n a r od s L i h v f reci Tečaj X. Odgovorni vrednik Br. Jane* Mtleiu>ei«. saboto » septembra (ranojesna) 1852 List 93 Devetnajste bukve Homerove Iliade Tako junak y (Dalje.) in razpusti vse vodnike druge y Atrida le ostaneta tam in rajski Odisej, Nestor, Idomenej, ter Feniks, jezdnik izurjen. Ti ga tolažijo zdaj ; ne dá utolažiti on se W « 1 1 v 1 ft m f • 1 • i Dokler duše dovolj ne nasiti krovaviga boja. Yednoma na-nj spominja se tak, in britko zdihuje: »Ah y ti meni nekad , nesrečni, dragi prijatelj, V sotoru sam z dišečimi rad kosili si stregel Skerbno, in urnih rok, Ahajci ko vreli na plan so Grozo pogina sejoč med konje jahavnimi Trojci. y Zdaj pa ležíš usmertjen i tog! Ah, mojiga serca Vino ne gane ne jed obilne zaloge po ladjah, Ker te ni več! Kaj hujšiga kar me zadeti ne more Ne če bi prišla celó mi novica očetove smerti, Ki neskončno sedaj po takimu sinu preliva Solze domá, o temu ko jaz na polju sovražnim Se za Heleno borim, za babo nagudno, s Trojanci; Ne če umerje mi sin premili, ki v Skiru mi raste, Ako še živ je Neoptolem nebeške podobe. ITpanje bilo poprej je v persih mojimu sercu, Sam da poginul bom od konje re divne Ahaje Daleko proč pred Ilio tu, ti v Ftio se vernul Ino prepeljal tje iz Skira na hitrimu brodu Sina mi boš, ter moje mu tam razkazal imetje ? y y y Blago, hlapce, posest, visociga slemena hiso. Kajti zdi se mi vse, da v grobu počiva že Pelej Ali da malo le živ, polomljen teže starosti, Plasno ozira se, kdaj poslanca bo tuge zagledal, Ki mu prinese na dom novico moga pogina«. Tako nehá plakaje. Okrog zdihujejo knezi V&ak spomnivsi se kaj da je v lastnimu domu zapustil* Tužne zagleda Kronid, britkosti usmili se take Ganjen Atinji rekoč besede te krilate pravi : »Mila mi hčer, tak čisto v nemar si viteza djala! Alj se ne spomni ti več Ahileja verliga serce? y 5 ? Glej ga sede pred ladjami tam visokonosatim, Kako se joka topi po dragimu svomu tovaršu ! Drugi so kosit šli, le on ne dotakne se hrane. Pojď ino vlí mu nektara ter ambrózie sladké Rahloma v persi, da glad ob moč ga v bitvi ne dcne«. Tak spodbode Kroníd Atinjo že samo želečo. Kakor orel kričeč perut razširjenih urno Splava ona iz viš obnebja zrake delivši Tje kjer Ahajci se v boj napravljajo; slavnim Ahilu Nektara vlije i slad ambrózie rahloma v njedro Da bi mu sklepi kolen ne pešali lakotě sitne; Sama po tem se v krasni dom očetovi verne. Uni na breg iz naglih bark začnejo se gnjesti. Kakor studno iz viš privihrajo goste snežinke Kadar burje napad ledeno brije po zraku, Tako sedaj nebrojno čelad, veselo blišečih, Pride iz ladij na vid, in skitov gerbovih ojstro Sulic jasenovih ter oklepov krepko kovanih; Kviško dviga se blesk, svitlobe zemlja se smeje Silno v okrogu doni koračenja možev idočih. (Konec sledí.) y 5 y Zakaj toliko vsajenih sa fini h dre ves vsahne• Čas se bliža, da se bojo jele jame připrav ijau, v ktere se bo prihodnjo spomlad sadno drevje sadilo. Ker pa se večkrat tožbe slišijo, da tu in tam ni svet in kraj za sadje, moramo te pritožbe 1 jati pretresti, da zvemo koliko je resničniga na tem. Kako ravná marsikter gospodar, kadar sadno drevje vsaja? Takole: lopato zastavi nekterekrat v zemljo in skoplje jamo, ki je komaj 2 do 3 čevlje v é I t 1 V» 1 1 • v i t i1 « 1 « široka in k večimu poldrugi čevelj globoka; v jamo postavi drevesce, verže zemljo na korenine, jo po ter ga teptá z nogama, vtakne zraven drevesca priveže na-nj, kakor hoče. kol 5 ? in tako prepusti drevce, naj rase Pri takim ravnanji ali je čuda, da toliko drevja hira in celo vsahne! in da potem takim ljudjé tožijo: „pri nas ni svet za sadno drevje", čeravno je le malo malo tacih krajev, kteri res niso za sadje pripravni. sadjoreji je nar več ležeče na kraji Pri kjer se drevje sadí 5 na lastnosti zemlje 9 v ktero se sadí, in na ravnanji, kako se vsaja Kar lego kraja vtiče, mora sadno drevje biti v zavetji, da je obvarovano ojstrih vetrov; scer bo jalovo raslo in sadja ne donašalo. Kdor posebno hrušk in jabelk ne more v zavetji imeti, stori prav, ako jih ne sadi. Kar zemljo vtiče, hoće sadno drevje imeti suho, gorko, globoko zemljo; na mokrih, kislih in sosebno na močirnih zemljiših se ne sponaša nobeno sadno drevó dobro. Je svet suh ingorák, dobra zemlja pa plitva in spodno zemljiše ni rahlo, je treba , da se z nar več i skerbjó jame delajo, kamor se drevje vsaja To se pa tako soko rase do 5 nar manj da se za drevje ki vi čevljev široke in čevlje g Foi) oke jame napravijo in dno jame okoplje in zrahljà. Je pa dobra perst bolj se 5 plitva, spodej zemlja terda ali kamnje debelo morajo jame še širji in glob ok ej i napraviti. Za visoko h ruš evo drevje naj bo jama vse lej saj globoko zrahljano. čevlje globoka in dno jame za čevelj Jame naj sekoplejo v jeseni; dobra perst naj se na stran spravi in loči od peska, ilovce ali kam nja čez zimo naj ostanejo jameodperte. Debelo kamnje ni nikdar dobro, da bi se spet v jamo nazaj verglo, ampak dobre perští je treba. Scer je treba tudi vsakimu drevesu ali 3 truge dobro podelaniga gnoja ali me s a ni ce (komposta) pridjati. 290 Ce clovek pomisli, da ima vsajeno drevó 30 do 100 let na enim mestu stati in da iz nič ne more sadu roditi, ker ono ravno tako živeža potřebuje kakor potřebuje živina piče za meso, mléko in loj bo lahko spoznal, da se morajo jame z rahlo in i I « t f 1 ti« Il # I « V A 1 Ako je hudodelnik 9 se mora kazenski sodbi pristaviti (plemenstvo) zgubí. hnega (plemenitega) rodu f da rodovitno perstjo napolniti, po kteri korenine ži vež dobivajo. Ako gospodar tako umno ravná, bo veselje vži-val nad lepim drevjem, obloženim z obilnim sadjem! lah nost o njega zadene, torej ne njegove zakonske žene, ne pred kázeňsko sodbo zarojenih otrok ; Toda zguba ta sam 2. hudodelnik ne more y ne med živimi skleniti dokler njegova kažen terpí zalo y ne poslednj P ki njega ve Franc Trumer, višji vertnar. Ije napraviti. Njegove zavoljo ne zgubé y (Iz tednika Staj. km. dr.) / iff led nore kazenske postave poprejsne djanja ali naredbe pa kazni svoje veljavnosti. Zguba obertnije (§. 30.) ni že po postavi s hudodelstvom sklenjen následek, se tedaj ne more ska žensko sodbo izreći. Vendar pa mora kazenska sodnija zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke (Dalje.) kadar ima zavoljo hudodelstva obsoj (rokodelstvo) kako obertnijo y po razglašeni sodbi spise tisti oblastnii poslati y ktera pravico takošne obertnije podeljuje. Kadar Od kazno va nj a hudodelstev sploh. . 12. doloci kaz er hudodelnika, ali pa jeca hudodelstev y ki je mert bi se tej oblastnii zdelo nevarno, hudodelniku po prestani kazni dopustiti, da bi svojo obertnijo opravljal, naj mu y ravnaje po veljavnih predpisih, obertnij m 34. velí: Ako je hudodelnik storil več hudo v d 13.) mer ti obsojeni se ima na 1 best delstev, ki so predmet ene preiskave in obsodbe kazen j je pa po razločku ostrosti se po tis tem kazuuje, za ktero je t r e j š , naj kazen topnji razdeljena. P (nižji) stopnja postavljena, vendar glede na ostale hudodelstva se zaznamva z besedo „j u brez přístavka, drug (Dalj sledí.) £višji) stopnja pa z besedo „t e š k a ječ a" (§. 14.) Pri kazni ječe nižji stopnje je scer hudodelnik v tesnim zapretji, pa b železj y višji stopnje se obsojeni vklep v k kazni ječe nogah. na Jetniku j i verste ni dopušen y se zje nikomur shajati y Polov an je po Mjaškim Spisal M. Věrné. i 9. pismo. in ne pogovarjati se v jeziku ce ni jecarja v pnco, kterega ječar ne razume. Jetniku višji stopnje pa se Dragi prijatel! /s okolice Rimske pogovor z ljudmí le v primerlejih dopustí. (§. 1 d V je lo posebnih in 16.) in h Drugikrat sim šel po Flaminj cesti y po kteri sim bil v R přišel v °o se obsojuje hudodelnik ali za vse žive y nazaj do Tjbere most ogledat, ki y ali za kak od cas y ki je nar krajš mu zdaj „Ponte molle" pravijo. To je tisti „Pons Mil ali marveč „Pons Emilius", ki gaje M.Emil vius u mescov, nar dalji 20 let po različnosti in velikosti Sk v letu 645 rimskiga mesta sozidal pri kterim hudodelstva (§ 17.) je Mak v Tiberi poginil, ko je pred Konšt Vsak hudodelnik v ječi mora delati; lastnost delà tinam bežal, ki ga je bil tù blizo pri rudečim kamnji se ravná po stopnji ječne kazni y po pravilu, s čemur fad saxa rubra) otepel in prema se je hudodelnik doslej pečal, in po stopnji omike. Ka Med tem ko sim Rim ogledoval, sim šel dvakrat zen se zamore poojstriti s poštenjem, s terdim leži- tudi dalje iz mesta. Nedeljo, 27. dan ka sim jo sem, s samotnim zapretjem, s samotnim zaklenjenjem v temnici, s tepenjem s palico ali šibo, z izgnanjem iz dežele po prestani kazni (§. Z vsako obsodbo zavolj 18 y 19) zgodaj tegnil. Lorenzo po Tiburski cesti v Tivol, nekdanji Tibur, po Četert ure od mestnih vrat y ki jim » Porta San pravijo y in ki so bile nekdaj „Porta Tiburtina kakeg hudodelstva pa so je silno stara cerkev sv. Lorenca, ki me pa ni mudila (§. 26.) po postav V se združeni sledeči nasledki ker sim jo bil kakor tudi v mestu konec Eskvilin 1 b s oj se odvzamej vs i di domaći in zu- skiga griča proti Flavjevim amfiteatru žalostné najnih deržav, vse civilne in vojaške me nj a; tne zna- Titovih, in med Celjskim in Aventinskim gricem razva líne Karakalovih toplic že prej dobro ogledal 2. on zgubi vse javne naslove, akademijske stopnje Od cerkve naprej se pride po prijazni ravnini cez in dostojnosti, ter pride ob pravico, takošne brez majhen potok „Aqaae albulíe", ki zlo po žveplu smerdi. anov most. ki čez izrečnega cesarjevega dovoljenja na novo ali zopet zadobiti Se naprej se pride na Luk zauooiu; Anién ali Tevciou, aaiu ui»uu icivu, ywjc. «««- 3. obsojeni ne smé prevzeti odgovornega vredništva sta stojí na levi strani reke krásen spominek ali grob zalo bisti reko pelj my Poleg mo nobenega časopisa; Plaucj rodovíne. Prav vesel sim bil, de sim ta 4. taisti zgubi vsakteri javni ured ali službo,tudi uči- spominek vidil, ker se je nekdo Plaucjeviga rodu tudi teljski ured, in jih ne more, brez izrečnega ce- v naši Ilirii dobro ponesel, kakor napis pravi: „Marcus. sarjevega dovoljenja na novo ali zopet zadobiti Plautius. Marci. Filius Auli Nepos. Silvanus. Consul pui Jf ¥ U UU f UIJUUJU UU I1U f V U&i iiUUUMIU y JL lUUtlUiJl J.T1UI VI* »- ■ — - - - ----- 5. duhovni se odstavijo od duhovni je (prebende) in VII. Vir. Epulonum. Huic. Senatus. Triumphalia postanejo nezmožni, brez izrečnega cesarjevega do- menta. Decrevit. Ob. Res. In. Illy v » Orna-Bene. Gestas 6. y voljenja takosno kdaj zopet doseći obsojenec zgubi prikladnost za ured sodnika Lartia. Gnei. F Uxor. Aulus. Plautius. Marci Filius vokaturo in notarstvo , iavne # • agencije y ad-in vsaktero y i rgulanius. Vixit. Annos IX P Silvan je bil konsul vletu v Rimu 751 y namestovanje pred javnimi oblastnijami ; most pa je sozidal kakih sto let poprej Marko P1 7. obsojencu se odvzamejo vse na penzijske předpise Luk operte penzie, provizie, prineski zaizrejo, ^n, po kteriga iménu ga se zmiram klicejo. Nekoliko naprej, ne dalječ od ceste, so na desni ali kaki drugi prejemki, kakor tudi vse milošnje. v lepi rodovitni ravnini strašne podertine slovece Ha Razun teh so pa (§. 27.) sosebno s kazenskimi d pristave (Villa Hadriani). Hadrian'je bil sodbami, po kterih se hudodelnik obsodi k smerti ali vse dežele svojiga. cesarstva obhodil, in kar je tù il v teško ječo, po postavi še sledeči nasledki združeni: tam lepi vidil y je hotel v ti lepi prijazni dolini vkup $ 291 — imeti: veličansko poslopje za-se, poslopja za dvornike ee zamore „šolek. prijatel" pri življenji obđeržati. A • • i V V li 1 I « • • 1 ^ • È • I • i a • V * • 4 m _ v - - ^ in' pretorjone, gledišča ali teatre i licej knjižnico i to pliće, tempeljne, prostorne hladne gaje in se cio Tempe, bi le vsaka ljudska Naj bi ne bilo to priporočilo glas upijočiga v pušavi! Če sloveč Tesaljski dol w . m Bog ve se kaj. In vse to y y » šolsk. prij.a imela na Slovenskem saj' en iztis ? stal na terdnih nogah. A ¥ ki je nekdaj 7 milj obseglo, ni zdaj druziga ko strasne žalostné razvaline, na kterih med lepim oljkovim drevjem ^H^JH praprot raste Î Celo uro, premisljevaje minljivost tudi Pervi "del St Ital lavenska od J. Koll a ki se je po njegovej smerti nehala tiskati y spet tiska mogočnikov in njih del, sim po teh podertínah lazil in Dr. Naved h pesem Josef Pečirka je izdal knj k t e p arst u plenju dreves). Ta knj za šolsko mladost Ju k i č nasteje v B • • V « ižico pod našlo (navod k ce je posebno namenjena osni 1,096.000Ilirov, 6000 ciganov, 2500 judov; skupej 1,100.000 na 1036 štir- rajncim papežem Gregorjem XVI. bližnji hřib (Monte Catillo ) prevertali, in reko dalje, od mesta odpeljali. Dva po 294 metrov dolga, po 10 široka, in po 13 visoka, obokana odduška ali odtoka (Caniculi) so skozi jaških iljah. Turško se v B prav malo govori ? v mestih in vaséh se večidel le horvaško govori pod Nova knj je prišla v Novem Sad svitlo adpisom : Dečanski p hřib napravili, po kterih zdaj reka tece 5 in iz kterih v patriaršie , mno starih zidanj in mest opis Ipekske i Serb- star eg lepim slapu 110 metrov globoko pada. Vse to bolj ogledati, sim šel iz mesta, ali marveč iz roba, kjer na skali prav nad brezdnam zal tempeljček Se mb il je, ali kakor nekteri terdijo, Veste stojí, globoko doli do brezdna.ki mu Neptunova jama pravijo, in kamor še zmírám nekoliko vode teče skega in Kosovega polja. Izdal jo je J monah dečanski. • v ? jero V Temišvaru se tiska delo pod naslovom: 5) Voj vodjanka ili različne pjesme" odMikajlovića j ki bo 7 do 8 pol obseglo. Cena mu je 30 kr. 10 iztisov vzame, dobí dva poverh. Kdor in potem po nasprotni strani gor v novo-napravljeni odtok reke na Katilskim hřibu. V mestu ni nič posebniga. Kjer je nekdaj Her- kuljev tempelj stal, je zdaj stolna cerkev sv. Lorenca. Nekaj vode je za občno rabo iz reke v mesto napeljane, ki na stermi severni strani mesta, kjer je nekdaj Me- augusta, je bil za faro sv. Križa posebno pa za srenjo cenová pristava bila, in kjer so dan današnji fužine, sv. Trojice prav vesel dan, ker je bil novi oltar sv. Woviéar iz slovanski h krajev. v h Od sv. Trojice na Staj. 1. sept. Vnedeljo, 20 u ki mu Mila d po silno napetim robu hriba v lepih slapicih {cascatelie) v zeleno dolino teče. — Hitel sim še ogledat lepo, pa zanemarjeno poslopje z velicim vertam I HHH m BH - mende tišti, ki je potem, ko je bil divjiga Rolanta prebral, Ariosta prašal : „Messer Lodovico, dove dia volo avete preso tante coglionerie?" Antona ki dil pra ga je Leopold Gocel iz Celja lepo nare slovesno blagoslovljen 30 ts usta je bila ^'JVUU JJUDIVJ^JV MJ WIIVIIU v w tam , IVI 111 u. JJ f ma u —---- r -------I--- ~ ' ~ ~-----1 *------- J pravijo , zato ker ga je kardinal Hipolit Esteški čičke prav lepo po slovensko odgovarjati slišati šolarska preskušnja pri sv. Krizu ; veselo je bilo otro- posebno 5 v keršanskem nauku prav dobro podučeni, so se tako dobro odrezali, da so se stariši in tudi drugi gospodje v letu 1549 so- nad njimi čudili ; velika hvala zidal in napravil in potem sim vlažen Ti vol ? ali š spodam katehetam J. Kugl gre -ji zato in K trudljivim kakor Horáci pravi, „Udum Tibur", zapustil in se nazaj v Rim vernil. 22. augusta so otroci na nekim skednu v Locki vender so iz Slatine precej vasi poleg Slatine zakurili, z brizglami prihiteli in obranili da Slovanski popotnik Spisuje Fr. Ceguar. gel. oginj ni naprej se-29. augusta je pa v Gerličah, eno uro od nas, kakor Ijudje pravijo, je oginj tudi ? knezo * „Solski prijatel" skof pise: „Precastitljivi Lavantinski za slovensko - nemške šole slovensko- troje stanis pogorelo po otrocih bil vstal. Starši! pazite za Božjo voljo na otroke. Janez /aberl. 5 Sabre kina na Krasu. M.....c. Delavci nemško berilo pišejo Tudi 1 da bi se kje v „veliko železnice pri nas pogostama nepokoj delajo. Ni davnej je berilo za p on a vljavce", ki se ravno v Beču na- razberzdan taliansk delavec železnice v kercmi nekiga našiga soseda z nožem uhodil tako močno, da je kmalo tiskuje, toliko pomot ne urinilo, kakor v „malo berilo". so sami knez popravilo prevzeli. — Svetovavstvo Ker- potem umerl. Rajni je bil okoli 42 let star, in je za ške škofije je z ukazom 7. augusta t. 1. slovenski ča- pustil revno staro mater, ženo, ubogo siroto, in pa troje Solski prijatel" uradno priporočilo in vse šolske neodrašenih otrok oglednije povabilo, naročnike nabirati. Le na tako vižo Pod Nabrežinam pri studencu Brojinci, kjer so* 292 cesarski inženirji obilo vode našli za postrežbo kolodvora in Teržaškiga mesta, je veliko dodelaniga; pa nekaj dni sèrn je to delo iz neznanih vzrokov ustavljeno. Naših primorskih bregov se je tudi grojzdna plesnoba lotila; oljke je pred nekimi tedni strašen vihar polomit in zernje oklatil, tako da zamoremo le malo olja in vina letos pričakovati. 30. dan pretekliga mesca se je pri nas strasna nesreća přiměřila. Pastirci iz bližnje vasi sv. Križa so svoje ćede na srenjski pašnik prignali, kjer je strasno glo-boka jama. Otroci skakljajo okoli te strašne jame in mečejo kamne noter. Enimu spodleti, ter pade v strašno 45 sežnjev globoko jamo; z velicim trudam ga ob 4. popoldne po vervih izvlečejo vsiga zdruzeniga! Iz Nemške vasi 2. sept. J. K. Grojzdna ples- nina se semtertje prikazuje; pri muškateljevim grojzdji sim jo jez zapazil, posebno na takih brajdah, ki so p o d streho; to sim vidil v Čretežu, v Nemški vasi, v Sremiču tudi na černinskih grozdih ; po nogradih je dosihmal še nisim vrajmal. Da bi to le ne bilo slabo znamnje za prihodnje leto! Iz Ljubljane. Za obćinstvo važniši sklepi posled- nje seje mestniga odbora so bili sledeći: prevdark (pre-liminare) mestnih stroškov in dohodkov za prihodnje leto naj pretrese za to izvoljeni odbor, potem naj se skozi 14 dní pri magistratu očitno na mizo položi, da ga vsak m estnik pregledati zamore, za tem pride v pretres mestnimu odboru; — ker se ima za realno šolo služ nik vdinjati, naj vodstvo te šole razpiše to službo, v kteri služnik dobiva iz dolo-ceniga mestniga denarja 18 fl. na mesec, 40 fl. za sta-niše, 25 fl. za kurjavo, 8 fl. za svecavo; — že več let razodevanim željem: da bi se na cesti od Ma-liča do Latermanoviga drevoréda drevoréd (alê) napravil, ker poleti na ti poti sonce hudo pri-peka, se bo sedaj vstreglo, in na desni strani drevo red z divjimi kostanji še to leto delati zacel ; vodni žlebi se bojo zavoljo tega iz desne strani na levo k zidu gosp. Maličeviga verta přestavili; cesar- ska cestna kasa bo k temu dala 491 fl. 16 kr., stroški pa, ki bojo zadeli mestno kaso, so prevdarjeni na 535 fl. 35 kr.; ker pa je odbor sklenil, naj magistrat sam to delo prevzame, se je nadjati, da bojo stroški semanjši; — tudi gosp. dr. Hlubek, kterimu je vlada izročila železnico, nje postaje in kolodvore na Stajarskim in Krajnskim z drevjem zasaditi in ki je bil te dní nalaš za to v Ljubljani, da se je pomenil z Ljublj. kmetijsko družbo, ki mu bo lepih murv in topolov v ta namen dala , bo še to jesen začel jame kopati za napravo drevoreda po celi dolgosti Ljublj. kolodvora od Dunajské ceste noter do druziga konca doli; še en drevored bi pa rad napravil od konca Blatne vasi do kolodvora in je naprosil: naj bi mestni magistrat mu od posestnikov bližnjih zemljiš dovoljenje pridobil za postavo nekterih dreves na ti poti, na kteri je poleti tudi senčen drevored sila potreben; nadjati se je, da bojo posestniki dovolili v to, ker jim ne bo nobene škode pri-zadjalo, mesto pa olepšalo. — Ker je vsacimu očitno, ki ima očí in hoče viditi, da je magistrat to leto veliko etoril za olepšanje Ljublj. mesta, sosebno v cestnih zadevah, nas teži še eno reč, tudi prav potrebno in od popotnih , ki v naše mesto sedaj pogostama zahajajo, že mnogokrat ogovorjeno, magistratu prav živo na serce položiti, in ta je : pot na grad. Večidel vsak popotnik gré na grad ogledat lepo okolico Ljubljansko, — ali kako grozno gerda pot je gori, naj ga peljemo od šolskih ulic ali od Rebra! Po celih kupih čepinj mora člověk začeti krevljat, in če višji pride, tudi ni veliko bolji! Nočemo ravno govoriti od lepe poti na grad v Gradcu in terjati, da bi tudi naša taka bila —- ali zboljšati bi se vunder dala na vsih stranéh, in nova nar pripravniši in nar lepši morebiti narediti memo ledenice. Naj bi častiti magistrat in mestni odbor t o za dobro imé bele Ljubljane gotovo važno reč v prevdark vzel in storil, kar se storiti da! Potreba je očitua. , v:i Wovicar iz mnogih hrctfer. Po naznanilu nemškiga Zagrebškiga časnika se pri-čakuje prihod cesarjev v Zagreb 2. oktobra ob 3. uri popoldne. — C. k. ministerstvo nauka je deželnim šol-skim oblastim naukazalo za take učence, ki hočejo iz 3. klasa ljpdske šole v 1. gimnazialni klas prestopiti, pa niso dosto terdni v svoji vednosti, pripravljansko šolo osnovati. — Mitna straža (Finanzwache) po raz-merah časa prenarejena bo prihodnjič vojaškiga stanu. — Zavolj goveje kuge v Moldavi je na Erdeljski meji čas kontumacie za goveda od 10 na 20 dní po-daljšan. Na Ogerskim in Gališkim se ne širi goveja kuga dalje.— Cuden primerik naznanijo „Pražské novine" i stara ženica, že 30 let popolnama šlepa, je hipoma spet pregledala, da vidi dobro po dnevi; ponoći pa spet oslepí. — Na otoku Karfjanskim (Korfu) razsajajo koze ali osepnice tako hudo, da od 18. aug. do 2. sept, je zbolelo 300 oséb; celô po 70 let stare ljudi in tudi take, ki so prave koze že prestali, napadajo. — Po tele grafu čez Strasburg pride sedaj vsako naznanilo dolgo pot iz Pariza na Dunaj o 2 urah.— Nar novejši novice iz zlate Kalifornie pravijo, da so ondi našli 10 sežnjev pod zemlje kos zlata, ki vaga 26 liber in je okoli 10.000 fi. vreden. — Skušnje z električno svitlobo (blisku enako) so pokazale, da se pri ti luči 1300 korakov delječ naj drobnejši pisanje lahko bere.— Spet se je jela delj časa potihnjena govorica širiti, da se kraljevi stranki na Francoskim hoćete zediniti in zedinjeni spodriniti Napoleona. — Po Dunajskim vrad-nim časniku ne bo branila austrianska vlada Napoleonu, se za cesarja oklicati, ker se nadja, da bo cesar mirú in sprave, pa ne cesar vojske.— V Ogerskih goricah bojo zaceli 20. dan t. m. grojzdje tergati, ki obeta posebno dober pridelk. — Kolera pojenjuje na Ruskim in Poljskim. — Vradni Francoski časnik je pre-k 1 i ca 1 govorico, da bo Francoska armada II i m zapustila ; Francozi ostanejo še tam, ker Rimcam še zmiraj ni stupati, da bi se ne vzdignili zoper papeževo vlado. — Ce naravoslovske znamnja ne lažejo, bo prihodnja zima oj-stra; divje gosí so začele že zgodaj svojo pot proti severním krajem. — Strašna nesreća se je přiměřila na Erieskim otoku v severní Am eri ki ponoći od 19. do 20. pretekliga mesca. 0 gosti megli, da se ni nic vidilo, sta zadela dva parobroda (barki) s tako silo eden na druziga, da se je eden razbil. Vodnik je prigovarjal svojim popotnim, da naj se ne prestrasijo, ker ima upanje, da bo barka, ceravno razbita, prijadrala srečno do luke (brega); tode Norvežani niso razumeli vodnika, ki je govoril angleško, in berž jih poskoči več v vodo. Ali kmalo začne barka se topiti; popotni začnó kričati, da se Bogu usmili; vodnik jim velí: naj vzamejo iz barke mize, stole in postelje, ker vse je s sapo napol-njeno in jih bo otélo potopa, — ali v strahu in vpitji so toliko manj poslušali njegove besede, ker angleškiga jezika niso razumeli ; o poltreh ponoći se je potopila barka, in več kot 200 oséb je storilo strašno smert v vodi. Ko oteti dosežejo breg, so vsi ene misli padli na kolena in molili Boga, da jih je řešil strašniga pogina. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.