tudi avstrijske poleg jugoslovanskih, časopisne poleg franka-turnih znamk, potem hrvatsko aJi celo bosanske poleg ljubljanskih izdaj itd.
Tu ima gotovo vsak rodoljub "mnogo zelo interesantnega materiala — dokaz, s kakšnimi težkočami se je svoj čas morala boriti naša poštna uprava.
Speoijaliziranje naših znamk ljubljanske izdaje ni samo zelo zanimivo, ampak tudi poučno. Imamo tu kamnotisk in knjigotisk (Ljubljana, Dunaj), različen papir, raznovrstne barve, več vrst zob-čanja Itd. Posebno, kar se tiče barve, one in isto vrste znamk niso vedno enake, kakor bi morale biti, temveč je toliko razlik, da so jih celo nekateri inozemski katalogi o poštnih znamkah sprejeli kot različne. Skoro gotovo pa je, da tako katalogiziranje ne bo obstalo in da so bodo katalogi ozirali samo na tisk in na zobčanje, razni papir in razno nijanse so pa sploh no bodo več vpoštevali. Vzrok temu jc, da jo teli znamk ogromno in bi napolnile kot take že precej obširno zbirko.
Taka zbirka seveda ni samo lepa, temveč reprezentira tudi precejšnjo vrednost. V njej imamo zgodovinsko sliko o ustanovitvi naše države in filatelist kot tak ima na tem polju mnogo zanimanja in zabave.	F. O.
Po slovanskem sveta
ŠALJIVA VPRAŠANJA.
1.	Zakaj požro bele ovce več kot črne? (Ker jc belih več kot črnih.)
2.	Cc imaš vrečo pšenice, kako boš naoolnil drugo vrečo z isto vsebino, nc da pretreseš pšenice? (Prvo vrečo vtakneš v drugo.)
3.	Kakšne barve jc trava, če je s snegom pokrita? (Zelene.)
4.	Kdaj jc koncc človeških dni? (22. juliju, kajti takrat se začno pasji
' dnevi.)
Kongres slovanskih geografov in etnografov v Pragi
Že pred vojno je bila Praga najrazvitejši kulturni center malih slovanskih narodov v srednji Evropi. Posebno Jugoslovani smo so zavedali njene pomembnosti v vseh ošlrih. Našn omladina, ki je prekvaaila življenje v zadnjih letih, ni prišla z Dunaja ali iz Gradca, temveč iz Prage. V češki prestolicl smo videli Jugoslovani vedno simbol smeri, v katero mora iti naš razvoj.
Po vojni, ko je postala Praga prestolica samostojne naeijonalne države, se je naš ponos še bolj dvignil. Nade na demokratično Rusijo, ki je bila ideal vseh dobrih Slovanov, so, žal, propadle. A baš v lem trenulku je pokazala Praga, kaj in koliko pomeni za nas in vse Slovane: stopila je na meslo bivšega Petrograda in Moskve, spojila niti iz Beograda, Zngreba in Ljubljane, prezrla ni niti Sofije in je skušalo utrditi iskreno prijateljstvo z Varšavo, prestollco poljske republike.
V zlati Pragi se je 5. t. m. otvoril kongres slovanskih geografov in etnografov. Veliko število jugoslovanskih, bolgarskih, češkoslovaških, poljskih, ukrajinskih in ruskih učenjakov se je zbralo na prašičih ileli, dn razpravljajo o velikih vprašanjih, ki se tičejo Slovanov iu slovenstva vobče. V svojem spisu o Slovanih po vojni prihaja Mflsnryk do zaključka, da je zelo ležko ugotoviti dejstva, v koliko smo Slovani enota. Seveda, nedvomno je, dn so nnm lastno gotove psihične in plemensko črte, kl jasno pričajo o nnšom notranjem sorodstvu. Toda eksaktnn veda se more ponašati na tem polju šele s pičlimi izsledki. Sfovnr.sko geografe in etnogrnfe čnkn loi-ei šo muogo dela. Kongres v Pra-
gi bo pripomogel do rešitve marsikaterega vprašanja.
Praga, ki se pripravlja tudi na poznejši sestanek slovanskih filozofov in filologov, predstavlja danes dejansko stremljenje po utr :eljitvi kulturne skupnosti slovanskih narodov. Dn bi nam sadovi le v Pragi za-počele akcijo v korist slovaustva in vsega človeštva skoro dozoreli, to je naša največja feljn, ki jo moremo izrazili v dncii zborovanja naših geografov in etnografov v srcu bratske Češkoslovaške republike!
zrcalu statistike
Dr. Ignacij Woinfeld je v »Tablicah statv-styczkych Polski 7. r. 1023« obdelal statistiko Poljsko. Posnomntoo naslednjo zanimive odstavke:
Iz vojnega požara, smo sicer izšli zmagovito, pravi poljski člankar, ali odkupili siiio to z ogromnimi izgubami, Ako primerjamo, vidimo, da jo v Franciji uničeno 285 tisoč domov, na Poljskem pa 1,071.000 I To je kolosalna razlika, fo se pomisli, da nas ]o poleg to obnove čakala nalog«] ustvariti ves državni aparat, ki jo drugje cksistiral žo davno. Kljub temu smo sc čilo lotili dela in z veseljem. Tamanjo zaradi štrajkov in pomanjkanje dobre volje našega delavca do dela — je popolnoma neupravičeno. Po statistiki je namreč na Poljskem lota 1022. št.rajkalo 600.000 de-lavcov, a v Italiji, kl ima komaj 11 milijonov prebivalcev voč, jo štrajkalo 1,885.000 ljudi. V Angliji ie pri 47 milijonih štrajkalo 1.801.000, v Nemčiji 3,331.000, a v Franciji, ki Stojo 39 milijonov, 803.000.
Plačo poljskih delavcev so razmeroma ostalo na predvojni višini, nekatero vrste imajo celo višjo plačo. Slabše so plačani iltžavni uradniki, ki v najboljšem slučaj«
dobivajo 45 odstotkov svojo predvojno plaSe, ali tudi tukaj so razmerje popravlja, ker v juliju 1921. so imeli lo 42 odstotkov.
Od bogastva državo pripada na Poljskem 8250 zlatili frankov na glavo, v Italiji samo 3228 itd. Prirodno bogastvo kažeta import in oksport. Import vedno pada, eksport pa rasto. Pri premogu ja Poljska leta 1922./1923. za Štirikrat zvijala produkcijo.
Kar jo pa hudo, jo to, da so davki no plačujejo tako, kakor bi se morali. Biva okupatorji poljskih zomolj so iz njih dobivali 1228 milijonov Švicarskih frankov v davkih, sedanja Poljska jih dobiva komaj 348-2 milijonov.
V bivši ruski Poljski je nepismenih 35 odstotkov (na vzhodu colo 50 odstotkov), v bivSi poljski Pruski samo 01 odstotka. Povprečno imamo 29 odstotkov analfabe-tov (Bulgarija 3R-0 odstotkov, Romunija 60 odstotkov), ltusija je zadrževala ljudstvo v temi ali svobodna Poljska se jo lotila dela in dala silno mnogo osnovnih šol (252 tisoč), srednjih 780, visokih 12 (5 univerz, 2 politehniki), ki jih poseča 3 milijone 141.000, odnosno 227.000 in S4.236 učencev.
Treba jo prosveto dvignili in dvignil boš tudi čut,, da so morajo izpolnjevati tudi dolžnosti do države. Zato jo štodenje pri prosveti najškodljivejša stvar v dr-
janskimi misijonarji. Kitajski kupci sn prihajali na sejme v ruska mesta. ?akaj bi sc sicer del Moskve imenoval «KitaJ-gorod«? Spričo tega, da so Mongoli sorodniki Kitajcev, da so sc sami kltajill, ni vedno lahko reči, katere kitajske Ideje in institucije so v Moskvo prišle neposredno iz Pekinga ln katero posredno od Mongolov.
Sigurno pa Je pekinškega pokolenja maskovskl — carat. Carat nikakor nl nastal po vzoru inongolskotatarskih kanalov, ki so imeli drugačen ustroj. Kot učenci Pekinga so moskovski Rusi pobijali fevdalni sistem in krvno plemstvo nadomeščali z uradniškim plemstvom. 111-zanc jc pozneje vplival na carat, ali . dobi, ko se je carat razvijal (12. — 14. stoletje) so bile zveze Moskve s Carigradom minimalne.
Poljski listi poročajo po ruskih časopisih, da sc jc sektarstvo, ki je od nekdaj bilo v Rusiji razvito, zdaj zopet pojavilo z novo močjo. Posebno privlačna ic nova sekta Mikojiovičcv v Južni Rusiji. Zovc sc tako po svojem ustanovitelju bivšem srednješolskem profesorju
Mikojlu. Prvotno Jc sekta nastala v okolici Harkova. Njeni pripadniki odklanjajo cerkvene ceremonijo in priznavajo samo sveto pismo. Odklanjajo tudi zakon. Kot glavno žlvliensko krepost smatrti-Jo delo na polju, zato v svoje knngrei<k-cijc nc sprejemajo niti tovarniških dclav-cev, uiti meščanov in Intellgentov. Kmet jc za nje ideal človeka.
Izkopine na Tetinu
Ka Tetinu pri Berounu, no daleč od Prage, je kopal češki učenjak dr. Ar-.-mit ter našel ostanke in spomine prvot-ne,*ra človeka, ki jo živel tu v poslediji dobi v družbi z živalmi, ki so žo davno izumrle. Od te dobe jo žo tisoč iu tisoč let. Niso to dragoceni predmeti iz zlata in umetniško izdelani, kakor ki predmeti v grobovih egiplskih faraonov, a starejši so. To so izdelki primitivnega človeka. Glinasto posodo in črepinje, kamenilo, koščeno iu 1 ona sto orožje, živalske in človeške ke-sti. Toda to primitivne stvari niso nič manj
zauunenito iu važno kakor krasne in razkošno najdbo v Tutankamenovi
grobnici.
Izkopanino na Tetinu so odkrilo šest kulturnih vrst zaporedoma, tako, kak« r je živela tukaj v tisočletjil) od prvotno-ga človeka ona človeška generacija z.t drugo. V nalspodnojši vrsti so našli ostanko prvotnega človeka poledic, kamenito dobo, t. j. listo dob\ ko člo-1 vek so ni poznal niti brona niti železa ter si jc delal svoio orožje iu orodje iz kamena in živalskih kosti. Nad lo vrsto ali plastjo so našli spominki1, ki pričajo, da je človek te dobo žo znal obdelovali meri. Nato sledi vrsta, kjer so odkrili ulito in iz brona izdelane predmete. Četrta vrsta priča o leni. i'i je bil praška k o1 lina žo tedaj obljuduea s Slovani. Na tej vr.stl pa jo bilo zgrajeno obrežno gradišče dobe prvih knezov iz rodu Pnmysla. Na razvalinah tega gradišča je bila zgrajena v 1!!. sto-letiu srednjeveška trdnjava.
Tu gro za najdbo taktičnih arheoloških dokazov za davno čeSko zgodovino junaško debo Libušo in Prenivsia.
ie ojeg©¥ dom
Sovjetsko pravo
Knjiga dr. H. Freunda <Das Zivilrec'' Sowjetsrusslads» (J. Beusheimer, Man,, heim 1924) je prvi splošen pregled suvjetskega zakonodavslva prvo period tako zvanega vojnega komunizma, do pri Eetka cnove ekonomske politiko. Splošna lendenca tega •.-sovjetskega pravav je sevc da pobijanje načel splošnega civilnega prava. Posamezna poglavja knjige govorijo o rodbinskem in zakonskem pravu, o novem civilnem kodeksu, o meničnem in rudarskem zakoniku. Pisatelj jo rešil težko nalogo, ker številni sovjetski dekreti niso zjedinjeni v enotni sistoin in so 5o vodno raztreseni v različnih izdajah in listih.
Drug značaj ima delo A. Estrina juri-dičnega svetniku moskovskega sovjela, o kazenskem pravu sovjetske Rusije. Njegova knjižica <Ugolovnoje pravo», Moskva 1928. Založba narodnega komisarijata ju-stice) jo namenjena sovjetskim uradnikom kot priročno delo. Toda pisatelj podaja razen vsebine sovjetskega kazenskega zakonika od 1. junija 1923. še nekako splošno moralno utemeljitev načel sovjetskega jirava in ta utemeljitev jo predvsem zanimiva kot juridična novost. Obenem se ram nudi vpogled v razumevanje cnove ekonomsko poIitike>, za katero se je prepiral Trockij s Bovjetsko vlado.
Sodrug Estrin smatra zločin samo kot posledico starega kapitalističnega reda.
V	pravi in popolni komunistični državi ljudje ne bodo niti razumeli besed: zločin, kazen, sodnija. Sovjetska justica jo bolj ljudska nego v buržoaznih državah.
V	sedanji Evropi so različne kazni lo maščevanja jeznega lastnika, a komunisti hočejo nadomestiti kazen z vzgojo zločinca. Seveda je sovjetska vlada prelila dosti krvi. Ustrelitev sa vedno ostaja v zakoniku. Toda ustrelitev in popolna zaplemba premoženja krivcev (najvišjo kazni) bodo ostale lo tako dolgo, dokler no izginejo grehi, izvirajoči iz prejšnjega suženjskega življenja. Gospodje so še vedno vajeni grešiti in goljufati. Preprosto ljudstvo še lava v stoletnem mraku in grehu. Kot edina socijalistična država sveta ne sme bili sovjetska republika sentimentalna.
Glavna posebnost nove sovjetske justl-ce je njen razredni značaj. Splošno, za vsa enaka pravičnost, je zn vselej odpravljena. Proletarcu se lahko spregleda marsikaj, za kar bi šel buržuj na vošala. Moralne kazni (n. pr. ukor) veljajo samo zavednim komunistom. Buržuji imajo predebelo kožo in občutijo samo smrt alt denarno globo. cKazen je večja ali mnnjša neprijetnost, katera naj prepriča zločinca, da se ne izplača delati zločina.',> (Estrin pač nl mislil na ustrelitev, ko je ustvaril lo definicijo.) Buržoazni strpkovnjaki, katerim je morala zaupali sovjetska vlada vodstvo državnih trustov, povzročajo v komunističnem stroju več škode nego koristi, radi tega je treba vedno kontrolirati novo ekonomsko politiko in varovati so-cijalisiični značaj države itd,
Mongoli v Moskvi
Ameriško-anglcški zgodovinar O. 11. Wclls je pred letom Izdal «Orls splošnv zgodovine« in Je z njim zaslovel kot nov Carlyle, ker ie neke dobe človeške zgodovine čisto na novo razsvetlil. Zanimiva je njegova razprava o imperiju Džen-Ris-Kaua ter njegovih naslednikov, posebno z ozirom ua rusko Moskvo. Moti-Kcli, pravi, sicer niso imeli svoje civilizacije, aH bili so prenašale! tuje civilizacije, in slccr kitajske. To se vidi in čuti na moskovski Rusiji, ki jc nastala v src; njem veku na mestu nekdanjo slovanske kljcvskc Rusije Cesarstvo Džemrls-Ka-"ovo je obsegalo kitajski Peking lu Moskvo: promet med njima ic bil živalic, in tnko sc nl čuditi, če je konfucljanska kitajska civilizacija po Mongolih (tabu rekoč nad glavami Mongolov) obrazila tudi psilio moskovsko. Seveda jc kitajska napol sltnbolska pisava bila ovira, ludi so bile verske razlike, ali čc so moskovski knezi vsako leto hodili na Volgo na poklon k tatarskim kanom, sestajali so sc tam sigurno tudi z kouiuci-
Vsu ju žc pisana srca/a zbrana:, z mečem ob levi Itrall Samo stolfa vojvode Borut. Oorazd, Uotimlr <inili so v svate iz Korotanu, lepe dežele slovenskih dni.
Da nam kraljevski otvortjo plr, * s /'etrom Je Drugim Tomtslav krati belca — Hrvata na raj oscdlal; Hraslav, krnil Tvrtko in knez Branlmlt kopiti si z dalje vihtijo v pozdrav.
Sc Jili je s krono venčanih glav
množici knezov in vojvod obilni/ Štefan, sin Urošu, Rastislav, Miljulin Uroš. Dušan Sitni, I.azar car, Vukašin, nJega slu kraljevič Marko, Peter Prvi Osvoboditelj sin Aleksander. Dovršitell, vsi Sokuli naših dobrav — u nacl vsemi je slavnostni dan, ki ga z loka nevidnih višin delavcem Tabora v žuljavo dlan solnce jc danes sprožilo žarko.
3.
Pa so zdramili st' krstil vrhovi, da Je odjeknilo kamnov čvetero: s Kalmakčalana, Petrove gori, z Lovčcna, Nanosa, ki mu okovi stiskalo v prsih hropcčili srce. ki pa — na bratsko ljubezen in vera Kmalu mu prosti zasvetijo dnovU
Kmalu! — /1 dokler sc to nc zgodi, dajmo, da hram, ki mu danes oči krešejo naši vrli kamnarji s čistim zanosom in mirne vesti v kujmakčalanskc junake bo zrl, glejmo, da bo v neoskrunjeni zarll v šir, na stežuj bratom vrata odprt.,
Roke na brata naj brat nc polaga, druga, najdražja bratov je kri —; ko pa pozove nas naš (iospodar V Viteški bol mul oholost sovraga,-v gromu in tresku naj sc razbesni pravde srdite svinčeni vihar	1
In nc utihne naj. dokler ue zmaga! —
In nc utihne naj, dokler oh Soči zadnji naš bral sl oči nc predrami, dokler razplakana v boli pekoči zadnja ob Pravi
sestra odrešena nas nc pozdravi, dokler vsem onkraj, ki v duhu so t nami.
zarja Vstajenja iz sna nc napoči. —
Sokolski Tabor
cRešimo sokolski Tabor 1> je parola, ki! lelo dni odmeva v jugoslovenski sokolski in narodni javnosti, šla je iz Ljubljano preko vso jugoslovensko domovine, našla v tisočerih srcih odmev, a šo gro dalje, dokler Tabor ne bo rešen, dokler se naš Sokol I no vseli v svojo nepremagljivo, mogočno trdnjavo. Ob sokolskih binkoštih, ki jih to dni praznujemo v proslavo zmagovitega napora, se strnemo okrog vzraslega Sokolskega doma kakor živ okop in manifestiramo, da se odslej razbije vsak naskok.
Obnavljati podrobni historijat naklepov in sikan ljubljanske klerikalno-rdeče koalicije, četudi ravno on obeležuje veličino sokolskega truda in požrtvovalnosti za Tabor, jo v očigled teh slavnosti menda odveč. Stavba monumcntalnega novega dela je že dosegla svojo pravo višino; ni je sile, ki bi razdrla to veliko delo, zato si lahko poedini gospodje iz niagistratne zbornice svojo zadnjo zločesto misel, da se sokolsko telovadišče na Taboru razlasti in preko njega potegne javna cesta, vtaknejo za klobuk. Tabor pa ostane sokolski in poslane, kakor ga hočemo.
Pa da si ga ogledamo! Iz zemlje priraslo stavba do višine 2 m na stebrih. To pa zato, da se doseže dovolj svetlobe in zraka za nad 4 m visoke slačilnice in kopalnice, ki se nahajajo v podzemlju. Stavbišče je bilo namreč približno 3 m globoko nasuto iu bi bili temelji — v primeru, da siavba ne bi bila podkletena — stavbo neracionalno podražili. V višini 2 m nad višino ceste leži visoko pritličje, ki vsebuje na južnem delu veže, stopnišča in garderobe, v sredini 31 X 16 m veliko in 13 m visoko glavno dvorano (telovadnico)," ob vsaki strani pa po eno 21 X. 6 m prostorno in 5 m 20 cm visoko stransko telovadnico. V severnem delu stavbe pa bo na telovadiščni strani okrepčevalnica, v sredini stopnišče in garderobe, na ceslni strani pa društveni prostori. Glavna dvorana gre — kakor je žo <z višino 13 m razvidno — skozi dve etaži. 1 Meje jo stebri in steklene slone, zgoraj pa strop v obliki oboka. V višini visokega pritličja in prvega nadstropja ima indivfktno svetlobo, pod stropom pa direktno. Poslednja pa ie tako obilna, da bi bila tudi žo sama zadostna.
V prvem nadstropju imamo v južnsm delu siavbo 11 X 11 m obsežno malo dvorano, na vsaki strani pa slopulšče in garderobo, preko katerih so prida do spodnjima stranskima telovadnicama odgovarjajočih stranskih dvoran. Mala dvorana iu stranski dvo dvorani imajo v glavno (veliko) 'dvorano 155 cm globoke balkone. Severni del prvega nadstrouia vsebuje
dve stanovanji, vsako obstoji iz treh večjih sob in večjega kabineta ter vseh pri-teklin, t. j. kuhinje, shrambe, sobe za služkinjo, kopalnico in stranišču. Vsi prostori so direktno razsvetljeni. V podstrešju bo še dvoje obsežnih stanovanj.
V arbileklouicnem oziru bi bilo opozoriti ua sledeče zanimivosti: 1.) Steklenim paviljonom podobna glavna in mala dvorana, obe zanimivo obokani; 2.) stebri v pročelju podzemlja; 8.) vazam podobni in v relieiu dekorirani stebriči prvega j nadstropja, na katerih sloni mansardna: streha; 4.) monumentalni porlai ob glavnem vhodu z zanimivim balkonom, ob- ■ sežnimi stopnicami in dvema Sokoloma ■ na konjih; 5.) stopnišče v severnem delu hiše, ki je spodaj razširjeno v veliko vežo v višini prvega nadstropja, se zoži na ši- j rino podesta, nato pa se zaključi s pie- ^ destalom, na katerem stoji Nike z dvema vencema; 6.) godbeni balkon v višini prvega nadstropja na telovadiščni strani;' 7.) Shakespearjev oder in še cela vrsta manjših detajlov, ki stopnjujejo vso stavbo do kolikor možno visoke organske popolnosti.
Zazidana ploskev znaša 52 X 30 m. Kurjava jc mešana: topli zrak in para. 'Mnogo zraka, mnogo svetlobe* sla bila za nas odločilna vidika pri načrtih za siavbo, ki naj služi za povzdigo ljudskega zdravja in nravnosti.
In računi? Po številčni ugotovitvi stroški ne morejo iznašati preko maksimalnih poslavk v skupni vsoti tri in pol milijona dinarjev in ne izpod enega in pol i ; milijona dinarjev. Seveda je tu vmes vse ' polno modusov in alternativ, skrižaljk in I j ponudnih vrst. Sanio eno jo gotovo: da j | Sokol I še rabi denarja, mnogo denarja 1 in da dvakrat da, kdor hitro dft,.. Ob za-i čethi zgradbe jo Sokol I premogel 125.000 | dinarjev lastne društvene imovine, on milijon dinarjev od svojih finančnih akcij tekr-i grajenja (1923. in lelos) ter dva j milijona dinarjev kredila, ki t*11 jo treba , vračati, društvenih slnvb ne gradi gospodarsko kalkuliranjo za poznejše, dni, tem-
bila izravnana, borbena morala in pripravljenost za žrtve v delu iu denarju dvignjena — znotraj in izven društva. Geslo: ^Rešimo Sokolski Tabori > je jc!o krepko in skladno odmevati v vseh naših vrstah. Znova je posijalo toplo pomladno solnce, ki nas je napolnilo s Irdnim upanjem. — Trdno upanje, krepka vera — po! uspeha! Zmagali smo in z nami vsi sokolski idejni prijatelji. V svetodušnih binkoštih vzidamo v Sokolski dom na Ta boru spominsko kamne, velike misli osvo-bojenja in ujedinjenja Iroimenega jugoslovanskega naroda. Veni. sanelo spiri-tus», prlžgi med sovražniki Sokolstva luč pravega spoznanju, spreobmilvo in povrnitve v naročje naroda in nacionalne države, v nas pa jači moč in plemenito junaško misel, da zmagujemo tudi na naši nadaljnji sokolski poti v neprestani borbi z lažjo, narodnim iu državnim odpad-ništvom!
Joža Beliš:
Sokolu I
več predvsem idealna požrtvovalnost. V lem oziru je Sokol 1 zasnoval plodonosno l akcije. Iti so graditev prvega največjega j Sokolskega doma v Jugoslaviji, v kulturnem središču Slovenije, ki jo obenem se-i dež osrednjega sokolskega vodstva, slo-| rile za splošnosokolsko iu eplošnonarodno zadevo.
Toda o vsem se še pomenimo v leli taborskih dneh. Kaj nam bodo vsem, ki se slavnosti udeležimo, v zadoščenje be-vrlega starosto Sokola I, dr. Pavla Pes! olnika:
Čast nklivnim delavcem v Sokolu I, čast lin hvala pogumnim prijateljem izven od-I bora! Padla jo odločitev. Boiuu črta. ic
(K vzidavanju kamnov-potnnikov novemu domu na Taboru 8. — 9. VI. 1924.)
1.
Kot izstreljena ruketa, nu nizu žarkov, v ruzpaljeni grivi užigaš krila. — Nič Ti nl blizu,
nikdo predaleč; sl kakor pšicu, ki izpro-žila
je v hipu sto drugih, Sokole sivi! —
Vališ in gojiš tnludlčc
širont naših poljan, brd, planin,
mest, sel ili vasi;
gnezda si staviš v globeli temine,
da Tvojih krit zlato jih prešine —•
Jutri tu, danes tam — hkrati
tam in tu; kdor Tc pokliče,
majhen, bolan,
sestra med brati,
vsakemu, vsaki za smrt bolečin
od nedrij svojih Icot ptič pelikan
nudiš troje kapljic krvi. —
Kot izstretlciia raketa
režeš temo
in orješ Jo z zoro
tistim, ki več no vedo,
da Šti Je sok v njih, da SU so živi
in ki že menijo, du bodo skoro
trupla njih s črvi odeta —,
solnca brat, Sokole sivi!
Sohtcu bratje. Sokoli sivi, V Jutah se z:(rinlaJo, da tabor ! in du kuuiulcjo mlademu krstu novega gnezda zu sveži rodt
Spored binkoštne proslave
V	proslavo zmagovitega napora z* zgradbo Sokolskega doma m. Taboru sa vrše ob sodelovanju Sokolstva lz Slovenijo in zastopstev Sokolov iz glavnih mest Jugoslavije sledeče prireditve;
V	nodeljo, 8. jun. na Taboru. Društveni dan. Dopoldne ob 8. url telovadno skušnjo. Popoldne ob 15. uri kon. cert voj. godbo (dir. g. dr. Čcrin), ob pol 16. uri javna telovadba pod vodstvom hr. Proseuca. Nastopijo moška in žen»ka dcca, moški in ženski naraščaj, člani i« članice, vojaštvo 40. peh. p. (vaje s pti-: škami br. Lubcja), orodna telovadba, proste vežbo ln svceanoetni prizor «Osvo bojenjc« (sodeluje 000 oseb poti vodstvom režiserja br. O. Šesta in s sodelovanjem! "lanov drame). -- Po telovadbi zvečer ljudska alavnost, kabaret, plesišča. —< Godba: vojaški orkester in orkester Pokola I.
V	pondeljck. !>. jun. ua Taboru«
Dan gostov. Dop. budniea ob pol 7. uri;, sprejem gostov na glav. kolodvora ob pol 8. tiri, 0(1 7. do 10. ure telovad. skušnje, ob 10. uri svečana vzidava »pomiti., kamnov ob petju ljubljan. pov. zborov, (vodi br. Juvancc), ob pol 12. uri sprfr-vod Sokolstva. — Popnldno ob 15. uri koncert voj. godbe, ob pol 10. uri javna' telovadba (vodi savezni načelnik br. Mii rosi. Ambrožič). Sodelujejo člani ljub-. I jan. ln zunanjih društev, vojaštvo.. 40. pešp, člani in članice, vzorna vrsta, proste vežbo in svečan, sečna »Osvobo-jonjo«. — Po telovadbi ljud. slavnost, kabaret, 2 plesišči, 3 godbe, bazar i. dr.
Ceno stojiščem dop. :i Din, pop. 5 Din; sedeži po 10, 20 in 30 Din. Posebej zabavna vstopnina 1 Din. V operi običajne cene. Predprodaja v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. Sedežev bo kmalu zmanjkalo. Zato naj si jih reflektantjs preskrbo čim preje!
Izhajati so začeli pisatelja Gospodina Kranja zbrani spisi:
FR. MASELJ-POOLIMBARSKI: ZBRANf SPISI.
f. zv. Str. 470. Broš. Dln 70—, v celo v platno vezano Dln 85 —, napol v usnje Din 90-—, poštnina Dln 250. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani.
Naročite
PREVODNO KNJIŽNICO Tiskovne zadruge v Ljubljani. Do sedaj je izšlo 11 knjig. Zbirka prinaša najznamenitejša dela iz svetovne literature. Zastopani so, oziroma bodo, pisatelji: Dostojevski, Cervantes, Goncourt, Ana-tole France, Andrejev, Strug. Corter, Vajenski, Fogazzaro, Flaubert, StendhaU
Za Veliko noč »o Izšle Zeyerjevt TRI LEGENDE O RAZPELU, kl predstavljajo poveličanje ponižanega naroda. — Založila Jih Je Tiskovna zadruga v Ljubljani ln veljajo vezane (tt> ^Je^aOVrr^gsStuiiM D> ,
Jugoslovani italijanski fronti
Me<l svojimi odrozkl som našel to dni pod zgornjim naslovom v milanskem listu nll Sccoloa z dno 25. junija 1010. priob-ioeno pismo znanega italijanskega pisatelja l'gona Ojettia. Ker vsebujo to iiismo dragocen material k zgodovini našo osvoboditve, Vam ga pošiljam v dosiovnein jirevoUu, ki sc glasi:
•Gospod ravnatelj! čitam zdaj v 'Sečnjo« o<i dno 10. t. 111., da so so s propagando za ustanovitev Jugoslovanskih do-brovoljskih čet na naši fronti pečali po nalogu poveljstva kapitan Ottavio Dinale, JJgo Ojetti in Umiierto Zanotti-Bianco.
Ni točno. Za propagando med sovražnikom jo bil v aprilu 1918. ustanovljen pri vrhovnem poveljstvu urad, ki sem ga .vodil jaz do dneva, ko j« bilo podpisano premirje in je dosledno urad bi! razpušecn. Dragocena in neutrudna moja sotrudnika pri tem delu sta bila poročnik Giuscppo Donati in poročnik 1'mberto Zanotti-IBianco.
Takozvano »približevalne* čete so bilo fceške, poljsko, rumunske, jugoslovanske iu rutenske. Vsak poizvedovalni urad pri armadi (ali urad J. T. O.: Ufficio Informa-tioni Truppo Operanti) jih jo ustanavljal s privoljenjem in po predpisih rekrutira-IIja, danih od vrhovnega poveljstva: upo-rabljal pa jih jc po svoji prosti volji, kakor so nanesle prilike in z, ozirom na narodnost sovražnih čet, ki so mu stale nasproti. Jugoslovenski eeti, podrejeni 8.armadi je polkovnik Pupont, načelnik urada I. T. O. to armade, postavil na čelo kapitana in tovariša Ottavia Dinale. Mešati te čete, več ali manj koristne in številne, z ivojiijočimi se edinicami, ki so bile redno sestavljene, je danes bolj nego kdaj politično nevarno. N. pr. češke približevalne iele so ortale na razpolago uradu 1. T. D. tndi potem, ko so je sestavila divizija in pozneje armadni kor češkoslovaški: divizij:! in kor, ki so bile edine vojujoče se •rdinice, redne oficielno in politično neodvisne, sestavljeno na naši fronti z dobro-voljcl, ki so izšli iz narodov tedaj tlačenih od avstro-ogrskega cesarstva in sedaj osvobojenih po naši zmagi.
Ena rumtinska in ena poljska legija sta fec pravkar sestavljali, prva pri Rimu, dru-Iga pri Capui, ko jc italijanska armada razbila in premagala avstro-ogrske voj-iSke. Krivda v zamudi ni bila vsa na strani Rumunov in Poljakov. Jugoslovenska
legija so ni mogla nikoli sestaviti zavoljo znanega vprašanja — prisego srbskemu kralju. Gospod Anto Tiumbie iu njegovi delegati pri mojem uradu, dr. Jambrliak (Hrvat), poročnik Kujundjio (Bosanec) in poročnik Lasio (Slovenec), so bili vedno iskrono in aktivno naklonjeni ustanovitvi to legijo, ali pod pogojem, tla dovolimo legljoiinrjoin ono prisego. Minister zunanjih poslov jo bil vodno nasproten legiji iu prisegi, tudi poleni, ko so jugoalovcu-ski delegati sprejeli predlog, ki sem ga stavil jaz takoj, ko sem prevzel vodstvo propagande med sovražnikom, da so namreč izključijo od rekrutiraiija Jugosloveni, rojeni v deželah, ki jih jo londonski pakt odkazal Italiji, predlog, ki sla ga (tudi Orlando in Bissolatl takoj sprejela.
Uissolati jo skušal v septembru 1910. prepričati srbskega ministra in g. Trinu-biea ter njegove zastopnike v Rimu, gospoda Triuajstiča iu Ciazzarija, da bi dovolili jugoslovenskim legijonarjoni priseči zvestobo jugoslo venskemu narodu, mesto nilskemu kralju. Rilo jo že prekasno. Duhovi so bili toda j že razdraženi in neza-upni. Ne Srbi, ne Slovenci niso pristali na to.
-šecolo; govori ludi o kapitanu Rifko, sdezcrteiju avstrijsko vojake, ki jo predlagal 4. armadi in pripravil načrt no težavnega zavzetja Treutina v septembru 191Tc. Gre tu za tiskovni pogrešek. Stvar se tiče tedanjega poročnika Pivkota, Slovenca, profesorja na gimnaziji v Mariboru na štajerskem: najvišji iu najčistejši vzgiod sovraštva proti Avstriji in ljubezni do Italijo, kar sem jiii jaz med Slovani srečal v 1. Jelih vojne. Prišel je prostovoljno v n.ise vrste na fronti f. armado leta 1910. Polkovnik alpinov, Tulio Mar-chetli, Trentinec, je bil (čo so no motim, je še sedaj) načelnik poizvedovalnega urada tiste armade. On iu kapetan Finci, zdaj podpolkovnik — dva človeka, ki sc besta prikazala v prvi vrsti med onimi, ki so pripravljali zmago, ko so bo pisala prva zgodovina našo vojsko, brez retoričnih poletov in brez manijo samoljubja — ta dva sta spoznala Pivkov vzvišen duh, visoko inteligenco, gibko zmožnost organizacije, radovoljno sainozntajcvanje ter njegov lihi pogum. In pomagala sta mu z vso močjo urediti prve vode, prve čete, prvi bataljon češkoslovaški. Le septembra in oktobra 191S. ;e bil' Pivkotu — tedaj
kapitanu, zaupan težavni posol, da poizkusi sestaviti — približevalne jugoslovansko četo med onimi Jugoslovani (in ni jih bilo nmlo), ki so bili bolj vneti in so manj uganjali politiko, želee, da nam pomagajo zlomiti in zrušili Avstrijo, šo predno začnejo razpravljati o bodočem kraljestvu ali republiki jugoslovenski in njenih točnih mejah. Mod njimi in na fronti IV. in 110 VIII. armado, sta bila 2 mrtva, čo sc 110 motim, in nekaj ranjenih (polkovnik Vigevano, načelnik urada 1. T. O. tiste armade, povo lahko natančno, koliko jih jo bilo). Mrtvi in ranjeni, s katerimi so gosp. Trumbič in jugoslovenska delegacija v Parizu lio moro ponašati. Kajti tisti redki dobrovoljei so šli ua fionto kljub neprestanim prepovedim in grožnjam svojega narodnega odbora.
Ne vem, kaj je. rekla ali storila češkoslovaška- republika, <1:1 se zalivali kapitanu Pivku. Ali (ponavljam besedo generala Stofanika) ie malo apostolov češke misli zasluži danes po pravici toliko priznanja '°ga naroda, kolikor Slovenec Pivko.
Načrt < nikakor težavnega zavzetjaTren-tina v septembru 1017-» ni bil predložen IV.. ampak 1. armadi. In ga je proučil v vseh podrobnostih polkovnik Finci. Ta načrt ni več tajno t za nikogar, seveda ako ne morda za raztreseno italijansko javnost, kajti spomladi leta 1fi'S. sc jo govorilo o tem z drgotaječo giozo v dunajskem parlamentu po neki interpolaciji nemških nucijonaicev. ln listi so poročali in komentirali odgovore ministra deželno hrambe in poročna generala Conrada, v katerem se priznava, da če bi se italijanska akcija razvila v celoti, bi iiuela nepregledno posledice («Reichspost» 4. maja, iNcuo Frcio l'resse» 7 maja 19181. Kaj so jo zgodilo z njim, ki je s svojim neumnim ponosom in svojo nezmožnostjo zakrivil, da so jo akcija ponesrečila? Oovori se, da te Je uvedla preiskava. Zakaj so šc vedno drži tajno? Kdor ve, lic bo nikoli pozabil tc resnice: Kobarliikoga poraza bi nikoli ne bilo, ker bi prišlo e.n mesec prej v Oarzaim do avstrijskega poloma, ako bi bil v noči med 18. in 19. septembrom 1917 izvršen načrt polkovnika Fineija z inteli-geaieo, disciplino, s programom in zaupanjem, s katerim je bil pripravljen. In čo preiskava no bo objavljena, bo tisti, ki ve, govoril vprimernein trenutku.
Z odličnim poštovanjem g. ravnatelj ITgo Ojetti.
Firenzc, dne 22. junija 1919.
KONČNI ŠTUDIJ.
■	H	■
1;	Ws////v	vm 'Bl
iwi 1
fM$
g M... A
11 e 1 i: K c I, L r 3; Krnela: d 0, h 5 (4); C r n i: K o 0, L f J: Kmetje: h 5, b 0, f 0, S T («)•
Črko a—h od leve na desno, številko !—S od spodaj navzgor.
Beli ima potezo in napravi remis.
ŠPANSKA PARTIJA.
Igrana na glavnem turnirju A v Kobtirgu 1901.
Beli: Johner. — Črni: M. Vidmar.
i.	c2 — e4	e7—e5
4	Sjjl — f 3	SbS — cO
i).	ui —br,	— fG
4.	Sbl — eH	Lf8 —bl
C.	d2 — d3l	d7 —d(i
(i.	0 — 0	0 — 0
7.	h2 — hS2	Lb4 — o8:
8.	b2—c3:	ScG — e7
9.	Lb5 — a 15	Sc7 — gfi
10.	Tfl — et	c7 —c«
11.	c3 —c-t4	Sf6 — h5!
12.	c2—08»	Sho — f-1
13.	d3 —(14	Dd8 —c,7
14.	Lcl — a3?	Dc7 — d7!
18.	d4 — e51	Sf4 —g2:!"
1«.	8f8-g5"	8g2 — el:
17.	Dd 1 — 1,5	h7 — li6
18.	c5 — e(5	Sel — f3 + l
19.	Dh5 — f3:	f7 — e6:
20.	Df3 —	8K6-f4
gl. Kgl — h2
22.	e 1 — o5
23.	o4 — b5:
24.	La4 — c"
at>
h6 —gB: b7 — b5
c(i — b5: Lc8 — b7
25. Dg3 — gr>: Pozicija po 25. potezi belega:
25.
20.	Tal —fl
27.	Dg5 — g(>
28.	Dg6 — c2:
29.	La3 — dO:
Sf4 —d3! Sd8 — el! Sel — c2: Tf8 — f.3 Dd7 —f7
Beli se vda.
O p o m b e.
1.)	Ni dobro radi 5....Sc6 — d4T.
2.)	Boljše bi bilo 7, Se2.
3.)	Boljšo 9, Tel in 10, d.34.
4.)	Boljšo bi bilo 11. Lh3.
5.)	12. So5:? no gro radi 12.... delS, DhB:, Da5 in črna dama ima napaden* obonem Tol in La4.
0.) Beli no vidi pretečo žrtve konja.
7.)	PriSetek briljanlno izvedenega končnega napada.
8.)	čo vzamo beli 10. Kg2:, bi sledilo Dh3--f- in nato Sf4.
io mu
JT.<i E! K £2
..Pri nizki ceni"
„Pri nizki ceni" \
v	—-1
| Ignac Zargj |!p
«	Sv. Petra cesta št, S	o IS c
iS	nudi cenjenim odjemalcem po globoko znižanih
>N	cenah razno ditmsko, moško in otroško perilo,	pj.
najnovejše bluze, damske oblake, poriluo, od	*;>
Jr^j	140 Din naprej, razno nogavice v vseh barvah,	čr
W	svilene tlor nogavice za dame od 38 Din naprej,	g
m	dalje velika iubora za gospode in otroke, svileno
, ,	in pleteno samoveznico itd. itd. 2029a	™
MateK a Sciiein, Ljubljana, Osimalinava ui.
nudi po najnižjih cenah razno perilo za dame ln gospoče, nogavico, naramnice, kravato, etamln bluze, ročno vozaue, iu drugo galanterijsko in modno blago. — Bluze otainin, ročno vezane, na veliko. — Trgovcem na željo so pošiljajo vzorci.	2831/a
Z A G R E
DRA5KOVICEVA ULICA BR. 27
TELEFON !6-e7
*
BRZOJAVI: G A N Z
Pozor! ESfllje za biPHCe Pozor!
visoke, nizke, lakaste, črne, rjave, bole, platnene ter iste na zaponke v veliki izberi. Bogata zaloga ženskih in moških čevljev. Cene nizke. - ŠTEFAN STRAŠEK, CELIE Kovaška ulica I.	2820/a
Pile in rašple
nove, najboljše kakovosti, vsakovrstne, vsaka posamezna zajamčena.	1024-a Prevzamemo tudi stare pile, da jih na novo nasekamo. Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za
prvovrstno dolo, ceno zmerne! Brata Koleno, tovarna za pile in parna brusllnloa v Mirni na Doleujokera,
U. W V» li <4 , Tsutmirts	- EHGiruzraEfflBtij
POENKAREOVA ULICA BR. 10 TELEFON 23-00
BRZOJAVI: G A N Z
Glavna zastupstva za kraljevinu SHS. GAHZ KOMP. — DANUBIUS Maschinen-, Waggon- und Schiffbau-Aktiengesellschaft
Gawz' sche Elektrizitats - Aktiengesellschaft Leo&ersdorfer Maschinerafabriks - Aktiengesellschaft
PROIZVODI:
vagoni • sastavni djelovi vagona • točkovi za žclieznico • vagonoti i materijal za uskotračno industrisko željeznico i rudokopo • benzinsko i elektr. lokomotivo > brodovi • dizalico • elevatori teretni automobili ■ mostovi željezno konstrukcije > Biosol-motori • motori za licnzin i pliu • veliki plinski motori • mlinski valjci « turbine za vodu • centrifugalno i turbinsko pumpo • strojevi za ciglano • drobilice • parni kotlovi • rezervoari • žoljoznički goraji ustroj i sigurnosni uredjaj • strojevi za brodovo « metalni,
žcijezni i čolični odlijovci i. t. d. Električni geueratori za nvc vrsti struje • elektro-motorji • turbogoueratori • transformatori • brojila aparati za ukapčanje struje • električno lokomotive • tramvaj- i. t. d. Projektiranje 1 gradnja hldroclektrlčnlh I kalorlžnlh centrala. Doftavliamo urccij^Jc ia kompletne clglnne, tvor lee aa glps • cemsrit, te za
brlketiranje pllstine I drugih materljala. Ekonomizlranjc pogona parnih kotiova (sa ured|ailma patentiranih Baiscock poluplinskih stcpsnastlh roštllja). Tehniške savjote I na zahtjev posjet specijalnih Inženjera besplatan.
Volika bogato snadbjevena skladata u Zagrebu i Beogradu.	699/a
Pile in rašpe (turpije)
vsakovrstno, porabljeno, Btro-kovno nasekava po zmerni ceni
Ivan Figar, pilarski mojster, Ljubljana,
Hrenova ulloa St. 16.	27sc/t
Na licu mesta eo bo prodajali zaradi naglega odhoda dno 12. in dno 13. junija 1924. proti gotovini samo 70 000 dinarjev na novo zidana hiša u 4 sobami, kuhinjo, hodnikom ia verando. Po vsej hiši je napeljana električna rnzsvotljava. Pri pripravni in lepi hiši je tudi pol jutra vrta. Vso se lahko takoj ogleda; pojasnila pa dajo Auton Eczensčok v Slovenski Bistrici.
2813a
VINO
^PODRUŽNICA H=!
vinarske zadruge „LJWTOMERCiiN" za Ijutomerškl In ormožkl oleral v Ljubljani, Stara pot žtev. 9
poleg vojaške bolnice nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi oogoji.
VIN.©
Parfuma
„LA FLEDR DE FRANCE',
si šteje v prijetno čast, vabiti slavno občinstvo, da počasti navzočnostjo
■ B	•
fiajiioije in n;pne]e f;upife moško perilo nseli m\ pri
IVAM ZA1
ki bo otvorjena v doeii 7., 3. in 9. junija 1024 oil 10. do 12. uro dopoldno in od 16. do 17. uro popoldno v njegovem laboratoriju za parfumo v LJubljani, Šnbioava ulloa 3, na, dvorišču. Vstop prost.
Berem
LJUBLJANA
Dunajska cesta iSMfl Telefon SL 379 mestni tesarski mojster Telefon žt. 373
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrenja zn palaSe, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žana.	?	Tovarna furnirja.
aj ssfliuitMjM&ii Ui
785 a Eospoiie t^otfcg pposlnis za peset.
K&Mmm (Slovenija) ===
tvornica vlasnic, rinčic, kljukic za črevlje in kovinastili gnmboT
Centrala: LJubljana I, požtnl pveftal Stev.	8111
o takoj in v vsaki množini izvrže,1 Zahtevajte vzorce in cenik!
na prometnem kraju, zelo dobro vpeljana,
se proda ali zamenja
za posestvo, katero vsebuje večinoma gozd. Pismeno ponudbe poti „GozdK na upravo Jutra".	2826 a
KOSTI IZIJI^JS-SEMOITIIC j ti to Xj ii rt s S* e Jsacee8.it. w c s
Priporoča veliko izbiro P!®" modernih moS«ih, žoa--— skdi iu otročkih
UOT Samoprodaja tovarno -ilSS „PETOVI\", ,.F. . dPOPPICR", ,'1'IPTOl"
Gledo kakovosti iu finoati ima blago cvetove« sloovea. ■^-.Cene ntrogo solidne!	1072»
Por.trei.ba toina!^
ta :k* oj i m—»-i «
/?o/ov/
vse rni/rfe.
2837-a
Kraljestvo mode
Dolgi ali kratki lasje
Iz Pariza poročajo v Berlin, da razburja ženstvo vprašanje: dolgi ali kratki lasje? Prelivajo se potoki črnila v borbi, ki jo nastala mod pristašicami in pristaši kratkih in nasprotniki in nasprotnicami, ki so za dolge žensko lase. Po večni logiki mode je bajo gotovo, da zmagajo končno dolgi lasje, ker so zopet nekaj novega, nokaj, česar nima vsaka, in nekaj, kar bo zato zelo drago in torej nekaj, česar si no bi mogla privoščiti žo prav vsaka. Pariški specialisti trdijo, da so bili kratki lasjo bojna napoved vsemu zastarelemu in znak novo dobe, v kateri vlada novi, mladi rod. V gledališčih in v slovstvu, v novinah. športu in politiki je prišla po prevratu do veljave mladost. Vse staro se ji umaknilo. Zato jo postala mladost geslo tudi v ženski modi. Simbol mladosti pa jo bil damam tudi «deška glava«, kakršno jo imela večno mlada in lepa Ninon do Lenclos, klasična umetnica ljubozni. Toda kratke, gladko česano lase so ženske kmalu začelo stllizirati, nato kodra-ti in končno okoli ušes kupičiti. Vrnil se je stari »chignon«. Prodani lasje se kupujejo nazaj, kajti »chignon« mora biti i: istih las ali vsaj isto barvo las. Frizerji torej izvrstno služIjo. Ker pa so j nastali naenkrat Sirokokrajni klobuki zopet modul, postajajo dolgi lasje potrebni, Dame si »puščajo laso rasti«. Vrača re še nedavna zastarelost kot novost. Nekatere dume smatrajo kodre, ki pokrivajo ušesa, tndi že za staromodne. In nosijo ušesa nezakrita. Seveda le take, ki imajo majhna, lepo oblikovan:; ušesca. V njih pa nosijo uhane z dol?! ml, ozkimi obeski. Kratke lase bodo nosile kmalu le šo najmlajše) ali vsaj za-ios mlade ženske. Tako postanejo dol^i bujni, gosti ženski lasje, baje zopet era največjih mikov za — moške. Saj z.111 'c ra moške, hoče biti ženska vedno 1( m in vedno drugača dražestna.
vzorce In so ornamentl razvrščeni enakomerno ier naravno. Turška preproga Ima kot vzorcc mošejo ali cvetlice, ki niso naravne iu neprisiljene ter delajo vtlsk umetnlčenja. Turktnanska preproga Ima geometrične figure, kvadrate in pravo-kote s čudnimi risbami. Stare preproge, ki so nastale pred 19. vekom, so silno drage. A tudi moderne preproge so luksus, ki je dostopen le bpgatlncem. Cenene so le imitacije orientalskih originalov. A Se tc stanejo lepe vsote. V naši državi izdelujejo posebno okusne preproge v Bosni, zlasti v državnem zavodu v Saraievu.
da imajo posebno nekulturni 'juilje veliko mržnjo do perila.
Pod pojmom obleka si daue-s ne predstavljamo perila. Skoraj bi lahko trdili, da so tudi mi zopet vračamo v antične dobe. Gospodje hodijo ob vročili dnevih v sami srajci, ki so prav slično ženskim bluzam. Ako so b i *:i moda itkoreninlkt, bodo tudi na«l parlamentarci, kot nekod rimski, zborovali v samih srajcah. Iateroantno bi bilo videti Stipico Radiča na č- lu mi-retvorne človečanske republike — v spodnjih hlačah in srajci!
Letni ženski klobuki
Kadar se približalo binkošti, se pojavijo široki letni ženski klobuki, kl delajo obrazom senco. Zarjavel ženski obraz se mora braniti peg in madežev,
kl jih prinaša sohična žega. Tudi okra-šenje je laže pri šlrokokrajnem klobuku, ker dovoljuje svobodnejšo fantazijo iu več individualnega okusa. Zlasti kombinacija bele in črne boje je zopet modna. Sicer pu mora barva klobuka po možnosti harinonirati z barvo obleke. oPaun-ma» in »Charlottc« se vračata: zlasti po kopališčih lu na deželi. Z različnimi trakovi, ki sc menjavajo, sc jiina daje harmonična skladnost s toaletami. Tako zaleže Isti klobuk z raznimi trakovi iu pentljami za več klobukov. Uporabljajo sc tudi umetne cvetke, vejice, listi i. dr. Vidijo se že ogromni florenttncl s črnimi baržunastlmi pentljami, crčpe-georgettc, črno podložena in s pestrobojno pentljo, batlstnl zvončki v vezeninami li zelenimi svilenimi trakovi, panama s črnini rips-nini trakom, tulasti klobuki s traki iz moireja iu cvetkami itd., vse lahko in zračno.
Kulturni pregled
LONDONSKA VEČERNA TOALETA Prevleka je iz najfinejše, prozorne tka* niue; vlečka mala in ozka.
I
ŠPORTNA HALJA ii belega marocaine=a, obrobljena z rde« tirni vrvicami. Ogrtač je vezen z grotesk: nimi rdečimi cvetkami.
Preproge
Najlepši okras vsakega stanovanja so Preproge. Dajejo vtisk toplote in prijaznosti. Carigrad jc največji trg preprog na svetu. Preproge so dvoje vrst: hali, M sc svetijo svileno ali kakor pliš, ter k e I i ni, ki so brez leska, so sllčnl tapetni In so videti tkani. Govorimo o perujskih, turških in turkmanskih prepro-*alu Perzijska preproga ima cvcliičnc
Perilo v r>lad?i čas°!h in danes
Raelika mrl antično in moderno ■ -bleko jo tudi v tem, da so v antični •'.(•bl ljudje 110.i;i samo perilo, a v mo-;'-.•ni dobi imamo poleg perila te zgor-.]o obleko.
Danes- bi sc nedvomno zelo težko privadili antičnim tovarn. V očeh svo-
ga komornjka bi kralj v spodnjicah . -\tovo iz.jri.bil vs svo.'e dostojanstvo. .Jnogo zakonov bi ne bilo nikoli sklc-,njenih, ako bi mladenke -roj-.- c-legant-: no zarocencc videlo na ulici naenkrat : v spodnjem oblačilu, i 7 o la Cicero jc predsedoval v nočni ■rajci sejam rimskega senata in Ant.o-i lili s jo vedno šctnl s. Kleopatro v pižami. Življenje jo bilo takrat pač mnogo enostavnejše. V rok oko dobi so je smatrala noša spodnjic za nekaj j nemoralnega. Sloviti Casanova so jo 'nekoč vozil iz Marst-illa v Pariz. Mod-potoma sp je seznanil z mladenko, ki jo potovala s svojim filist-rskim očetom. Po nesreči so je poštni voz prevrnil in ob tej priliki jo on opazil, da jo ta mladenka zelo nemoralna — kor nosi spodnjo hlačice. Casamovo je to zelo raztogotilo. Napravil ji jc moralno pridigo, ki jo končala > j m. Ja ;e postalo dekle njegova — ljubica.
To stališče srednjeveških ljudi napram perilu jo popolnoma umljivo, ako upoštevamo dejstvo, da so se ljudjo tedaj prav redko kopali. To jc bil rezultat takratnega verskega n.v/.i-ranja, ki tu priznavalo ristoto in rege za telo. Se dan« ma, lahko ooažaiao.
„Pikova dama"
Po Puškinovi noveli spisal M. Cajkovskij, uglasbii Peter Iljič Cajkovskij.
Po večletni pavzi uprizori ljubljansko gledališče v ponedeljek zopet slovito in priljubljeno opero iPikovo damo>. Nje kratka vsebina je:
1.	dejanje: Na vrtu. Herman, Toniskij, čekalinskij in Hurin se nagovarjajo o kvartonju in poslednjem večeru. Vsi so strastni kvartači, lo Herman se ne dotakne kvarte. Zaljubil se jo v neznano deklico. Tu pride knez Jeleckij in pove, da se je pravkar zaročil z Lizo, vnukinjo stare grofice, ki jo nekdaj zakvartala vse svoje imetje, a ga potem po čudni sreči s kvartarni zopet dobila. Govori se, da ji je neki grof povedal tajno sredstvo, tri kvarte, s katerimi se vedno dobiva. Tajno sredstvo je grolica plačnlu s svojo častjo. Od tedaj ji pravijo Pikova dama.
Herman zve, da je Liza, ki se je zaročila z Jeleckim, baš ljubljena neznanka. Ker je reven, hoče pridobiti bogastvo in vedeti pri stari grofici srečonosno tri, arte.	|
Izpremoniha. V Liziiii sobi. Liza se ne •••ore radovati s prijateljicami. Zaročena a ljubi Hermana. Tedaj pride Herman sam in odkrijeta si svojo ljubezen.
2.	dejanje. Na zabavnem večeru so Li-1 za in Herman dogovorita za sestanek v grofjčini hiši. Liza mu d4 ključ, ker meni, da babico ne bo doma. Herman pa hoče priH k Lizi le z namenom, dn iztrga grofici njeno tajnost treh kart, da obogati in nato odvede Lizo.
IzprememVa. Spalnica stare grofice. H"-m-in je pravkar dospel preko vrta v hišo in l oče v Lizino sobo. Tu se pojavi nenadoma stara grofica. Herman zahteva, naj mu rove tajnost treh kart; grofica hoče poklicati na pomoč, Herman ji zagrozi z revolverjem, a grolico iz strahu zadeno knp. Tedaj pri- iti Liza. Ker misli, da jc bilo Hermanu le za bogastvo, nc pa zanjo, ga z ogorčenjem odslovi.
3.	dejanju. V vojašnici. Herman je uničen, duševno bolan. Prikazujo se mu mrtva grofica, ki mu ukazuje vzeti kompromitirano Lizo in mu povo r-lo tri usodno karte. Liza ga povabi opolnoči na sestanek ob reki.
Izpremeinba. Liza pričakuje Hermana. Končno pride Herman in ljubimca skleneta pobegniti. A Herman se spomni, da še nima denarja. Hoče si ga še priigrati in kakor blazen hiti v igralnico. Liza, kl položaja ne razume in misli, da je Herman ne ljubi več, skoči v reko in utone.
Izpremeba, V igralnici. Herman igra in dobiva. Stavi na tri karte, ki mu jih je zaupal grofični du-i, in dobi ogromno vsote. Nihče noče več igrati z njim. Tedaj pride knez Jeleckij ln sprejme igro proti Hermanu. Tega premaga blaznost in sam se zabode.
*
<Pikova danim jo bila prvič uprizorjena lela 1890. v Pek-rburgu in je odtlej na repertoarju vseh oper.
Cajkovskij jo bil rojen 25. decembra 18-10. v Votkinsku in jo umrl na koleri 5. novembra 1893. v Pelerburgu. Napisal jo mnogo instruinetalnih kompozicij in oper, med' katerimi stn zlasti uiiljuu-
ljeni operi »Evgen OujegIu> in <Pikova dama..
V	Ljubljani smo videli cPikovo damo-prvič na slovenskem odru dne 15. oktobra 1905. Hermana jo pel g. Orzelski, Lizo ga. Sluilovn, Jeleckega g. Oufednik, Surinn g. Betetto, Pavlina pa jo bila gospodična Riickova, a stara grofica gosi»i-dična Stolzova . . . Opera se jc uprizarjala tudi šo v nekaterih naslednjih sezonah, n zadnjič letn 1919.
V	izražanju otožne romantiko jo Cajkovskij velik mojster. Dr. VI. Foerster ga je v ^Ljubljanskem Zvonu> (1905., str. 765) označil glede .'Pikove dume> takole:
V	čutenju nežno - sentimentalno ženske duše, zatopljene s poezijo romantike, so izraža Cajkovskega muzikalnost najsreč-neje; za bol in strah vse bitjo prevzemu-joSo ljubezni najde Cajkovskij svoje najlepše melodije, ki inu služijo kot glavne teme, ob katerih ustvarja čarobno divne, cvetja in barv polne glasbeno slike. Kakor v »Evgeniju Onjeginu«, tako je tudi v rPikovi datnh prepojeno dejanje strastne, tužne, bolne ljubezni . . . Cim daljo posiaja Cajkovskega muzika temnejša, žal in bridkost izražajoča . . . Naravnost monumentalen jo v 5. sliki . . . tej se pridružuje kot biser glasbenega ustvarjanja pretresljive melodijo prekipevajoči Lizin spev v (5. sliki. In še enkrat zavriska glasba v veselju, kol grandiozna poloneza se zablesti 7. slika, da predoči prešernost igralnice, v katere sijaj pa trešči turobni konec Hermana, kl se zgrudi mrtev, vu-ran po f Pikov i damb.
nilona iu nežna mosta kot pa močne, burne pasaže, imenitno jo baje |iodal zlasti španska sinfonična, dela.
Na M brnijo Čehi, ki »o se pravočasno pobrigali za iiio«to v krogu olimpijado tudi na kulturnih poljih (ml Slovenci smo po stari navadi to zgledno priliko kajpak zamudili), so zdaj imeli en komorni koncert Ondfičkovoga kvarteta v pariškem Francoskem institutu. Izvajali so po en Novdkov in Sukov kvartet, ga. Fleischerova pa je zapela pur modernih čeških pesmi, ki so ugajalo. No-vAkov kvartet so Francozi doloma, olieo-<1 ili. Zgradlio kvarteta splošno hvalijo, pritožujejo pa sn čez mnoga mesta, kl ••se vlečejo-. Sukov kvartet pa kritika enodušno pozdravlja kot izborno komorno delo pn melodični in po ritmični plati in svetuje, da naj francoska Jtvar-tetna udruženja sežejo po njom. — Oba imenovana kvarteta je Ljubljana ie ful& od Zikovcev.
O dv«'h Kubellkovih koncertih v pariški Operi se kritika izraža dosti nepo-voljiui, ker vidi v eiavnom češkem mojstru lo močnega virtuoza, pa bore malo umetnika. Zlasti odklanjajo Francozi Kulttlikovu lastno kompozicije. V Mčnr-strelu piše Paul Berftund, da iina Francija več. violinistov višjega umetniškega poleta in Kubeliku enako tehnike. —n.
Muzikalna olimpiiada
Pariz, v začetku junija.
Najprvo nekaj o uvodnih prireditvah pariško VIII. olimpijado. Vršo se ponaj-več v gledališču Champs - Elysočs. Ves Pariz (glasbeni in sploh umetnostni seveda) govori zadnjo dni o imenitnem uspehu, ki si ga je priboril nizozemski dirigent Mnngelbcrg z orkestrom Con-certgebouw in zborom Tonkunst iz Amsterdama. Pariški listi obširno pišejo o disciplini, o sonornem ravnovesju, o jasnosti izražanja in virtuoznosti v potankostih, s katerimi sta Mongelbergov orkester in zbor presenetila francoski mu-zikalni svet. Nizozemci so imeli tri koncerte, ki jili jo publika sprejela po pravici navdušeno. Izvajali so Bachov Ma-tevžev pasijon, o katerem trde kritiki, da jo bil po številu izvajalcev prc.-ilno podan. Omenjeni klasični skladbi bi se po njih mnenju bolj prilegal intimnejsl, dosti manjši krog intorpretov. Na drugem koncertu so izvrstno izvajali I. in IX. Beethovnovo simfonijo. Tretji koncert, jo prinesel neko MengoibergoVo skladbo in »Ciaconna, Golliica> Nizozemca Dopperja, poleg teh Ravelov «Valček« iu Faiueycv «Ref|uiora».
V krogu kulturno - muzikalne olimpijado jc daljo znani španski vlolončelist Pablo Casals s sodelovanjem franeoske-rra violinista Thibaud.a in pianista Cor-tota (ki imata oba svetovno iine) dirigiral simfonični orkester iz Barcelone. Te glasbeno prireditve nmzik.ilni svet ili presodil tako ugodno kot .'»k-ngclbergo-v.o. Camhu. oiltah, »'a >ou lože bolj rit-
Konrert šentjakobskega pevskega zliora in salonskega orkestra se je vrfil včeraj v dvorani Filharmonične druf.br in jo prav lepo uspel. Akoravno dvorana nt bila tako lepo zasednna, kot bi bilo želeti, so bili vendnr vsi izvajajoči deležni živahnega aplavza. Salonski orkester pod vodstvom g. F. Bučarja je zaigral Iri daljšo orkestralne skladbe, ined njimi drugi stavek Beethovnove V. simfonije. Moški zbor, ki g.'t jo spretno vodil prot. Gr8h-ming, je podal več slovenskih modernih zborovskih pesmi, od katerih so najbol; ugajalo Adamičeva Sercnada (bariton-so-lo g. Jug), Kavnlkova <Knm si šla*/ in Pavčičeva 'Nocoj je pa lep večer«. Senl-jakobski kvartet iu njegov drugi basist g. L. Sekula, ki je tudi solistično nastopil tn večer in se izkazal z« pevca dobr« kvalitete, sta žela obilo zasluženega priznanja. Zal, da prireditev ni ludi v gmol. nem oziru tako lepo uspela vsled maloštevilnega občinstva, kar pa jo pripisovali pozni sezoni.
Smetanova proslava v Mariboru.
Glasbena Matica v Mariboru bo po dob gotrajnih zaprekah vendarle proslavila stolctnico rojstva češkega skladatelja Smetane s slavnostnim konccrtom v nc< deljo 15. t. m. dopoldne. Sodelujeta Ma« tičin pevski zbor in orkester ter odlični solisti, ki bodo proizvajali krasne instru« mentalne, vokalne in simionične skladbe Smetanove; natančen spored sc še ob> javi. Glasbena Matica jc imela izredne težkoče za to prireditev, končno so p« vse ovire premagane in naš prvi glasben1 zavod bo na dostojen način slavil vclb i kega sina bratskega nam naroda. Ker ima Matica ogromno režijo, sc jc nadc« jati, da ho narodno občinstvo prireditev polnoštevilno posetilo.
Mariborsko gledališče v Zagrebu. IS in 19. junija dospe v Zagreb ansambel mariborske dnime pod vodstvom reži« l serja Bratinc. Gostoval bo s Sehonherr« i jevo dramo «Ono», katero smo videli pred letom tudi v Ljubljani, ili Hascn« clcvcrjcvim «Onstran». Zagrebški tisk obžaluje, da prihajajo Mariborčani v Za: greb 7. nemškim repertoarjem in da no uprizorc Rcmčcvc «Magde».
Iz zagrebškega gledališča. 15. t. m.,
tik pred zaključkom gledališke sezone v Zagrebu, bo v zagrebški operi baletni ve, čer, na katerem se bodo izvajali trije ko, madi: Bor.movičcv «LIoitorski večer«, Sohumannov »Karneval« in KimskuKor« zakova »Španski capriccio«. — Labanova plesna skupina, ki jc žela za prvega svo> jega gostovanja toliko priznanja, se vrne v Zagreb šc enkrat. Gostoval« bo v ;;lci dališkem poslopju v Tuškancu. — Za/ grebška drama pripravlja sedaj zadnjo noviteto v tekoči sezoni, Vojnovičcvo poslednje ck-lo «Maškaratc ispod kuplja«. Stvar jc skrbno naštudirana; z njo na« stopijo Zagrebčani tudi v Parizu, kamor so povabljeni.
BRZCfAVKE: D£1T«SK
Takoži račun: J!laticMi!:a banka w E.i«C»;£anl
ČSKOVMI RAČUN 11.830
„RATOL"
novo najsigurnojšo sredstvo proti 2712/a
podganam,
poljskim in hišnim mišim. Izdeluje odd. EATOL.
Veterinarija kem. d. d, Sa-greb, Bienička 21/1. Znižano cene. Kna pošiljatei skupno /. ovojem in poŠt-nino, ako so denar pošlji naprej 22 Din ali po pošt-uom pov/.etju 28 Din. Do' biva so tudi v vsoh lekarnah in drogorijah.
Najstare jša slovenska pleskarska ln lloar-ska dalavnioa
\m BRICEL]
Dunajska cesta 16 ae priporoča, is IzvrSEtev točna Cene zmerne.
Gradbeno pot arhitekt OH	Ud	le EL
Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžalo, Zagreb. «3 Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo		
Papir)! se zopet 486-a dobe
v vseh trgovinah s fotomanu-fakturo. Generalno zastopstvo in skladišče na debelo Iso \Veiss, Zagreb, Palmetičeva ulica C6.
kakor tudi raznovrstno drugo čevlje priporoča
Če-srlja.«?na	Hce,'5, Celje
Narodni tiom.	«£0.'a
frisnc, d. z o. z„
Mnnufnktura na ilctoloin drobno U3tanov- <0«»£®>((K 1 jena lota 8©»©«$
Trgovci na deželi, ostali odjemalci, preden kupite, prepričajte so pri nas znova o cenah in lepi izberi. Trgovcem damo najmanjšo količino po prvih conah na debelo.	1027 a
VV
»i
perilo, kiofouke, dežnik© itd«
kupite najceneje pri	S52'a
lioiiH Labu, feito, Slavni trg l
Brzojavni naalov:
ESKONTNA


AfiSijacija Hrvatske eskompine banke v Zagrebu
izvršuje -srrao ^ fosnafiia© sjtoofeo BjcsadLeijoSe posle M^jfeiala.M.tsiej©
bo pomoglo, pravijo, če se obrnete na ministrskega predsob« nika Valengleyja, ki je vaš protektor, kakor jc sedaj že splošno znano. Nista na svetu samo policijski prefekt in ministrski predsednik. Tu je vsa policija ln državno pravdništvo, preiskovalni sodnik in pred vsem novine in javno mnenje, ki zahtevata zadoščenja in ki pričakujeta, da bo krivec prijet in stavljen pred sodišče. Ta krivec pa ste vi ali pa Florenca Levasseur-ova. Ali, da sc bolje izrazim, vi ln Florenca LevasscurovaU
Don Luis sc niti ne zgane. Mazeroux se še nekaj časa vežba v potrpežljivosti, potem plane z obupno kretnjo:
«Gospodar, saj veste, k čemu mc silite! Da izdam svojo dolžnost, da ravnam nepošteno. No, torej vam povem še tol Jutri zjutraj buste dobili poziv, da se takoj oglasite pri preiskovalnem sodniku. Zaslišani boste in na koncu zaslišanja boste nc glede na njega izid aretirani in odvedeni v preiskovalni zapor. Odlok jc že podpisan. Evo, to so žc dosegli vaši neprijatelji.«
«Hudiča!»
«To še ni vse. Weber kar trepeta, da dobi svoje zadoščenja in se vam maščuje, zato si je izposloval dovoljenje, da smo nadzirat vašo palačo, da nc izginete, kakor jc izginila Florenca Lcvasseurova. čez uro bo s svojim moštvom že tukaj! Kaj pravite k temu, gospodar?®
Don Luis sc šc vedno ne gane iz svoje udobne poveznje-nosti in samo s prstom migne Mazerouyju:
«Tja poglej, brigadir, pod divan, med okna!«
Don Luis govori sedaj resno, Mazeroux razume, zares po« gleda na naznačeni kraj in najde tam pripravljen kovčeg.
«Cez deset minut, dragi brigadir, dam svoji služinčadi ukaz, da sc spravi spat, ti pa poneseš ta kovčeg na številko 143 A v Ruc de Rivoli, kjer sem si pripravil majhno sobico pod ime-nom najemnika gospoda Lecocqua.»
»Kaj pomeni to, gospodar?«
To pomeni, da sem že tri dni čakal tvojega obiska, ket nisem imel dnige enako zanesljive osebe.«
«No, ta ie lepa!« meni Mazeroux nekoliko presenečen.
«Se li čudiš?«
«Imeli ste torej že natnen, da jo pobrišete?«
«Za vraga! Mudilo sc ml baš ni! Čc sem tc postavil svoje-časno na važno mesto pri policiji, storil sem to zato, da bom vedno vedel, čc sc kaj kuha proti meni. Sedaj,, ko vidim, da jc stvar resna, se res umaknem.«
Potem udari Mazcrouxja z dlanjo po rami, se nasmehne začudenemu poštenjaku in pravi:
»Kakor vidiš, dragi moj, ni bilo prav nič potreba, da si se našemil v fijakerja in da si izdal svojo dolžnost. Svoje dolžnosti nc smeš nikdar opuščati, dragi brigadir! Lc posvetuj sc s svojo vestjo! Gotov sem, da te bo obsodila po zasluženju.«
Don Luis sc je sicer šalil, koncem koncev pa je govoril istino. Razumel jc, kako sta smrt Ane Marije Fauvilleove in Gastona Sauverauda otežkočila njegov položaj in ga spravila v težke sumnjc. Poprej sc ni umaknil, ker jc vedno upal, da se mu javi Florenca. Toda deklo sc ni javilo, ostalo je, kakor da je v vodo padlo, in zato sedaj res ni bilo pametno, čc bi Perenna še nadalje ostal v resni opasnosti, da ga vtaknejo v zapor, namesto da si ohrani svobodne roke tudi napram nadaljnjim dogodkom.
LJUB I. JANA Poljanska oeata it. 3.
Kroveo, stavbni, galanterijski jn okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov.
Kopališke in klosctne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak ia med, vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za
konzerve. 707a
v Ljubljani
Poljanska cesta št. 12
prevzema ia izdeluje naj solidneje in najceneje obleke po meri, površnike, raglane itd. kakor tudi popravila, obračanja, moderniziranja. 2830-.1 Državni nameščenci dobe primeren popust. Fini češki in angleški vzorci vedno na razpolago.
za vraga, gospodar? Kaj vi nc berete novin?«
«Joj!»
«No, čc jih berete, potem veste ravno tako jasno kakor jaz, kakšen je sedaj položaj. Od samomora ali bolje rečeno, od dvojnega umora na Ani Mariji Fauville in na Sauverandu novine že tri dni nc pišejo ničesar drugega kakor to ali slično: Sedaj so mrtvi vsi sorodniki, Fauville in Ana Marija Fauville in Gaston Sauverand, torej vsi, katere jc označil Mornington v svoji oporoki. Sedaj ni več nobene zapreke med don Luis Perenno in med dediščino Kozme Morningtona. Razumete li, kaj pomeni takšno mnenje? Res jc, da so sedaj znani dogodki v Fauvilleovi palači in tudi Fauvillcova posmrtna razkritja, in vsi najstrožje obsojajo bestljalnost Fauvilleovo iu celo hvalijo vašo bistrovidnost. Vendar pa prevladuje med diskusijami eno dejstvo: Vse tri veje rodbine Roussellove so odžagane, in kdo šc ostane? To jc doti Luis Perenna. Rodnih dedičev ni več. Kdo bo torej dedoval? Don Luis Perenna.«
«Kako srečen mož!»
'•Da, gospodar, tako pravijo. Pravijo, da takšna serija zločinov vendar le ne more biti samo slučajna, marveč da jih vodi neka sila, ki je pričela z napadom na Kozmo Morningtona in ki neha s prilastitvijo njegovih dvesto milijonov. Tej volji dajejo tudi izvestno ime in ni čuda, da vidijo nosilca te volje v slavni iu prosluli in zloglasni osebi, v zagonetnem in tajin-stvenem junaku, bogatašu, športniku, kriminalistu in tako dalje, v bivšem prijatelju Morningtonovem. Ta oseba, lo ste vi, gospodar, pravijo, žc od vsega pričetka vodi vse niti, vi ste vso reč uvedli in pričeli in izmislili in pripravili, vi jo vodite in dovršujetc po točnem načrtu kakor stroj, kakor usoda sama. Vi vodite vso reč v svojo zares eminentno korist, do dveh sto milijonov, ki padejo v vaš žep. Don Luis Perenna, ali bolje Arsene Lupin, vodi vse to, kajti ljudje pravijo sedaj, da bi bilo bedasto misliti, da Luis Percima in Arsene Lupin nista eno in isto, kajti tako velikega podjetja se ne moreta lotiti dva. Samo Arsene, nekdaj slavni, potem izginoli in sedaj iznova oživeli pustolovec, sc upa lotiti takšnega podjetja in je sposoben izvršiti ga točno, kakor baš funkcionira vse v tej aferi Mornington, v zadevi «Tigrovih zob«, kakor pravijo Parižani...»
«Hvala za poklone Parižanov.«
«Da, to vse govore, gospodar, sicer pa itak veste. Dokler sta živela Ana Marija Fauville in Gaston Sauverand, sc ljuuje niso mnogo brigali za vaše legatarnc pravice. Sedaj pa, evo, sta oba rezervna dediča odpravljena. Seveda jim je težko, da nc bi s posebno pozornostjo motrili te zares čudovite in presenetljive trdovratnosti, s katero sc je usoda lotila baš teh dedičev. In baš tako čudno je, da se don Luis Perenna s toliko vnemo briga za njihovo usodo. No, pa saj poznate juridično geslo: ds fecit, cui prodest«. Storilec jc tisti, ki ima korist. Komu pa koristi smrt vseh teh dedičev Rousscllovih? Nikomur drugemu kakor don Luis Perennl.«
»Vražji človek!«
«Tako govore danes po dvoranah in hodnikih javne varnosti, pri policijski direkciji, na prefekturi in na sodišču ter pri državnem pravdništvu. Nikdo ne ugovarja. Vsem jc jasno, da jc najbrž tako res. Policijski prefekt? Žc to bo mnogo, čc sc bo spomnil, da vam je dvakrat dolžan svoje življenje in da ste izkazali justici neprecenljive usluge. Niti to vam ne
Desmalions pograbi ravnatelja za rokav in dirja z ravnateljem vred do bolniškega oddelka .ietnišniee, za njima pa Perenna in Mazcroux. V mrtvaški sobi zagledata mlado ženo, -položeno na oder. Črne lise so jej izkuzile bledo, lepo lice. Iste črne lise, kakor so bile opazovane na licit mrtvega inšpektorja Verota, iu na licu mrtvega Fauvillea iu njegovega sina Kd-monda. Zdravniki si jih nc znajo razlagati, tudi kemiki ne. Lise so zagonetne, strašne.
Desmalions obstane ves kakor udarjen. Po otrov, odkod ga je sploh mogla dobiti?
«Pod njenim zglavjem smo našli to fiolo in vbrizgalnico.«
«Pod zglavjem? Toda, kako je vse to dobila semkaj? Kako je to sploh mogoče? Kdo jej jc vtihotapil te reči v zapor? Kakšen je red pri vas?«
»Doslej še nismo mogli najti tajne poti, gospod prefekt. Storili bomo še vse, kar je v naši moči.«
Desmalions gleda don Lulsa. Samomor Hipolita Fauvillea torej še ni končal strašne serije smrti. Fauvillcova akcija jc zares dovedla do pogube Ane Marije in Perenui sc ni posrečilo, da bi jo bil rešil. V zadnjem hipu jo jc zadel strašni udarec. Od kod? Zakaj? Ali tudi sedaj še vedno traja strašna inrtvečeva osveta na isti avtomatični način, kakor so na primer dohajala pisma? Ali pa... ali pa... živi morda kje še kakšna druga tajna iu strašna volja, katere šc nikdo ni spoznal, in ki iz teme nadaljuje, kar jc pričel inženjer Fauville?
Dva dni pozneje, novo presenečenje. V zaporu so našli tudi Gastona Sauveranda v zadnjih vzdihih. Obesil sc jc na lastni rjuhi. Zaman so ga poskušali oživeti. Poleg njega je pa na mizi ležalo pet ali šest raznih pariških novin, najnovejših, in ni sc moglo izvedeti, kakšna neznana roka jili jc pričarala v Gasto-novo celico. Vse tc novine so govorile o smrti Ano Marije in dotični članki so bili zaznamovani z rdečilom ...
VI.
DEDIČ DVEIl STO MILIJONOV.
četrti večer po teh dogodkih jc star fijaker. ogrnjen v širok £lašč, kakršnega nosijo pripadniki tc stroke v Parizu, potrkal na vrata Pcrcnnovc palače in poslal don Luisu pisemce. Takoj ga je dal poklicati don Luis k sebi. Ta sc podu naravnost k njemu:
»Evo, sedaj smo tako daleč, gospodar! Sedaj ni več šale, pripraviti je treba kovčeg in odpotovati čim najbolj daleč mogoče.«
Don Luis leži udobno zleknjen v svojem naslanjaču, lepo 3UŠ1 debelo, dišečo smotko in vpraša Mazcrouxja:
«Kako je že s teboj, Aleksander? Ali imaš raje smotke ali cigarete?«

Veletrgovina z maiuifakturnim in tekstilnim blagom
VILIM PICK, MAR3BOR
Aleksandrova 25 (Telefon 334). priporo?« trgovcem, da si v lastnoin interesu ogledajo skladišče
novodošlega pomladanskega in letnega blaga
po brezkonkureninlh cenah.
Na skladišču se dobiva Tedno češko in italijansko blago. V veliki Izberi svileni robci. H
Na velikol	I048a	Na veliko I
Grajska restavracija
Potrti plobolce žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj™ in suaiicem, prožalostno \est, da jo naš ljuhlieni soprog, oče, stari oče, prastari očo, lirat, tast itd., gospod
Pension In sob s za tujce po nizkih conah. 2si8>a
WWffTffff
Oli zadostnem zauimanju lr.ido v kratkem
PrafttiGsn sicuss1 tehničnih izrazou
v 8 Joaiklh, iu sicer: T slovenskem, hrvatskem, nem-koui, italijanskem,
fr.mco8l.oni iu ungle*kvm jezi k u za trcroviuo, obrt in iud itrijo, mejen alfabotično v vsakem teh jezikov. / ahtevojto vzorecl Pism- na vprašanja pod «Terraiuus» na < A loma Companv* v Ljubljani.
2Rfif»a
EVGEN LOVŠIN	«w-
»RTJSNES IM KO¥IMB'
LJ JBLJANrt, Miiilciitevsi ulica žtov. 15.
Tclofon it. 727.	Brzojavi i Rude
Zntjrob t Prcradovlčeva ulica št. 23. - Telelon 8O-S0. Beograd i Jovnn T. Markovič, Kuradjordjevn ulica, pulnta „Brfstol".
Tcleiou nI. titiS.
Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. <!., Celje, žveplenokisia glina, katran itd.
Kupujemo po najvišjih cenah: stari linicr, stari svinec, rcinelteil-
--cink, kuviuaete ostanki) ital. -
^saasnKKiMiBgBHaBBBnnBBsnaamsunaasmBinBnaKaHBn
Za poletje na zalogah tovarne čevljev
uradnik okrož. urada za zav. delavcev
v soboto duo 7. junija 1024, po 7olgi innčai bolezni, previden s tolažili sv, vero, m ruo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bn v pondeljek. dne 0. juuija 1924 ob B. uri popoldno iz liišo žalost, Krakovski nasip 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. mašo zadušuico so bodo brale v župui cerkvi v Trnovem. '
la
v
Ljubljana, duo 7. juuija 1924.
Žalujoči ostali

Potrti globoko žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da jo naš dobri soprog, oče, brat, tast, stari oče in stric, gospod
Franc Trefalt
Železniki po&uradnik
danes, dne 7. junija ob pol 4. uri pop. v 61. letu, previdea s tolažili sveto vere Jia voke zaprl svojo trudne oči.
Pogreli preljubega nam pokojnika se bo vršil v poudeljek, 7. t m. ob 2. uii pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa.
Spavaj mirno blaga duša. Ljubljana, 7. junija 1924.
Udari 5 232., soproga — V .i d a in J?Ln&, hčerko — Cčauue, zet iu ostali sorodniki.
t
Potrti od globoko žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, pri-jatcliera iu znancem žalostno vest, da jo naš iskrenoljubljeni, nepozabni oto, stari oco, brat, stric, gospod
posestnik ln strojar, bivši iup..n, starosta Cokola, član gasiluega, dcuutva Ic ln nadzornik kraj nega šolskega sveta
v soboto dne 7. junija 10 4 ob '/, L U" popoldne naglo smrti, previden s Bvi<«>tajstvi, - 61). leni pieminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek duo 9. junija 1924 ob 8. uri dopoldno na domače pokopališče.
Na IS». dno 7. Junija 1924.	ZaIujo6l ogtaIi.
Brez posebnega obvestila,
Vsem. ki so spremili našega uepo/ub-nega
Franceta Slajpsha
mag. pharm.
»a njegovi zadnji poti, kakor vsem darovalcem vencev iu za prisrčna sožalja izrekamo tem p<Steui svojo najiskreuejSo zalivalo.
V Ljubljani, dne 7. junija 1924. 2865	Žalujoči ostali.
se predajajo po znatno znižanih cenah
v
E ■ ■
Za mnogobrojne izraze sožalja, ki sem iih prejel ob prerani izgubi svojega brata — velikega idealista, izrekam tem potem vsem svojo naj-iskrenejšo zahvalo.
Zivinozdravnik Ignacij Siajpah, upravnik državno žrebčarne.
Najnovejši izdelek tovarne so najfinejši čevlji za gospode in dame po nizkih cenah.
2801 a
Hsopjsfta tuorniea asfalta in hatransitih prcizuodou:
Zastopstvo in skladišče pri:	»j
Telefon 19-97.
ZAGREB, Petrlnjska ulici 3-111. Telefon 19-97.
Hladilnice, stroje in Honseroafarls za sladoled, hlediine mm za tcčilnlcu,
presijB za piuo itd.
2800 a
izdeluje
JW, d. d., Mariiior, flieijsfeac.Bl.
Zahtevajte ponudbe in prospekte!
toplice Dobrna pri Celju.
Abratoterma 37° C
iiopta no radiju in cyljilaOi?l kislini.
Zdravljenje srca, živčnih bolezni, bolezni lcdvic in mehurja ter vseh ženskih bolezni. — Termalne in hladne kopeli, solnčenjo, ležanje ua prostem, pitni vrelci, masaža, kopeli v vročem zraku, zdravljenje z mlekom. — Gorsko podnebje, smrekovo šume, krasen park, divni izleti, vojaška godba.	273K/a
Celodnevna preskrba s stanovanjem in taksami približno 1U0 dinarjev. — Otroci do 12. leta plačaio polovične takse. — Prospekti brezplačno.
Kmečka hranilnica in j&csaJMflica »a
i!gu naznanja vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njen zaslužni načelnik, gospod
nadzornik kraj. šo?. sveta, starosta Sokola, član gaBil. društva Ig, posestnik in strojen* na Igu
danes dno 7. junija nenadoma preminul.
Pogreb bo v ponedeljek dne 9. junija 1924. ob 8. uri dopoldne na domače pokopališče.
Ig, dne 7. junija 19. 4.
-• -6Kv>	'»šfeSsfWP< M
H
za trgosino, obrt ia iofetrijo
d. d.
Zagreb, Jolacičev trg 4 (lastna palača) Oelniiks glavnic ■ BSn 39.000.080*—
Brzojavi: CGTROBANKA Tololon: Devizni odio: 3-07, 10-78, 3-33. NoJna slnzba: 7-78.	Menjalnica: 5-5G-
Hišna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 1104 in 12-23.
Podružnico: Hrod n/S., Diakov, ivanfc, Karlovac, Klanieo, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi and, Požela, Ituuia, Varaždin in V'cliko Trgov iite.
Afilljiratil savodt v vseli vetjih trgovskih središčih Jugoslavije. Direktno zveze s prvovrstnimi bankami v vsej Erropi in Ameriki.
KDŽHfiTfi ^Mnm,
JAKA TRAJNA. rOLTJJI O DOlJIVA
uho m ovom GFiOZST
viaw«TOii	.LC^U I* nm
VANJI KROVA
Proizvaja in dobavlja: Grozit, kožist stroJni papir, asfalt in katranov strešni papir, asfalt-plošče za izoliranje, karholineum, lesni cement, lak za Btreho in za železo, smolo iz premoga itd.
Mamica!
Ali si žo videla, kako krasno in fino izvrtajo naročila mehanično vezanje
Malek ii Schein. Ljubljana
poleg hotela Štrukelj. Delo so vrši pod strokovnim vod>tvoin in imajo v zalogi vedno najnovejšo vzorce za prodtiskanjo
2835»
Priporočamo knjigo:
SfojanouiE H., KuiiianGDsha bittsa.
1'opis bitke in njen pomeu is dvoma zemljevidoma. Knjiga velja i poituino vred Din 81'— ter lo narot-a pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani.
se dobi od 7. do R. uro zjutraj pri tvrdki T. KH3N-CINAER, trgovina v. mu šaniui blagom in delikatu-aami. Sv. I^etra o. 43.
tfinsto M.
KeSor hoie spoznati
mesta In kraja v Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Dalmaoljl Itd., naj naroSl
JL. Melik:
oa
Zemljepisni pregled, ti. del.
Na 524 slraooh podaja knjiga, kl jI jo priložen tudi »oniljovid, podrobon popis naSa državo. Knjiga volja s pofitnino vred 6- Din, boljša izdaja 07 Din 50 p. Naroča so pri Tiskovni sadrugl v Ljubljani, Prešernova nI.64.
svih vrsti električnih inašina, transformatorai aparata prelitima uz jamstvo prvorazredna stručne izvedbe
moderno uredjena tvornica 552 a
Jiotosisli SIEMENS J. fl, i anh
D rodi: Draškovičeva 23. Tolelon 8 -84, 26 - 82. Naslov za pošiljke: ZAOItEB-SAVA Indostrij&lni kolosjek.

izročajte, ii čitajto in t$m razširjajte
dnevnik !$*$ t
Stan« vsaka beoeda CO par. 7a ..Dopisovanja« ln ..f.enltvo" te računa vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujojo bo le malt oglasi, kl •o plačani t napr«), Plato bo lahko tudi v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava lo, Co jo vprašanju prlloiona znamka sa odgovor ter uianipulaclJr.Ua pristojbina (2 Din).
[MiJ«
Fczor!
Otroška vrtnarica
Pozor!
Izdelujem lesno - strug ur sko
bo dosedanjih služb ,,PoStoua ngllna moč"
pod
izdelke, ovalno okvirje lu vsa v to stroko upadajoča dela po konkurenčnih cenah. Zvl cenjeno ponudbo dc priporoča lllupič Karel, stru- .........
garskl mojster, Ljubljana, | upi\avo ",1 Jutra'". _____
Uospoavctska cesta štov. lu. I ' ________
11113
------------ Učenec iz dobre hišo
ToMnJof*	zdrav, krepak, s primarno
lCiiiiHLt.	.šolsko Izobrazbo, ko takoj trgovske, mostno in druge, sprejmo v trgovini z nic-
izdelujo ln popravlja najee-	. ;,Upim blagom na deželi,
nejo novo ustanovljena tvrd-	»amo pismeno ponudbe na
ka Lovro Hozmuu, ključav-	upravo. 11S33 ničarstvo in tchtalčaiatvo v Ljubljani, Krlževniška ul. i).
11107
Pri Birojih za obdelovanje I Mariborčanka lz dobro hiše, lesa, o.,ubito tračno žago, , pridna, poštena, z znanjem • •« iščo strojev vcS0e:-:a , slovenskega, nemškega ln sr-mlzarja. kl bi lili zrnoma bohrvntskega jezika, 1Š6« me-itz r»kaj časa voditi i-elo a to vzgojiteljico i»rl dobri u-ednjevidlko 1 .-•nolndustrlj- pošteni obltelji. Gro tudi v uko podjetje. Šumel luinjo | Inozemstvo. Naslov v upravi prednost. lVnudbo z označ- j „Jutra", Maribor. 11006
Slike za legitimacije
Izdelujo najhitreje fotograf Ilugon Ilibšor, Ljubljana, Vavazorjev trg. Državni nu-stavljeaci imajo popust. 951
Slamniki
to sprejmejo v moderno kro jen je, barvaujo ln beli nje, tudi moški iu nviloul. Kov* po zelo nizki e, nl. Priporoča se J. Stemberger, Ljubljana, Dunajska cifjta 9.
11015
pišoče jo)
Arhitekt
Slikarski mojster
z večletno prakso na Dunaju, želi službo kot poslovodju. Naslov v upr. ,,Ju-tra", Maribor, pod ,,Strokovno Izvožban". 11004
Obračalni stroi
za seno, malo rabljen, so proda. Fran Gornik, Graho-vo-Kakck.	1.1.760
tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena M. PRANZL «Ss SIN 1888
2828/a
v Ljubljani, Privoz 10,
Poštni predal 44.

Čevljarski stroj I	Sodi,
za splošno šlvanjo, patent prazni, dobro ohranjeni, ln
„121aBtic", v prav dobrem stanju, so proda. lOvontualno no z um on j (i b krojaškim. Cena 1750 Din. — F. Zalar, Višnja gora.	11802
Ugodna prilika
K, Widmayer	Spalnn oprava lz niahago-
pri ..Solueu" za vodo. Prlpo-	dobro ohranjena z dl-
ročam: Itaznovrbtno perilo, vanom, rnztcgulno mizo, 4 svilnate ln druge robce, fierpe ,	o^ko, zastoji za 3
mnnufakt.irno blago, oblekco, (okno, 4 oobua vrata, 4 lo predpasnike. Vso opravo za to!ji.
otroško košaro,
novorojenčke, mojo ln nogavice, domačega izdelka. — Venčko ln šopko za nevesto in blrmanke, kovtro, Abtaho (peče) l Ka debelo primeren popust.	OSO
Divan
ludi za ležati, bo ceno proda liorljanska ulica 13/1. od 9. do 0.	11750
mm
Pozor, turisti, lovci
In športniki! — Najceneje ln uaisolldnojo obleko po meri Vam napravi A n t o
''"\c * 01 ,„kr?iač' O«; ! (marino) prodam. Naslov avetaka ccsta iG. 1089» poV0 uprava' MjutrV.. n7cu
2 krasni obleki
i:a dečko od 10 do 33 let
Ugodna prilika!
Jakob Fcrluna
i? »?«-i--«. priporoča slavnemu občinstvu - J v izvrševanje vrtnih in sobnih trpežnih privatnih stolov po zelo nizki ceni, in sicer za-klopni po -JJ Din, .sobni po 34 Din, franko kolodvor, 11694
jzpriv .n stavbenik b češkoslovaško kouccsljo, mnogo-stranskl, z znatno prakso v visokih i-tavbab, mostovnlli stavbah
stroki, s finim umetniškim razumevanjem, prvorazrt dul knlkulant, stavbni voditelj, konstruktor ln dlspoucnt, stav 29 let. Išče mesta v Jugoslaviji pri nrloznl flr- ( ml. Govori nemško, češko, dobro ohranjen, bo proda v :i.tljp?: i, :.i.lo pvlhivodljiv. -- Ivonjušnl ulici št. 3, Trnovo. Nima posebno velikih plačil-	11002
, Bencin lokomoblla C—S K3, kakor ludi v lesni h, tovarno Laugon & Wol(, proda Strojno ključavnlčar-j utvo v Kranju.	11062
i Železen Štedilnik
Dijaki (dijakinje)!
Xdo bi hotel brezplačno poučevati revnega dijaka, kl privatno študira, matematiko za VI. in VH. razred gimnazije, ; ^ naproša, dT pošlje svoj naslovna upravo «Jnlra» pod »Privatni dijak«.	1 is.'l
Zasebno učilišče
ra strojepisje, učna rra 0 dinarjev. G. Petač, Ljublja-ua, Himska cesta št. 17/1.
i 1740
Iuteresentl naj poslati v omenjenih jezikih ponudbo pod
Pohištvo
,,Pozno ie event. Bodclovanjo razn0vrBtno, dobro ohranje-kapitalom na K B, pii „0f H0 rudj pomanjkanja prostora po nizki ceni proda. Naslov povo uprava
Stan te, Store pri Celju.
112G4
Bančni uradnik
Jutra' 11G00
«Wanderer» avto
knjigovodja - bllanclst, kore-spondunt, želi mesta. — Gre trlsedežen. dobro ohranjen, tudt na dc?elo Ponudbe nu so ceno proda. Naslov pov* upravo „Jutra" pod značko uprava „Jutra". 11505 „Verzlran".	11G73 __________
Priprosto pohištvo
' dobro ohranjeno, prodam ta«
Konjsko meso
S K cenejšo ln 20 K concj-ša zdrava tista konjska mast. Dobijo so tudi dobro Balame domačega izdelka po znižani ceni nu Tržaški cesti št. 2 v konjski mcsnlci lu v baraki v .Mostah v z» 11 -žlnl pošte. Se priporoču Rudolf PuSnlk, konjski mesur, Ljubljana.	11730
Kolo
s pomo?.nim motorjem. Alba. 4takt. 1 lA HP. v brzhibnem stanju, malo rabljen, se po nizki ceni proda. Ivan Sapck, elektrarna, Kranj.	11712
ceno proda. Sv. 1'otra cesta št. 17/1.	11737
Umetne razglednico
lepe, 100 kom. 65 Din. dokler tiaia zaloga. — Zlata Drišnik. Maribor.	11213
Oglje!
Koncem tesa tucseca se bo oddalo 10.000 k« lepega sulicna bukovega iu kostanjevega oglja. Ponudbe jc poslati do 15. junija. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava «Julra» pod «Ogl]e».
11810
Lepi smrekovi tramovi
okioK 200 kvadr. metrov naprodaj na dolenjski postaji, franko vagon za takojšnjo oddajo. Ponudbe z navedbo cene jc poslali takoj na upravo •Jutra® pod šifro drami*. 11S17
Fotografični aparat
dopl. objektiv, 9X12, sc proda. Cena 00<i Din. 1'oionraf tlib?er, Križevniška ul., Ljubljana. 11850
Filatelisti, pozor!
Mlad tror, pomočnik
erlst zir-vf n kuJliovod- ' 2°?1'0t JVv?iSK I Protla iC voda množina „„	koj. jrtotum se proua vcima ,...„ 7nnmk
.i l'diiiii.
Nemščino in Rlasovir
fjuidicin ro najbolibi metodi. Naslov v n pravi .Jiura., hsis

(do
Trgovski pomočnik
BtarejSa moč, dober dotaj-lisi, Izvežban predvsem v manufaktuini ln špecnijskl Ktroti, so :.prejmo takoj. Ponudbo jo poBlutl nn naslov Alojz ltemlc, Dravograd.
1161S
Jeionošo
fakoj sprejmo Josip Mast-uak, hotel „Slon", Ljubljana 11059
stva, iščo mesto v trgovini moderna pisalna miza — ::'.i pisarni kot začetnik. — Compas za leto 1923., onem Naslov povo uprava »Jutra ' niese-ev star škotski pes ov-11C00 , ar in „iišo" za plin. OkIo-
—---- ■ ■ ■ ——-----"i »la s>» med 1.—3. uro pop. —
Naslov povo uprava „Jutra"
Gospodična,
prijicrno izobražena v slovenske n, nemškem, Italijan-
nkem jeziku, želi premenitl In	. .
m t o prodajalke k; > tiij-.l: • nizki coni. Naslov povo upr. nt roko, e vent. kot z;-.«'-etnlca- ..Jutra".	11539
blagijnlčarka k boljši tvrd-
Voz s peresi
težak voz, prodam po
različnih znamk iu album. Poizve se v trafiki pred šolo na Prulah.	11862
Moško kolo
v dobrem stanju, naprodaj. Naslov v upravi «Jutra*. 118o3
kl, najraje v jnostn. Naslov povo uprava Jutra" pol ..Zanesljiva".	1177G
Oboa
(z etuiiem) sc proda, pove uprava «Jutra».
Naslov UK0G
Starejši natakarji
(jelonoscl), dobro Izvežbanl v svoji otroki ter tre^n', su ticoj sprejmejo v restavra-.:ji na drž. kolodvoru v :;,t-lirebu. — Enako se sprejmo
ProdajnlUa
mlajla z dobrimi spri* 0eva!l. l."i'.o mer.ta, najraje na de.':oll. Ponudbo pod „Na dež.ll" na upravo ..Jufru".
11720
Izurjena šivilja
;.re :'.ivat na dom. Naslov pove uprav «Jutra».	11721
Voziček
na Štirih kolesih (velik), se proda, pojasnila daje Smer« kol, Sp. Šiška, Kolodvorska ulica 1G6.	11533
Mesta biagajničarke
iell gospodična, iivcfcb&na v manufitkturl In <;ai:.nterijl, z dobrimi spričevali m večletno pr.-.kso. Prevzamu tudi vo-lstvo trgovino a!i podružnico na d želi. Nastop 1. ali 15. avgusia. Ceni. ponudbe
Satan!
Najnovejši r parat za klo-panjo ln bruSenJo kos, naro-i člte takoj pri Ivanu Savnlk, Kranj. — Cena: 1 komad G0 Din. Trgovci znaten t o-| pust.	11510
Majlma stružnica
Ležišča
(RuiKSchmicrlaKcr) sc prodalo, in siccr: o popolnoma novih po 80 nun, G po GU mm, 3 jer-mcnice, 1 centrilugalpumpa, vci dvokrilnih vijalnih spon, levi in desni ovoj (ZuKsehrauben), pet četrtink in tri četrtinkc colc. — Poizve sc v Ljubljani, Jcranova ulica 13.	11S92
Otroški voziček
modem, poniklcn, »o proda liri Valenta, Cegnarjeva ulica 8/11.	' 11759
za mehanike ln Mygula mo-
tocikel s prlklopulm vozom,	, . \/ t\
f o proda. T. Kkafar, Ilira- |	l\CCalv O A v,
ska ccsta št. 13, Ljubljana. 1 žopni lormat, brezhiben, Fe 11460 | ugodno proda. Naslov pove uprava „Jutra". 11374
DKW pomožni motor
Kolesc!]
upravo „Jutra" nov. lahek, Izvnnredno lep port ..DlagaJnlčarlta". 11704 ičisto malo rabljen zaprav- ua speCijninCm kolesu, malo
---------Ulvček z oljnatimi osmi, raWjen b0 ugodno proda.
! kakor tu. I aparat «n■ «-f?-Ji- .Ogleda se v garaži Goreč,
lriivft ; nn nnuln Ki»niru- ■	-	- ----
Mlad tr
Kuhinjski mesar, popolnoma Izurjen v specerlj:	_
zmožen restav:-uclJ:-,Uega me fakturni In galanterijski |
pomočnik ;kovo kislino, proda -Konku- | Vcgova ulica 8. ■kl nima- rcnclja , r/,g. Slaka. 11443
11S82
Barskega posla z večletno stroki zrli primernega me prakso. Ciril Tratnik, Zagreb sta v mestu nli na dežel 11530 Službo nastopi lahko ti koj. Ponudbo pou filfro ,,Izurjen" na upravo „Jutra". liObiS
Ktfčifni voz
Mlinar
rešč dela v umetnem valjčnem mlinu, bo išče. Plača o o dogovoru. Oskrba v hiši. [\an Nastran, p. Radomlje.
11409
Gaterist
žancsljlv In prvovrsten, bo »prejme za polnojarmenik r.a ;akoj;"injI nastop. Ponudbe z navedbo plače In dosedanjo službo pod šifro ..Oaterlat" na upravo „Jutra". 11238
Pisaini stroj
, .. , ...	... v , prvovrsten, so ugodno proda,
lahka kodja, zapravljivih, Ponudbe na upravo „Jutra" voz za samca, prsna vprerra,	stroj",
vso po zolo nizki ceni produ	"
Kralj, Železniki.	11425 ; —
Mesto slug
Avtopnevmatika
v trgovini ali kaj .sliCn*"" isic zanesljiv mladenič, "^nudbe različnih velikosti, se dobi pod -Zanesljiv* na •«•„-» vo najcenejo pii O. Žužek, Jutra".	11854 Ljubljana, Sodna ulica 11.
11231
Potnik
pri trgovinah manuf^H*" e
Najboljša kolesa
nodne :n blajca dobr** vpeljan, se dobo po najnižji ceni pri išče -stalno nameščeni''. Primi O. žužek, Ljubljana, Sodna rcfercncc. Naslov pove uprava, uilca 11. 112S0 «Jutra?.	11805----------—
Vajenec
/e sprejme. Martin Gorjanc, čevljarski mojster, Ljubljana, Krojaška ul. 1. 11771
Mlinarskegaptimočnika GJrvyo zastopstvo
Iščo valičnl mlin L Matlan lEIoVou13° »prejmo Htarojšl
a,t » t . , ,	Vrfne f t-lo
AianUfaKtnriSt I prodaja najeeneje Rožmnnc prva moč, Izložbeni aranJcr, & Komp., J-jubljana, Mlr-
Iščo mesta za takoj. Naslov jo 4. pove uprava „Jutra", 11785 . __________
Vojaški plašč
se poceni proda. Poizvo se pri Petru Capudru, krojnču v hiol Vzajemno posojilnice.
11873
Kdor ima vrt
ln čo se bavi z vzgojo manjših domačih živali, noj išče brezplačno na ogled hrvaški llustrovaul časopis ,,Uzornl Vrtnar". Cena na leto 30 dinnrjov Zadostujo dopisnica na naslov Vlad. Horvat, Zagreb, Strossmajerjeva ul. 90 11025
Železen tovar. dimnik
8 m dolg, 80 cm svetlobe, kakor 2 kotla-rcsorvolra, 1.5 In 7 m" prostornino v najboljšem stanju so proda. — J. Oražem, Ribnica. 11711
Motorno kolo
skoraj novo, znamko ,,Pueh" 4 H P pod garancijo prodam po zmerni ccnl. Naslov: J. G., Glavni trg 13, Celje.
11S28
Bukova drva
s 15 do 20 odst. okroglih, kupi večjo količino tvrdku Vinko Krstnu. Maribor, Maistrova ulica 13. Istotam se kupi večja količina jamskega le3a: 2 m, 2'40 m, 4 m in 4'SO m dolg, debelost na zgornjem dolu od 20—33 cin. borove, smrekove, Jelove In hrastove. Tudi večjo količino borovih stafelnov 8'20 ln
sicer od petroleja, itrrjno-a in nia'.ilr.eua c h l.nkor tudi popolnoma celo vrečo od riža, sladkorja iu moko, ro kupijo. Ponudbe na tvrdko Franc Zangger, Celje.
11331
Sadni mošt
lastni prMelck, na debelo Jn drobno. Na drobno 5 Din lltur. Pri oddaji od 5 litrov naprej popust; tudi prlsti sadni kis po 1.50 Din liter je za dobiti. Spodnja Šiška Mavrerjeva ulica 274 (za slovensko šolo).	11731
Kdor hoče
kakršnokoli stavbo graditi po znižani ccnl, naj piše po pismene luformacljc ua naalov : Dragotln Korošec, Ročica ob Paki.	11^20
Ralitetna pisarna, d, z o.e z. i Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
Prazno sobo
Išče zakonski par brez otrok Ponudbo na upravo „JutrJl pod ,,Takoj 2".	II637
Stanovanje
obstoječe ls 2 velUfb kuhinje, kleti ln podstrci^ z elektr. razsvetljavo, v er«! din i mesta Maribor, so proti enakemu v Ljubljani zami! nja. Naslov v upr. ..Jutra"
neoi
Sobo s hrano
Trgovsko liišo, enonadstrop-110, z lepim lokalom, vo llkim gospodarskim po-Blopjem, vrtom ln gozdom v promctuern leto-vlfikom kraju Gorenjsko za 125.000 Din.	f
Rc8luvrucijo o krasnimi po-
slovnični prostori, soba- | oddam enemu ali dvema g* ml za tujce, velikim apodoma eventualno gospo, vrtom 3 orali dobro za- dlčnama. Poizvo so v upravi raščeuega gozda v krasni „Jutra". 11581 legi Savinjsko doline,---------
Hil i non ads tr open, na tri	Stanovanje
tečaje na stalni i»o6ni B0t,0 |n kublnjo, prazno al| vodi z nokaj zemljišču, opremljeno, ev. a souporab« 10 minut od postaje, kuhinje, iščo zakonski pat 150.000 Din.	| brez otrok v mestu ali m
Mala hišica
z vrtom ln prostim stanovanjem so proda. Naslov v upravi „Jutra".	11712
Kupim vilo
z vrtom v mestu ali blizu mesta. Ista mora obsegati 5 sob s pritiklinaiui (kopalnico, sobo za posle, klet), vodovod. Pravico takojšnje vselitve ali vsaj v jeseni. Pismene ponudbe pod «Komfort» ua Alotua Com-pany, Ljubljana.	11707
Alalo posestvo
z vilo v šoštnnju proda Luk-raau, Maribor, Majstrova 19.
11700
Boalltctna pisarna, d. z o. z. v LjuDijanl, Sv. Petra c. 24.
prodaja:
Enonat!stropno trgovsko hišo v Ljubljani na Sv. Petra cesti, b prostliu lokalom takoj ln stanovanje.il 3 bob v septembru, 350.000 dinarjev.
Novozidano hi&o treh sob ln prltlklln, 400 m* vrta, elektrika, vodnjak, v 6t. Vidu, 90.000 Din.
Visokopr it lično hiSo z dvoma orali vrta pri Celju, sta-uovanjo takoj prosto, 100.000 Din.
Enodružinsko liiSo z dvema svinjakoma, Supa, vrt, lu gozd pri Novem mestu, 78.000 Din.
OostUniSko posestvo pri Vrhniki z inventarjem, hiša ima 0 sob, verando, ledenico, preko 100 lil letnega prometa, eamo 65.000 Din.
Gostiln o s mesarijo t trafiko in mlinom na pet parov kamnov, b posestvom v brezkonkurenčuetu kraju Štajersko, 450.000 Din.
Trgovsko hito, euonudstrop-lio, v večjem trgu Stajer-Bko. lepi trgovski lokali, ležečo tik cerkve na glavnem trgu, z vrtom, go-Bpodarsklm poslopjom ln inventarjem. 275.000 Din.
Večjo število vil, gostilniških posestev, trgovske ln stanovanjske hišo, v Ljubljani, okolici in na deželi, manjša ln večja kmečka posestva, več graščinskih posestev, mline, žago, razna Industrijska podjetja, vodno sile, stavbene parcelo Itd.
11756
odda v najom: Restavracijo z vuem Inven-tarjom v ljubljanski okolici proti najemnini 1250 dinnrjov mesečno. Gostilno in trgovino z nekij posestva blizu Mengša za mesečnih 1250 Din. (Kavcija za inventar 15.000 dinarjev.) Dufct, izvrstno Idoč, na Jako prometnem kraju. (Potreben kapital 100.000 dinar jov.)
Trgovski lokal v centru j -—-----
.. Ljubljano proti odkupu.	InrtucMiPA
Opremljeno sobe v Zvezdi ln	liltJUbiriJCU
Poljanski cesti proti niz- opozarjam ua objekt gospo-kl mesečni najemnini durskega ln tovarniškega boljšim gospodom.	I posiupja novozgrajenega na
Iščo v najem: obširni parceli v bližini Stanovanje treh do štirih ' Ljubljano, kl se lahko do-sob s prltlkllnaml v novi vrši za vbuk obrt. Industrijo, stavbi, no prednleč od zavode, društva itd. Proda centra LJbljano, najem- se pod jako usodnimi poboji, nlna so plača za daljšo Naslov v upravi „Jutra"
Enonadstropna trg.hiša
z njivo ln vrtom pri cerkvi v prijaznem mestecu nu Dolenjskem, bo produ, po-trobuu 70.000 Diu, lokal 'n siuuovaujo takoj na r*x'.po-iago. Pojamiia da)j 'urtnIK Prane lirluovc, Gomllsko 57.	11834
dobo v naprej, ali so da večjo poboJilo. 11755
11720
Kmetsko posestvo
prodam blizu Ljubljane s 15
orali zemljišča, lopo urojo-
Malo posestvo
,, ,	se proda, pal ure od Trbovelj, ----- ----------- - ,, .
10 20 z vsako dolžino bo obsto}cčc lz travnika, njive In	no. - Pismene ponudbe pod
tam takoj kupi. 11035 Rozda Poizve sc pr, Jcr„cJu	#>Lepa lega" na upravo
Turnšku v Trbovljah 2, št.31.	„Jutia".
11808
periferiji s 15. junijem. Ponudbo na upravo ..Jutra'1 pod ..Mlrna stranka". 11530
Soba
& dvema posteljama, s po« sobnim vhodom, se odda i 15. t. m. dvema boljfilma gospodoma. — Naslov pov« uprava „Jutra".	1152S
Letovtščarll!
Oddam od 15. junija dalji 3 sobo (5 postelj) b popolno oskrbo za osebo 70 Dla dnevno. Najlepša točka, pol uro od Ploda. Naslov i upravi „ Jutra". 1145!
Zamenjam stanovanje
v Ljubljani, obstoječe lz trd sob in pritiklin v sredini mesu za enako v Celju. Neanonimni ponudbe na upravo «Juira» pot «Llubljana-Celle>.	1171
Sobico
zračno, v bližini bolnice, l&ti akademik (Primorec) sa ok tober. Ponudbe na upravi „Jutra" pod „Mlr". licu:
Na stanovanje in hrant
sprejmem dva gospoda, evenl dve gospodični. Naslov pov uprava «Jutra».	1158
Letovišče
sc odda ua Uorculskcm: 2 sot s kuhinjo. Oglasi na uprav •Jutra» pod šifro «Qozd 1924< 1180
Iščem sobo
za takoj ali s 1. lulUem s pc scbnitn vbodom in elektrike razsvetljavo, po možnosti sredini mesta. — Ponudbe n upravo «Jutra« pod «Kostič USf
Soba
s posebnim vhodom, električt razsvetljavo, blizu poŠte, ! odda gospodu ali gospodi&nl. ■ Naslov v upravi «Jutra». 118!
Opremljeno sobo
išče boljša Gospodična s l.Jul Jem. Cenjene ponudbe na upr; vo «Jutra» pod «Mlrna». 11«
Svežega brezovega lesa
Nova hiša
s 3 sobami, kuhinjo, veran-
2000 Din nagrade
u.ravo d^m onemu, kl ml prcskTl 11868 stanovanje 1 sobo ln kuhinj llbbd mestu. Naslov v upra
kupim več vagonov, od 1 do 2'50 dolgo ln od 10—25, 30
cm debelo s skorjo, bolj rnv-	u ________ __________ _________________ r_________
ne. Cona za kg franko va-	do, kopalno sobo (stanovanje	hinja kupcu takoj na razpol go.
F,on Slovenija ali Postojua.	takoj prosto) — naprodaj.	p"ranc Ccrk, Novi Vodinat, Vod-
Ponudbe na naslov: Franjo	Naslov povo uprava „Jutra".	"
Majhno hišo
^ 2 stanovanjema, kletjo In vrtom prodani. 2 sobi in ku-
..Jutra"
1175
Modlc, trg. z lesom v Celju.
11*130
Letošnje skorje
se Išče večja količina, kakor
11550
Mikroskop
poceni naprodaj. Naslov v upravi „Jutra".	11873
Mcško kolo
dobro ohranjeuo, se proda v Vodmatu št. 117. 11S71
Kuharica,
flridna, dobra, so sprejme. 1'onudbe z zahtevo plačo pod ..Poštena" na upravo „.7u-tra".
Va.ier.ca
Ca čevljarstvo sprejmem. Ilrnna ln stnnovanjo v hiši. Drugo po dogovoru. Adolf Ktraka, čevljar, Dupljo pii Tržiču, Gorenjsko. 11700
Dekle
Zdravo, krepko, za vsa hišna tlela poleg kuharice, ee takoj sprejme. Naslov v upravi „Jutra".
Železniške reklamacije
Katica, povej mi,
kjo e1 kupila posoda? Ali no veš, da ss kupi najboljšo pri V I o o 1 n u, Maribor, Glavni trg?	101
Znižane cene za otroške vozičke!
Sobno opravo
9282 in rolo kuhinjsko prodam po nizki ceni. Gorenc, Dunajska c. 85, Strojna tovarna.
Biiard
tvrtka Seyfertli modem, dobro ohranjen, kompleten, slonokoščene krogle, prodani 2000 Din komad, Maribor, Klavnlška ulica 12. 110 97
Tovarn, železna okna,
pravno zadeve, knjigovodstvo prevzamem zn popoldanske ure pri kaki večji	Novi modeli. Poslužujte eo \ firmi. Pismena vprašanja	izdelkov domačo tovarno nova, 20 komadov, za šipo pod „Verzlran" na Aloma	otroških vozičkov in dvoko- 20 X 20 cm velikosti, 2.14 X Company, Ljubljnpa. 1185S	'os ..TRTBTTNA" F. P.. L., 1.52 m b ventilacijo (dreh
Posestvo
prodam z gostilniško koncesijo In inventarjem, 5 oralov tudi smrekovih češark. Samo zemlje, na deželi v prouiet-vagonske ponudbe z najnlž- nem kraju. Pismeno ponudbo
..... pod ..Posestvo" na upravo
„Jutra".	11869
Jlini cenami na tvrdko Vinko Krstan. Maribor, Maistrova ulica 13.	11621

Sishe gobe
kupu Jo
po najvišjih ccniih
y. h. eohrmuhn
LlubUana
Sv. Petra nasip Stev. 27. (za vodo). 2822a
Vreče za ofil.!e
nqve, oziroma'rabljene, vendar dobro ohranjene, se takoj kupijo. — J. Pogačnik,
Visokopriiiična hiša
v lepi solnC-natl lesi kc proda po zelo ugodili ceni. Na-Dlov v upravi ..Jutra".
117(54
Vila v Vlžmarjih
polog kolodvora bo ceno prnd«. V vili Bta dvu Rta-novanja po 3 sobo s prltlkllnaml ln pralnica; Jo vodovod ln elcktrlf-na luc. Pred vilo jo mali park, vrt za zelenjavo In sadni vrt 7, ograjo In dve njivi zraven. Naslov v upravi ..Jutra".
316SD
mau,ka ulica 4, Moste. US93
Foto-aparat 4 Va X 6
Auasligina'., 0 kaset za plošče. 1 fiimpakkascta s povcčalniin aparatom se radi smrti proda za 1200 Uin. Naslov v upravi.
Išče se stanovanje
v Ljubljani preko poletja : meaeca Julij-avgunt za 4 osi bo. Prednost Ima utiinovaa. s kopalnico In uporabo vrti Ponudbo pod ..Poletno su novanjo" na upravo ..J«'™
Z".meti]am stanovanji
2 »obl, kublnjn, preboli 11901 elektrika, v bližini clcktra ' nc, za podobno v kak. drugem okraju. Ponudbe p< „Meato" na upravo >.J^tr"
Zeissov Tessar
1 Vi X 6. t 1! 7 cm: 4-7, krasno oliraujen, z opremo, po ugodni
ceni naprodaj. Ogleda sc vsak	. i,-of,f,
uan cd i3 do n. in od poi i9. Stanovanje s hrano
do pol 20 v Novem Vodinavu 9, igee boljSa gospodična (ura pritličje. Istotam tudi nekaj nica) pri bollil družiul drugill prvovrstnih totoapara- oredlnl roeata. PonudDn 11903 , upruvo „Jutra pod ,.Bo Ba".	1181
Mala usnlarna
pol ttro <id Maribora, 0 oralov zoinljisr-a, spredaj eno-
Veleposestvo
76 oralov, 90 glav žvinc, druga posestva do 700 oralov, bolel, mesarija, velik promet, gostilna, pekarila, viia, žaga. mlin s posestvom y oda Zagorski v Marihoru, Barvarska ulica št. 3.
11860
Stanovanje na perifer
2 eobl ln prltlkllne, elc' trlčna rozavoLljava, so i menja ladi družinskih ra mer a primernim v tnesi Da sc nagrada 5000 kron puvrnojo 80 vsi stroški^ r nudbo pod ..Kamenjava _ upravo ..Jutra".
117
ijubljnna, ' Daluiutlnava ull- i nadotropnn lilSa z malim vino-
... - '	...... I	r>.wlrx*«r,n,,tlj- 1-lnt IIQ ■
ca št. 1.
11644
Pozor!
Plačujem najboljo
Pozor!
staro
gradom, sndonosnlk, klet, tis njarna z bazeni, cementnimi kadml. vr.o v dobrem stanju, gospodarsko poslopje s hlevom ln prošo, svinjak, sc nrodn nli f7a tudi v najem.
Absolvlran jurlst
'e? „t-kiun.na • . i«. u, i.dzin b ventilacijo turen- nhlpk* *Bvlie ln nohlfitvo	••
Ljubljana. Knrlovska cesta 4. barer Klanpflilge!) iz špecl-	Ta dom dor lsnka So lahko takoj vsel ln zaene
I I.-totam se dobijo po znižani i Jnlnona železa, so.cono pro-	'fl0S„?.i,f obratovati. Vprašati prllnst-
11400
j I.-totam pe dobijo po znižani • .talnega železa, ho.ceno pro-I eenl nova dvolcolesa. mali dajo. Okna so na ogled pil ! pomožni motorčki. šivalni Prometni, Krekov trg 10. z vsemi izpiti, z večletno fl- stroj I in pneumatika. Spre-nančno in trgovsko prakro jemajo se v popolno popravo v industriji, porfekten slov., za emajliranje z ognjem ln srbo-hrvatn1;! in nemški ko- poniklanlo dvolcolosa, otroš-respondent, samostojen knjl- it| VozI«"UI. šivalni in razni trrijepiscc Itd^ Žcllj drugI atrojl — Prodajajo se
tudi na obroke. — Ceniki poizvo se Lcop. franko.	1020 Mestni dom.
Boljša pestunja
t.drava, se sprejme k enoletnemu otroku pod ugodnimi pogoji V boliši rodbini. Ponudbe pod »Pestunja* na upravo «Jutra».
11893
govodja,
spremeniti dosedanjo mesto, Gro tudi na deželo. Prvo-11866 vrstno referenco na razpolago. Cenjeno ponudbo pod ..Avgurt" ua upravo ,,Jutra" 11713
Motorno kolo
znamko Peugeot. Hp 3so no izredno nizki ccnl proda,
zadostuje — Dramo Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 20.	11318
nlku Pp.rgler. Maribor, Mlinska ulica 44.	11606
Novo z?^??na hiša
in zraven nokaj vrta bo nroda na Gorenjskem, pol uro od Ploda v zelo pro-lnrtnem kraju, za kakenra
Jedilonoša
fSpeiscntrSger) se sprejme restavraciji »Zvezda*.
Prodajalka
Har. moč, galanterijske stroke, vcsča pisarniških del, sc sprejme v večjo trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove pprava «Jntra»-	'AmI
Knjigovodkinja
ž: mnogoletno pisarniško prakso, želi mesta v Ljubljani ali oko-lici. — Cenlcne ponudbe pod »Starejša moč» na upr. <Jutrn».
11170
Mlad trgov, pomočnik
mešane stfhke, želi dobiti službo v k? k i veletrgovini v I .hib-H^ni nli kakem drugem mestu. Plača v začetku laliko minimalna. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo «J0(fa» pod .Nastou takoln	HM5
Pestnvrnterient
In gostilničarjem se prlpo- ...............
rofa za nakup papirnatih drugim""materlialom, poceni
Hrast., smrekove hlode
v normalnih dolžinah ln v debelinah nad 80 cm, ku-Gornlk! plmo vsako množino, nnj-11780 raje na progi Zidani most— ' čovHnrln. Cona 37.000 Din.
___ .. j Brežice. Ponudbe z navedbo Natančno so Izve v Gradu
cene. množine ln kraja, kjer gt. 02,. p. Bled.	11577
2 nova telelon. aparata « 'K1,'
hišni telefon z žico ln
pervlletov tvrdka M. Ljubljana.
TIčar. 1000
Športne srajce
moSko in otroške, in druso turiio najcenejše ln najboljšo so dobi pri ,,Amor". Iz-delovalnien perila, Gllneo 20. I. nadstr.	11774
Partija dobrih čevljev
n 25 odstotnim popustom rc _ proda. Zadruga čevljarskih , nlh zabojev.
proda Dertnlk, Mlinska 31.
Maribor,
Štedilnik
(trlunifl dobro ohranjen, prodam. Kiadezna ulica 7.
11745
Zaradi opustlive trgovine
prodam večjo množino praz-
Ponudbo na
mojatrnv. Maribor, pod Vn upravo „Jutra" pod „Dmd-llko kavarno.	11787 iuost".	11808
mo na naslov: And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. 1017
Bc'!(a priložnost
Prazna mesečna soli
Posestvo
so proda, 7 oralov zemlje,
gospodarsko poslopje, od- . ......— ---------
daljeno 20 minut, od kolo- pavltetlrana In z elektra dvora Poljtane, pripravno za razsvetljavo ter s poseaai trgovca z živino. Voe so vhodom, v sredini mesta, Izvo pri Antonu Stunf, Polj- odda s 1. julijem t. . on Cuno.	H710 mu, kl plaCa najemnino
___________ vc& mcsocev naprej, ozir«
I posodi 12.000 Din za do
Vila tia Bletlii 1 lrtn- Mtla 80 tudl. 2f, nrl-^^JanraU u^avo" tir
proda ali zamenja z novo vilo (hišo) v (pri) Ljubljani. Naslov povo uprava ,.Jutra".	11400
Stanovanje v vili
krasno komfortno, v Mariboru, blizu parka, event.
Dve opremljeni sobi
skupni, z vso opravo, s J paratnlm vhcdom ln oIok razsvetljavo, so oddaš dvema mirnima osebama, j bIov pove uprava „Jutra. ■
Halo!
Kupujem ln plačam pn najvišjih cenah staro obleke, čevljo In pohištvo. — Dopis- \ Mariboru," ro ugodno nroda nica zadostuje, dn pridem , ponudbe pod „T)oblCkanosro na dom. A. Juretlfi, Ljub- n"srstvo" na upravo „.T»tra" liana. Sv. Jukoba uabrežjo Maribor.	117110
8t. 81.	11788
_____ —u	............Opremljeno stanovat
krasno pnesntvo, prlma vino- opremljeno - prepustim za	v Mariboru: 2 sobi, kuhla
irrad velik padrncsnlk. njive vISjo službo pri Industriji,	Boblen, prltlklino, elel.iri(
lepa rc!ipodarskn bi5n, dvo trgovskom podjetju ali dru-	parket, plin, oddam ta»°J
vlnlCarlil z gospoilarr.kim god. - Iteane ponudbo ull	najem. Najemnina pol 1
nnslnniem, fb nkrnIni cenil Informativna vpraSanJa pod	naprej. Naslov v upi'
■ ' „Trlglav" na urr. „Jutra".	,,jutra" Maribor pod .."v
11210	ma".
Žensko kolo
dobro	oliranleno. kupim Ponudbo	na naslov: Karnliua Zupci, Lli'bllan.1, Tobačna ulica «.. LL.	US99
111
Stanovanje
SolitStio 6tiinovnnJe	____________
, novi vili v Ljubljani (2 (2 do 3 sobe, kuhinjo. P V nnietn	sobi. po?el»ka sobica, velika tlkline) ISSo do 1. soptci"'
Sli vzame, eventualno se ku- ' predsoba, kuhinja In priti- zakonski par brca otr°" nl malo posestvo v okolici kline), se odda z avgustom okolici Ljubljano, ICnmni LUibljane. — Ponudln "-d najboljšemu ponudniku. - Kranja ali Celja. Po", „Najcm" na upravo ..Jutra". , Naslov pove uprava „Jutra' . pod ..UCltei v poUoJu 11723 I	'.OioO i uiu-.vn _jutra •	41
Sobo, opremljeno
•j posteljama lu b aoupo-:„l,() kuhinje (ali brens iste) L iillžinl eokolskegu Taboru [u juž. kolodvora v LJub-i ianl iK^o boljši zukonskl ,ar b™2 otrok od 15. Juniju, loDudbo ua upravo „ J utra" jarlbor pod „Mirua Htran-1X701
ka"-
Sobo
fdiko, krasnn, prazno, b pn-rhnlui vhodom, v sredini .t ei , 'i, malenkostno najemnine, zamenjam za stuno-VJtlje a kuhinjo ln platam J(:nido. Ponudbe pod „Na-latlii" na upravo „ Jutru'.
11SJ7
Lepi sobo,
11(10 opremljeno, z elektr. ILC-Jo. Išče boljši finppgd a j, Julijem. Ponudbo z nu-,rdl)i> cene pod „Clota" na ipravo ..Jutra". 11077
Soba,
lepo opremljena v sredini nesla, bo tukoj odda. Na-ilor v upravi ,,Jutra".
11800
Sobo
(filrno, fl pnmbnim vhodom ti 1. julij tšče duSevnt de-livci'. Plunteno ponudim pod ,1. julij" pu upravo ..Jutra" 11875
Opremljeno sobo
odduiu takoj. Naslov pove uprava ..Jutra". 11848

Družabnika
7.a znano reullietno pisarno s 15.000 Din išče Zagorski. Maribor, Barvarska ulica št. 3. 118a9
Stanovanje
2 do 3 sob, kul:in]e in pritiklin, v sredini mesta, išče mirna stranka. Ponudbe Je poslati na upravo «Jutra» pod šifro «Na-1-rada 10.000».	10976
Stanovanje
b kublnjo, tudi muujše, Iftfo zakonuki par broa otrok za tukoj aH pozuoje. Plačam za daljfio dobo vuaprnj, cvt. dam dobro nugrudo aH posodim dennr. Ponudbe pod ,,Mirna stranka" na upravo »Jutra".	11876
Trgovina
na deželi ob glavni cesti z uporabo zemljišča so da v najom. Naslov pri Trobentn, Maribor, Aloksajidrova &8.
11703
Trgovina z meš.blagcm!
dobro vpeljana, s velikim lokalom na lepem prostoru, z invontarjom In električno razsvetljavo, v uiestu Slovenije, se proda. Cenj. dopise pod „JunlJ" na podružnico ,,Jutra", Celje.	11832
K»mpan]ona
Trgovina
z mešanim blagom v lepem prometnom kraju ob železniški progi Celje-Velenje, *e da v najem, ev. so tudi proda. Naslov pri upravi ,,Jutra" pud „Ugoduu prilika".
11/. 35
s kapltulom so Isč-e za konfekcijo. Naslo.v: ..flainoalo-jeu" v upravo „JuUu".
11801
Gostilna se proda
v sredini mesta, zraven 12 oralov zemlje. Ceni lil plačilni pogoji ugodni. Nasiov povo uprava „ J utra".
11838
Zaradi obolelosti
odstopim dolež (dve tretjini) strojno-mebunlčuega podjetja, katoro izborno uspeva.— Vpraftunja pod „75.000" na upravo „J utra".	11005
20.000 Din posojila
rabi mlad podjetnik z <lvo-mllljonsklin premoženjem. Ponudbe pod „Neo2enJen" ua upravo ,,Jutra". 11011
Večje posojilo
do l milijona dinurjev proli visokim obvestim ln trikratnem zavarovanju za eno leto Iščem. Ponudbo pod ,,Prlma garancija" ua upruvu „.Tu. tra".	11804
Iščem trgovca
s trgovina jestvin, pristopim kot družabnik, razpolagam z vsoto 40.000 Din. Naslov pove uprava .Jutra«.	11744
Sobo
'({jo, prazno, I56e pospo-ev. tudi zamenja za wdJ£:i. Ponudbe pod „ VeCja" u uprava ..Jutra". 11740
Lokal za trgovino
ali plBarao v sredini mestu se odda. Pojasnila lz prijaznosti Homun, Ljubljana. Cegnarjova 8.	11708
Gostilna
se vzame na ratun na prometnem kraju. Naslov v upravi „Jutra" pod »Prometna gostilna". 11810
Opremljeno sobo
jletotrltna Ju6, .eparlran fhnd, ISCern s i. julijem. IVuudbe upravi „Jutra" pod lltro ..Stalen".	11730
Opremljeno sobo
souporabo kuhinja oddam llkoj. Najemnina 400 dl-urjev meaočno. Ana Vodnik, Jelena Jama 110. 11818
Prazno sobo
r Mariboru l£?o učiteljica, toalov v upravi „Jutra", »nrlbor, pod ..Učiteljica".
11005
Družabnik ali
linižabnica
s 200.000 do 300.000 Din so ISCe v svrho povečanja tovarniškega prometa. Ponudbe pod ..Preskrbljen" ua upravo „Jutra". 11580
Kdo posodi 25.009 Din
proti dobrim obrestmi in sigurni garanciji zti dobo par mcscccv ali dalje, po dottovoru. — Ponudbe na upravo »lutra. pod Slfro .Sigurna garancija 1924».
11588
Posojilo f>5.(!00—70.(100
dinarjev so Išče na posestvo. Vknjižba na prvo mesto, obresti 18 do 20 olstotkov. Pismeno ponudbo nu uprnvo pod ..Posestvo".	11857
200.000—300.00 Din
: posojila išče zelo dobičkanosno brezkonkurenčno podjetje. Družunulk nI Izključen. — Cenj. ponudbe pod ..Doblčkanosnu produkt i ja" na upravo ..Jutra". 11579
Skladišča
manjša aH večja, pripravna za vsako industrijo, v bližini gl. kolodvora Maribor, so oddajo t nnjem. Vprašanja pod ..Skladišča" na upravo „Jutra", Maribor.
11792
Prekajevalnlcn
z lokalom na dobro IdoSem mestu blizu rudnlktv, prodam radi selitve po zmerni ceni. Dobro Idoča prekaje-valnlra je v promHu In jo kompletno takoj t <lda»n. Ponudba pod ..Prekajevalnl-••a" na podružnico „Jutra", Celje.	11831
Družabnik
s 500.000 K pristopim v dobra idoeo trgovino z mešanim blagom ali pa samo z inanufaktu-ro. Pristopim tudi k gospodični ali mladi vdovi brez otrok, ki ima res dobroidočo trgovino. — Dopise pod «Družabnik» na upravo «Jutra».	11815
Kapitalist
s 400.000 do 500.000 Din se sprejme v svrho razširjenja dobroldoče?a ln starouprlja-nef,a podjetja. Prednost Imajo žcleznlnarjl. Ponudbe pod ..Železnlna" na uprnvo ..Jutra" Maribor. 11703
Za novo »stanovitno trgovino
z mešanim blagom v zelo prometnem Industrijskem kraju na OorenJi-k .m Išfera kavelje ln kapitala zmožnega družabnika, kl bl tudi rfodeloval. NooZonjenl imajo prcduost. Pozneje sc lahko otvori trgovina z dežiinl>ni pi'delkl ln vliiBka triztvl-nn, ker so kleti In skladišča na razpolngo. Nailov v upravi ...Jutra" pod ,,Trgovina 1924".	11839
V svrho takoj, ženitve
želi znanja s simpatično gospodično primerne starosti s premoženjem poduradnlk v državni službi, star 30 let, Čedne zunnnjostl ln mirnega značaju. Lo resne ponudbe pod ..Srečen zakon" na upravo ..Jutra".	11801
Znanja želi
v svrho žcultvo .liiuljgentnu gospodična prijetno zunanjosti, trgovsko in gospodinjsko Izobražena, nekoliko premoženja, z istotaklm gospodom trgovcem ali višjim uradnikom, tudi vdovco /. enim otrokom ni izključen, starost 38 do 45 k'., lleane m anonimne ponudbo s sliko, kl so pod častjo vruo, na upravo ..Jutra" pod ,,Simpatija 420".	11700
Državni uradnik
27 let star, zmeren, športu udan, sc želi seznaniti v svrho ic-nitvo z gospico ali vdovo, ki bi posedovala premoženje. Ponudbe, nc Klede na starost, čo mogoče s sliko, ki se vrne pod »Miren, srečen dom» na upravo • Jutra*. Stroga diskrecija zajamčena.	11718
Ženltev
Obrtnik, 2S let star, miroljuben, želi znanja v svrlio čimprejšnje-ženitve, z naobražono gospodično do 24 let staro, prikup-Ijive zunanjosti in poštene preteklost. s premoženjem ali iro-tovino 30 do 50.000 Din. Dopise s sliko, ki se ua zahtevo vrne. pod Šifro »Harmonija« na upravo »Jutra*.	11897
Filmska karijera!
Iščem znanja z dobro sitni rano dumo, kl bl z manjšim
Varan mož,
zidar po poklicu, ho Želi seznanit! z dekletom ali mlado vdovo do 30 let staro, četudi a enliu otrokom. Pouudbe s sliko, kl so jo vrne, na upravo ,,Jutra" pod ,.Nesrečnež", Tajnost znjum-čena.	11558
Cllro	I Fotografski zavod «_
'ytare, selo dobro oUraujetie. »> itnvftuk LluhHuna kJ
i r »'-L,"?".!- P.ivo»,iJ«JS(
Znanja išče
lustnlk doblekanosnega podjetja v Mariboru 39 let star » pridno Izobraženo lp lepo gospodično aH vdovo brez otrok, mirnega značaja. Ponudbo s sliko pod ..IHaga duša 84" na upravo Jutra" Maribor. Na anonimna pisma so ne odgovarja. Tajnost strogo zajamčena. 11U98
Starejši gospod
lani na sestanku za lutcran-skim pokopališčem na] dvigne pismo v upravi «Jutra» pod iifro »Trnje«.	Utt83
Samostojna trgovka
z bogato vpeljano trgovino želi znanja z inteligentnim, dobro situiranim, ne pod 4t) let starim trgovcem. Samo resijc ponudbe pod »Angela 1'inžgcr* na podružnico »Jutra« v Celin. 11*27
Amcrikanec
z večjim premoženjem Želi znnja z gospodično čedno zunanjosti in v trgovini z mo-šanlm blagom izučene, starost 18 do 22 let. Ponudbo sliko poslutl na uprnvo
runu uumu, ni u i a uiuiij; um , -	,	---
posojilom uresničila idealen ..Jutra pod ..Trgovce načrt. Za protluslugo bl ji	11041
pripomogel do filmske karl-jere! Dlskreno! Dopisi na upravo „Jutra" pod „Veaua".
11881
Znanja išče
z Inteligentno gospodično blagega znučnja 301otnl zasebni uradnik ua deželi. Resne ponudbo pod ..Zaupaj ml" na upravo ..Jutra". Tajnost čaBtua zudeva. 11027
Dopisovanje « Zanesljivost«
Dvignite pismo.
11748
Dopisovanja žele
gospodično z Inteligentnimi gospodi. Dopise na upravo ,,Jutra" pod ,.Rdeča ln bela vrtnica".	11020
Kratek klavir,
krasen glas, skoro nov, se ugodno proda. Ponudbe pod »Ptvovrsma znamka* na upravo »Jutra*.	11849
Salonski gramofon
z 9 ploščami sc proda za 525 dinarjev. Vpraša se pri M.Stražarju, trgovina usnja v Dom Žalah Št. 50.	11809
Kdo v Ljubljani posodi
za par mcscccv poštenemu go spodu klavir proti primerni mesečni odškodnini/ — Ponudbe pod »Klavir* na upravo »Jutra*.
Naslov pevo uprava „.lunv". , "" ...
Vi siiue za legitimacije !
Ilb7ii
v nujkrajfieni času. — Za drž. uradnike, žoleznlčarje la dijaku suižano cene. lOOJj ■ " -------------------1
se proda. -aUctlektaat. naj	Vsakovrstno Vezenje!
pusto svoj nuslov v upravi	"0 Izdeluje po zelo nizki
„Jutra" pod šifro „B. i]4C".	ceni. Naolo? v upravi „JtH
11591	t™"* 1185«
Pristni čistokrvni pes
volčje pasme, dva meseca star, se po ugodni ceni proda. Trgovina Viktor Jeločnik, Rožna dolina.	11*51
Oseba,
ki Jc 5. Junija izgubila paket v gorenjskem vlaku, naj sc javi pri Jošku MUlierJu, Jesenice.
11814
Dete ženskega spola
se odda za svojo. — Naslov pove uprava ..Jutra". 11039
Darujte za gas. društvo
Vsi lesni trgovci ln vsi Iob-
ni producentl, naročajto tl-skoviue za provaomunje lesa edino pri Dragotinu Korošec v Rečici ob Pakl. Ker jo čisti dobiček namenjen zu gasilno društvo Puška vas, su prosi za obilua naročila.
11120
Vožnje
vagonsko ln vso dmxe sprejemajo Vegova Ulica 15
3
Košnjo trave
vzamem v najem. Ponudb^ h ceno na upravo „Jutra"-
pod ..Košnja".	1176J|
Krojači in šivilje
Razpošiljam po poljubnih; modelih po meri vsakovratn* krojno vzorco (muštro) zoi damo ln gospode. — Alojzij KuafolJ. strokovni učitelj za' krojaštvo, LJubljana, Kri-
Zevnlhika ul. 2/1. 1181Q ----------^
Filatelisti, pozor! *
Prijetno ml Jo nuditi detailnl razprodaji krasno j zbirko „Evropa ln Preko-: tnorjo" v vrednosti 300.000 Din. Tudi za največje zbl-( I ralco lepa prilika. — Douar I lahko v ugodnih mesetaib i obrokih J Ker Jo zunimunj* 1 Izredno, Jo ▼ VuScm intero-1 pu. da so zglasito takot. osebno ali plsmeuo. J. Bradač, LJubljana, Stari tw it. 34/11.	llBitt
Ročna dela
vsakovrstna, vzamem v Vo-mlsljnko razprodajo v moji filialkl na Bledu. Naročila je poslati na ..Atefjo ročnih del" Nika Zlpser, Kranj — (telefon 31).	11310
Halo!
Pojdimo v HlnkoMib Izvrstno vino poltusitl ali pa puuj poslati. Vsa vina čea ulleo so on dlnnr cenejša, tn no \lna: Namizno. rizllnu, buritundee, karnilnct in dolenjski cviček. Vlnotoft ..Orajska klet", proj pri Krl-drlhu. Mestni trp; st. ia, Ljubljana.	11601
Izšla je knjiga
1.1
7,a priročno uporabo; prirodil M. Kostanjeveo Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga sa
naroča pri Tiskovni zadrugi Ljuhljaoa, Prešernova ul. 54
Krasi svo
d
^ Najnovejšo zavese, preprogo v kosili in na metre, S h	lihigo za otomaLo iu uivaite ittl.
tlJ A. & E. Skaberne v Ljubljani, %
f,	Mastni trg it. 10. M7s-a-F ^
"w	J
Ljubljana, Mestni trg št. 19
razpolaga z bogato zalogo in konkurenčnimi cenami.
RS
M
Preselitev.
F. n. občinstvu vljutluo nazoaujam, da nem
preselil svojo modno krojačnico
iz Novega Vodmata
na Poljansko cesto št. 23
poleg gimnazije.
Izdelujem vsakovrstno mo>ko obioko po modi in želji, kakor tudi vso vojaško uniforme točno po prod pisib. Sprejemajo so tudi vsa popravila, in sicer mnogo ceneje, kakor v drugih delavnicah.
Z odličnim spoštovanjem
2827a	ANTON VRB1NC.
da začno poslovati s IO. junijem 19S4
v Celju, RlBiisandrosa cesta f
naša na novo otvorjena
ružnica
ki bo vršila vso bančno posle.
ZISQ PPOMO mm
v Ljubljani. 277B/a
STAVBENO PODJETJE
AND. ČERNE
Centrala: Linhartova ul. 9
LJUBLJANA
2860/a
Filijalka: Sv. Petra c. 23.
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela naisolidneje in najceneje. Izdeluje vse vrste tehničnih projektov. Cene zmerne I	Delo soSitmo!
Sprejme s«
V BI
ssi fjs
Ceno se prodajo večje količine sledeče
železnSnes
2839/a nosilci tračnice traverze Mainncamannove cevi plinove cevi okroglo žele'.o betonsko železo fasonsko železo plo&čnato žeiezo plcčnvlna (Ta iclolech) zakovice, wij»kl, žeblji cevi obiiUe T, tultave (15 uf.ic) Jermerticc, zofc.
časta Uol litožeinsne cevi, železna platišča (flasiše) Pcirofcnc ša poia nila pri ,.tnterreklam", d. d., Zagreb 1-78 pod zna6i<o „Zeli)i ina V-82".
Bgi.9BMtpAgajaaatgr.vA K:hw»jB

kf. emisije dsonis^ pradižcs Jadranske 3-snka s. d. u
fBas^He, eogradu.
v trgovino z mešanim tslsagom za podružnico Z'dani mosf.
Heflektira se samo risa boljšo moč. — Ponudbe s prepisom izpričeval na
Radeč® pri Zidanem mostu. ssii/a
resnega značaja, z dobro vzgojo in sto- do fivoatotisoS dinarjev vlogo za luksusno trgovino. Dopisi pod ..Zdrava" na anončni in reklamni zavod „AFOLO", Ljubljana, Stari trg 19/11.	a77ii/a
"DAM
vsled rajmer iz prosto roke svojo po vsej Gorenjski dobro poznano veliko
_____!_ . 1* V .
na nailiolj promclitcm prostsru
v Kranja (Slovenija).
HiSa. obstojera iz proda ialne, skladifč, kleti, itlcvii, tlvtlt dvorišč in drugi!) pri loklin ter stanovanj v prvem in drugem nadstropju jo v najboljšem sljuti iu so vsak čas lahko ogleda. Ka ratr-t'l;i!?<) jo toku j vse izvzemši eno stanovanje. Cena ugodna. Ponudbe jo staviti do 11 junija t. I lastniku l-OVARDUBOLEiMCU v Kranju.	i851a j
XVIII. rodovna glavna skupština deoničara, održaua ilniia 11. meja 102-1 go 1. zaključila je, a Mini.tar.-tvo Trgovino i Industrijo svojim r<? onjetu od 26. maja 1D24. god. VI. i!16'l odobrili) jo spajanje ,Jadranske Banke" a. d. u Beogradu sa ,,1'udiinavsltim Trgovačkim Altcio-narskiin Društvom" i poviseujo deoničke glavnico do Din 250,000.000 —. Oviin spajanjem p.iviSena je dionička glavnica pterna reieujtt giavne skupitiue na Diu 100,000.000'—. Nadalje je rešeno
pauiHenio dson!£lis g aunlce IsiSraii&ho-PfltlunauskB Bantie
od IJin 1 OO.OOO.UOJ — na Din 120,000 000'— kilavanjeni mvih 200.000 doonica, po uom. Din 1C0 — svega Diu 20,000.000'~ Ba pravom na fllvliiauda od 1. Jula 1924. god.
Nit oanovu g;oro-;zlože,ios: otvara se ujils na ovu emiaijn,
Upis »e vrši od 1. do 30. Jaaa 1924. /vod.
Pravo prvetis'va tiiosa pripa ta tU- .ni ; r tutt v.Iadfans .o-Podunavske Banko".
E.:ti»iju nov li dinnica pruv/ itt se pod usloviin.i dn vnUlli 5 (pet) dsontoa dajo p?.avo na upi« Jodue dcouioo novo tmiolj ; po seoaju od Diu 1:0 — od kojih se uuose Diu II,0 — po doonici u batičinu glavntcu, ii Diu 10 — so uputrebljuju za troškovo oko ove omisiie.
Pri upl»u polaio ao ooo iino3 od iiln 110'— po daor.iol.
Zt upisaiio i uplačeno duouice po o-obtiua, koje neuiuju slarih deoniea, pridržava pravo Upravni Odbor, da ira dodeli upisane dootnoo iii upis odbije uz povratak uplačeno svoto.
Dconičuti, koji žele izvršili j .avi opcijo, duSui su pri tipisu predložili svojo stare deouice na o/.uakn, da, je pravo opcijo izvrženo. Tom čo se prilikom na samitu deonicama označiti i izmena baučine tirmo.
Upis «o veži:
1.) Kod Jadransko Podunavske Binko u Beogradu iii kod »jenih filijala: Cavtttt, Celjo, Dubrovnik, Krctgnovi, Jelša, Koreniti, Kotor, Kranj, l.jubljantt, Maribor, Melkovič, Provalje, Sarajevo, Split, aibenik i Zagret).
2) Kod ,,Srpske Banke" d. d., Zagrel) iii kod njenih filijala: Dubrovnik, Split, Šibenik, Knin, Novi Sad, Sombor, Subotica, Mitroviea i Senta;
B.) Kod ,,IIivatsko Slavonske Zemaljske llipotekarue Banke" u Zagrebu i njeno filijalo
S° 4.) Kod Btnke i Štodiono zn Primorje d. d , na Susoku i koti njono filijalo u Bakru;
6.1 Kod „Slavons'te Agrarno Štedionice" u Oseku ;
(i.) kod i,Banca. Adriatiea" u Trstu iii kod njenih filijala u Abbazia i Zadar;
7.;	Kod Frank Bnkser Sicte Bank, Kew-York, Cortland Street 8'-.
8.)	Kod Banco Vngoslavo do Cbilo u Vulparaiso i njenih Jilij:.Ia u Antofogasta, Punta Arcnas, Porvenior.	,
Deoničar, koji no Inttlo u propisanom roku prijavio pravo opcijo i izvršio uptatu, gubi opcijsko pravo.
Upis norih doonica osiguran jo garuntnim sindikatom.
Beograd, dno 28. maja 1024.
Upravni odbor
»/■umi/incra
Za vse izraze sožalja, kakor tudi vsem tistim, ki so spremljali našega dragega nepozabnega
na njegovi zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Matersja vas, Kamnih, Bled.
Rodbine: Znideršič, Transpuš, Pretner.
£851 a
'EiSSSiaffiMia.«« m
Se^imaI
Podpisani sorodniki umorjenega
Franceta ŠSajpaha
ravnatelja tovarne farm. izdelkov Kolaf, I. tajnika obl. odbora Orjune
Vam izrekajo tem potom prisrčno zahvalo za sožaije. V Ljubljani, dne 4. junija 1924. Meta Šlajpah, soproga. Nežka, hčerka. Franc in Marija Šlajpah, starši. Rodbini Vidmar in VreBner ter ostali sorodniki.
Podpisani sorodniki umorjenega
Vam izrekajo tem potem prisrčno zahvalo za sožaije. V Ljubljani, dne 4. junija 1924.
Žarko Qoltauzer, višji davčni upravitelj, oče. Fanl BoUauzer, mati. — Roman, Branko, Nada, Zora, Silva, Draga, Franci, Milan, bratje in sestre.
MMUM*BN2«2ii«ra»si» s;trna®■■■■m&<&ismii »isusmumtsssemm mmssmmtm
■IMIIHI III lllllllll........ 1 mt.e'4«WJtilMUtera«*
OAVM B *BWM»W.0>ui SMSKffl® SS
jračM


2360a
TXdLi.:is.e> <Xtbal±ci.>
Viale Palmanova	Via. Medici
irai>x&a
Porfcktne fcizije za iistoto, za lepe ornaiaonte, 7,a moč glasa, olstota brona ln IJnboU ton. Zvonovi za fiolo, občine itd. v vsaki množini.
229	ssnsKamR
Dravogradska rafinerija mineralnega olja
2795-a
Prva in edina rafinerija mineralnih olj v Sloveniji nudi vso v to stroko spadajoče predmete prvovrstne
kakovosti iz domačih iu inozemskih sirovi« po brezkonkurenčuih cenah.
¥ažno za Tpoljedielee! Zaloga trošarine prostega bencina za pogon poljedelskih strojev.
Dalje nudi: Najfinejši bencin za lekarniške svrhe, iak-bencin kot nadomestilo terpentinovega olja in bencin za pranje, petrolej, motorna olia, specialna strojna olja, transformatorna olja, avto-olja, dinamo-olja, olje proti prahu in plinovo olje prvovrstno kakovosti za pogon Dieslovih (motorjev, tovotno mast, avto-mast, najfinejšo mast za mazanje jermenja, mast za jamsko vozičke,
prvovrstno kolomast, črno in rumeno, kovaško smolo, mast za živinozdravniške svrho itd. Dobavlja se naravnost iz tvoraloe. Zahtevajte conike! Podpirajte domačo industrijo I
SANATOaiUM
Br. K. SZSGK
za odrasle i djecu.
Dietno liječenje za jačenje i debljanje.
Vlastito obalne morsko kupke.
Tečajevi ritmične gimnastike na slo-bodnom zraku.	2444/a
Ojeca pacam od 7 pdina I lisz pralnje,
Veletrgovina papirja, pisarniških potrebščin ln zaloge razglodnio v Zagrebu išče za vso Slovenijo dobro uvodonoga, wliJnega
družba za
i&kiafc
električna
d. z o. z.
i.idustrijo
412/a
Gradi električno centrale in napravo. — Velika zaloga motorjev in električnega materijah. — Cene izredno nizko. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
[0\m, Conejska cesla St. 1, telefon Sil, Maribor, Hetriojska ulica SL 11, is!eisii 2t

ProtJa sa
dobroznani hotel
na JBiecka. W
z vsem inventarjem. Cena zelo ugodna. Prodaja se vrši radi odpotovanja. Pismene ponudbe pod JST „HOTEL" Da Aloma Companv, Ljubljana.......... 2847 a
z dnovoimi dijetami in provizijo. '810 a Cenjeno ponudbe z referencami je poslati t Zagreb I, poštana&i pretlnao 34.
v bližini Ljubljane, dobro vpeljana, v zelo lepi okolici, se oddž na račun s i. oktobrom '3924. Reflektira se le na zanesljive, mirne, poštene osebe, katere imajo že daljšo prakso. Pismene ponudbe pod „Sposoben" na upravništvo „Jutra". 28*
2785a INSTALACIJE:
Telefonske contralo, hišni telefoni, zvonci in električna razsvetljava.
Ivan Bogataj
v Ljubljani, Kongresni trg št. 10
peleg nunsko cerkve.
TRGOVINA IN ZALOGA:
Instalacijski mater al, motorji, telefonski aparati,
moderni lestenci in svotiljke. Velika zaloga svetiljk za klavirje in pianine.
IU,
Postaja Feldbaoh.	Se sija maj-oktoter.
Sijajni zdravilni uspehi pri brouhijaluih katarib, gripi, niidubi, einfizomul I I, srčnih boleznih !! I itd.
Močne, prirodoo ogl kovokislo kopeli, iuhalaciio, pneumatično celice, svuttolmo kopeli itd.	2753/a
Cena penziona od Ka 50.OJO'— ua dan naprej. Pojasnila: Zdravlllšfiua komisija, Olotohenberg.
Ugodna priliko za interesente!
Trgovec, ki v kratkem odpotuje za nekaj tednov v Pariz, sprejme tndi druga trgovska ali privatna
naročila. — Nudi popolno garancijo. Ker je bival tam več let ter pozna jezik in krajovno razmere, nudi priliko za uspešen nakup.
Na željo'različni katalogi na vpogled. Pojasnila pri <Aloma Compauy» v Ljubljani.
2809a
Pisalni stroji
2809/a
proti malenkostni dnevni odškodnini 12 (dvanajst) dinarjev. — Pojasnila gledo prenotacije pod šifro ,.Pisalni stroji" daje Aloma Company.
9818»
jj	Specialna trgovina perila
i!	Ked. Šare
|) ----
|j	Ijubljana, Selenbnrgova ul. 5.
D
||	platno in šijon vedno v zalogi. |
li
A
A A
.š^mJ
SSSSS! ^piPCJsSM.OOr —— vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za ta-kojšnjo dobavo
Prodajni urad šBiitjanšhega premogovniki AND. JAKIL
Ljubljana, Krekov trg 10 1018*
tttttttfftt 'MUMiuMiMiMHJssmm—■n——mm&mi
Naznanjam
cenjenemu občinBtvu. da od danes naprej točim t gostilni pri Anžoku, v Spodnji Šiiki, Vodnikova o. 9, pristna dalmatinska vina iz lustuib vinogradov v Sibeuika po konku-renčnik cenah, in sicer: črno, liter po 9 Din, belo po U Din. rdeče „&poUo" li Din, belo „Apollo", fino 13 Din, olivno olt«, liter po 30 Din, m&raitina od suhega grozdja 35 Din, — Predvideva se dobra letna. Priporočata so
2816/a	Brača Lasan.
■■■■aMnnmii
edinole iz pravega lroprivovega lesa, navadne, gladke, politiranc, v raznih barvah, pleteno, težko (furmanske), luksuzno za izvozčke i. dr. izdeluje iu dobavlja po brezkonkurenčnih cenah
Prva jugoslov. tovarna bičevnikov
Ogrin & Peric
UP 4 SML JL tj <se>
in izkoristite ugodno priliko, kadar greste v Celje in nakupite si v veletrgovini
R. SltRU-GEllE
in kamgarna za moške, volne za ženske obleke, platna, ceiira.hla-čevine in druge manufaklurnc robe. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke, ter si radi tega ogromno denarja prihranite. TRGOVCI ENGROS CENE. CENIK ZASTONJ.
mn ratrnstaorasm,
m ¥iia
v Mariboru, v bližini parka, enonadstropna, z vrtom in prostim stanovanjem. Ponudbe pod „Dom" na upravo , Jutra" v Mariboru. 274fia
Dobijo se povsod GroKlatom popust
rBIIFOli naclni^bouboni Glavna za'oga
JOSIP VITEK
Ljubljana, Krekov trg 8
08036323
23235353905348314853489123534848235353482323532323235323535353532348482348485353234848234853530102020000235353485353