Dopisi. Iz Maribora. (V zlato Prago.) Nobeno pleme Slovanov zanima se za nas Slovence toliko, kakor plemeniti Čehi. V svojem slovstvu pa tudi v državnem zboru smo to že večkrat videli in vaelej nam je to z necim veseljem srce napolnilo. Ni^ pa torej nič čuda, če še vleče nas k bratom Čehom in je tedaj le prav, da se poslužimo vsake priložnoati, ki se nam ponudi, da to izkažemo tudi v djanju. Pač bi bili letos radi to storili, ko se je lepa in redka svečanost na Velebradu vršila, toda le malo Slovencev je bilo smelo to storiti, Sedaj pa, ko se je bila med nami izprožila misel, narodno gledališče iti občudovat v zlato Prago, imamo to zadostenje, da se je precejšnje število Slovencev tje podalo. Do Haribora še je naše popotnike navadni poštni vlak bil peljal, a od todi naprej je bilo njih število toliko narastlo, da se je za-nje poseben vlak odločil. Več narodnih mož se je bilo na našem kolodvoru sešlo, popotnike pozdravit. Krepki živio-klici in 8rei.no pot! so zadoneli, ko se je vlak proti Beču jel po- mikati. V Beču samem so vzprejela potlej naše Ijudi vsa tamošnja slovanaka društva. V Prago so prišli v pondeljek. Ob 6l/2 uri je bil pozdrav gostov na državnem kolodvoru, potem pa so se razšli vsak na svoje stanovanje. Zvečer je bila skupna zabava v ,,Meštanski beaedi". V torek zjutra so se zopet ob 8. uri tamkaj zbrali, potem pa so šli ogledovat si imenitniše kraje, poslopja. izlaati ae cerkve zlate Prage. Popoludne ao bili na ,,Belvedere" in v telovadnici Sokolcev, za tem je bila skupna večerja v nMeštanski besedi". V eredo in četrtek ste imeli predatavi biti v narodnem gledališču na čast slovenskim gostom. Dosehmal še ni bilo nikjer nereda, navdušenje pa na obeh straneh, Cehov in Slovencev, veliko. Ali bo to nemškim židom dalo spati, se ne vemo. Iz Slivnice. Hvala Bogu! doni od ust do ust iz dna srca hvaležnih kristjanov za precej dobrodejnega deža pretečenih dni. Bil je pa tudi skrajni čaa. Zarad dolgotranje suše je krompir zaostal pa tudi koruza in ajdina ste hirali in svinje in goveda so se kaj pičlo le krmile, a zdaj, ako tudi pozno, vendar dobro došlo je deževanje. Celo grozdju še bo dobro streglo, ki še letos v tnkajšnjib goricah, posebno v višini, kaj lepo kaže. Smo si pa bili tudi hodili deža proait: enkrat k Materi Božji v Brezji in drugokrat v Fram. Staro in mlado v obilnem številu je v pesmih in molitvah. Boga prosč častilo. Le znani dopisun Mariboržanke je po prvi procesiji s svojo cigamigo nekatero lahkomiselno mladino na plesišče zvabil. Sicer pa mu je srenja zarad nja miroljubnoati in drugih zaslug mastno podporo nekaj olajšala in gotovo si boate Orehova in Hotinja vas v prihodnjosti nekaj premislili, komu daste srenj8ko predstojništvo. In ne mislite si dragi Slovenci, ki ,,Slov. Gosp." radi čitate, ko ste slišali in brali, da je Orehova in Hotinja vas, potlej Skoki in Dobravce, če so ravno letos imele liberalne, cerkvi sovražne volilce — da bi te veai bile polne zagrizenih liberalnih, cerkvi sovražnib posestnikov. Ne, nikakor! Le nesloga, nevednoat pa tudi malomarnost v volitvenih zadevah so ovo zakrivili. Tukaj še prebivajo pošteni krščanski kmetje, ki se še tudi svoje Slovenske matere ne sramujejo. Orehovčanom in Hotinjčanjem je treba v prihodnjosti le več edinosti in zastopnosti, Dobrovčanom pa, da na den volitve ne gredo v mesto ampak k volitvi. Da, vrli Orenovčani in Hotinjcanje! Bodite v prihodnjosti složni, oklenite se drugokrat trdno moža, katerega vam lahko vsaka vas zavida, ker akoravno še mlad, vam je v vsem dobrem orjak, ter kar po lastnem tuhtanju, podučljivih knjigah in spisih kot dobro in hasnovito spozna, tudi svoje sosede k temu nagiba. Držite se ga drugokrat bolje in ne boste med svetom kot liberalci razkričaui, ampak v eaem vsi časteai, avojim otrokom pa lep izgled zapuatite, kakor ao vam ga vaši prededi, ki so že v ljubezai ia varovaaji avoje avete vere ia mile domoviai bili složai ia trdai kot skala. Iato velja tudi vam Dobrovoaaoai, ako hočete v djaaju. biti, kar ime vaše vasi nazaaaja, aamreč dobri vaščaai. Zaalužite 8i to ime le, ako eao aajimeaitaejših pravic človeka v državi ia kriatjaaa v sv. cerkvi ae prezirate. Pobrigajte se v prikodajič, kedar je volitva ia ne peljete ae v mesto takrat. Ako ao vašim mislim aasprotai imeli ta daa čas, boate še ga tudi vi iaieli. Toliko vas je, ia aimate predstojaika v vasi, aiete liberalai ia veadar je bil voljea mož liberalae straai. Na noge v prihodajosti vrli Dobrovčaai, da ae aoaite zastoaj, kakor v avojo lastao aramoto tako lepega imeaa, ampak, da ste tudi v djaaju za vse dobro vaeti vaačaai, da bi se ae aašla vaša vaa aamo med katoliškiiai Sloveaci, ampak da bi tudi v resaici kakor taki sloveli t *• šteli k bujeaim aarodom sv. katoliške cerkve, kojih aasprotaiki bi aaj vsi kaialu staukaili v grilovo lukajo. Iz Brna. (Vzprejeai Sloveacev.) Z zabavaim vlakom, kojega ciTpjtr^elearad ia zlata Praga, doapelo je bilo včeraj aa Duaaj okoli 100 gorečih aarodajakov iz vseh sloveaakili pokrajia. K Sloveacem pridružili so se tudi Htrvatje viz Zagreba, aa čelu jiin gospod Hochmaa ia Slosar. Dalmacija je zastopaaa po gospodu Kuadačicu, žapaika iz Zadra. Vzprejem aa Duaaju bil je sijajea ia častea. Vlak je 15. dae avg. prišel ob 8. uri zjatraj. Na kolodvoru ao čakali zastopaiki vseh Daaajskih aloveaskih društev ter so aaa aavdušeao ia arčao pozdravili. Govoraik Daaajskib Slovaaov je bil goapod dr. Leaocb, odvetaik ia predsedaik alovaaske čitalaice. Na pozdrav dr. Leaoch-a odgovoril je v imeau Sloveacev gospod Ivaa Hribar, ter je v jederaatem govoru vzajemaoat vseh Slovaaov povdarjal. Potem smo se podali v lepo stolao mesto zinagoaosae ia stare Avstrije. Ob deseti uri stao ae podali aa akupea zajutrek; potem smo si ogledovali zaameaitaosti, kakor cerkev sv. Stefaaa, votivao cerkev, državao palačo, vaeučilišče itd. Celi popoldaa amo posvetili za slavaozaaai ,,prater"; tatn se vidi vea Duaajaki avet, od priprostega delavca do aarfiaejše gospode. Na eai straai der6 elegaatai vozje memo tebe, kakor blisk, aa drugi straai pa se pleše ia poje, tn kričijo komedijaati, tam vozi aeumrljiv ,,riaglapil". Za muziko skrbelo je 30 vojaških baad ia po takem se nikdo ae more pritožiti, da je Daaaj mirao mesto ia ,,prater" solzaa doliaa. V aedeljo večer aapravili so nam Duaajski Sloveaci koacert v gostilai ,,k zlatemu križa". Koacert je bil velikaask, ker tu se je zbralo aad 800 odličnjakov različaih slovaaakih plemea. Du- aajsko slovaaako pevsko društvo pelo je peani vseh slovaaskih aarodov ia tako izvrstao ia krasao, da je malo kdo od aaa do sedaj kaj takega slišal. Vsaka peaem bila je povod večega aavdušeaja ia veče radoati. Med maogimi dvugimi pelo se je tudi polsko in milo mi je bilo pri srci, ko sem zapazil med občiastvom dve divai polakiaji, koji ate od same radosti jokali. Med Duaajskimi pevci odlikovali ao ae posebao solisti, kapelaik Bucata ia aepozabljivi teaorist goapod Mrčcch. Ta dva sta tudi uda velike dvorae opere ia v petju umetnika prve vrate. Tadi Ljabljaaski pevci aiso molčali, pokazali so Daaajčaaom, da ao ,,faatje s fare" ia da iiaajo za petje pripravljeaa grla; posebao odlikoval ae je goapod Raziager kot aoliat v teaoru. Izmed drugih pevcev moram omeaiti še hrvaškega operaega pevca PoljaaovK-a, koji je zapel tri lepe pesrai, ia melodije; le-te ao aposobae aajhujšega sovražaika petja aavdušiti. Po petja vršili so se jedraativ govori v vaeh slovaaakili jezikih. V imeau Cehov 'govoril je dr. Leaocb, v imeau alovaaskili potovalcev g. Hribar, v imeau slavaostaega odbora gospod prof. Trsteajak. Goapod Pukl podzdravil ia aazdravil je aarodae dame, aarodao žeastvo. Ob polaoči razšli smo ae v počitek ia 16. avg. ob sedmi zjatraj amo zapuatili Duaaj ia ae podali v Brao, glavao mesto mejae grofije Moravske. Aatoa Gregorid. (Od sv. Ilja pod Turjakom. (Blagoslovljeaje zvoaov.)V aedeljo 9. t. m, smo tukaj obhajali lepo alavaost, aamreč blagoslovljenje aovih zvoaov. Cela vas je bila prav iepo okiačaaa ia strel možaarjev je daleč okrog aazaanjal slavaostai daa. Preč. gospod stolai prošt Jarij Matijašid iz Maribora so ae semkaj potrudili v te romaatičae kraje. Ljvidstva je od vseh krajev prav veliko skupaj prišlo ia valed tega je bila huda gnječa med alovesaim opravilom. Okoli 9. ure se podajo preč. gosp. prošt v procesiji s eč. gg. duhovaiki, ki so od soaedajih far prišli, k zvoaiku, kjer sta atala dva lepa zvoaa; veliki tehta 28 '/2 ceatov. Po blagoslovljeaji atopi aa prižaico vlč. g. prof. dr. Auguštia Kakovič, ter v prav lepi pridigi veraemu ljndatvu obrede razloži, ki ae v*šijo pri blagoslovljenji zvoaov ia ajih pomea za človeško življeaje. Po dokoačaai pridigi je imel vlč. g. pridigar tadi alovesao sv. mešo, pri kateri so se prvokrat lepo oglasile čisto aove orglje. Pri obedu je bilo vaeskozi prav veselo ia ai maajkalo lepih aapitaic. Popoldae sta počastila preč. g. prošta ia vse zbraae čč. gospode tudi gospoda c. kr. okrajai glavar ia komiaar iz Slov. Graca. Vsa hvala gre preč. g. žapaiku, kateri je rea prav veliko truda ia skrbi žrtvoval. Zvonovi so lepo vbrani ia njili prijetea, harmoaičea glaa ae razlega daleč po prijazai doliaici in hribih. V. Iz Ormoža. (Dopisniku z gornjega Kamenšeaka) hočem malo 8 tem v pomoč priti, da mu povem, kako je Cezanjevski učitelj gospod J. K. s svojo nemščino enok kozle drl. Najbrže je kriva temu železnička poataja (ali kali ?), da imenovaui odgojitelj slovenske mladine večkrat obišče naše mestice. Tako jo je tudi enok pripihal ter se v krčmi pridružil nekaterim gospodom, ki so si pri kupici vina odpoi-ivali od vsakdenjega posla. Živahno razgovarjanje je naneslo, da že itak znanega nam prijatelja s Cezanjevec nek dovtipnež opita, ali mu ne bi mogel povedati druge in tretje stopnje pridevnika ,,scheintodt" (navidezno mrtev). Radovedneži so poslušali na vsakako bister odgovor g. učitelja, a ta jili je ovaril. Nič ni namreč na to zinol. Pove mu toraj dovtipnež, da ste imenovani stopnji ,,todt" in ,,maustodt"! S tem pa se naš prijatelj nij hotel sprijazniti trdeč, da je ,,maustodt" sestavljen samoatavnik (mana-tod mišsmrt.) Ker pa smo se temu smejali, ne hoteči verjeti njegovej trditvi, razjaril se je mož v avojej nemškej mogočnosti, tako da bi ga skoraj morali opomniti na ono večer, ko so mu pred nekaterimi leti ravno tam gospodje zbog enake sitnoati vrata pokazali. 0 obžalovanja vredna šola, katero vodi nemški kulturonosec!