381
daljše bivanje v Rimu pa je tudi utrdilo njegovo katoliško prepričanje, ki se spaja z občudovanjem antike v harmonično celoto. Vsled ugodnih gmotnih razmer se ni posvetil nobenemu poklicu, ampak sklenil je živeti le svoji naobrazbi, umetnosti in prosveti. L. 1883. se je poročil z Majo Flattich-ovo, s katero živi v srečnem zakonu in neumorni delavnosti na Dunaju.
Kralik je v prvi vrsti modroslovec. Svoje težnje in svoje naziranje je izpovedal v knjigah „Kunst-biichlein" in „WeItweisheit". V „Kunstbiichleinft z upravičeno estetsko nestrpnostjo zahteva v prvi vrsti, naj se razkrinkajo tisti puhli literarni proizvodi, ki ne zaslužijo slave in priznanja, kateri vživajo po krivici. V tej knjigi spoznavamo njegovo vzvišeno estetsko stališče in njegove značajne, duhovite in genijalnosamostojne nazore o pesništvu, s katerimi se da primerjati pač le malokaj, kar je v zadnjem času proizvedla krščanska umetniška kritika. Celotno osnovo estetike pa podaja Kralik v tretjem delu svoje „WeItweisheit", katerega je naslovil „Weltschonheit".
Kralikovo svetovno naziranje sloni na njegovem vseobsežnem splošnem znanju; razvija pa ga sistematično, dasi ne pedantsko, in razumeva vesoljstvo na ta način, da išče njegovih prvotnih pojavov. Njegova „Weltweisheit" se deli takole: I. „Weltwissen-schaft" (Metafizika), II. „Weltgerechtigkeit" (etika) in III. „Weltschonheit" (estetika). Izdal je tudi spis o Sokratu, o katerem pravi, da mu je mnogo pripomogel do njegovih nazorov.
Antika, krščanstvo in germanstvo tvorijo Kra-likov kulturni vzor, katerega nam razvija v knjigi „Kulturstudien", ki pa navzlic svojim vrlinam ni popolnoma istorodna njegovim ostalim proizvodom. V germanstvu, prepojenim s krščanskim duhom, vidi veliko kulturno silo.
Japonska vojna ladja „Nišin".
Kralik si je pridobil tudi na pesniškem polju trajnih zaslug. Njegovo delo „Deutsches Gotter- und Heldenbuch"   obsega  nemške junaške  pravljice in
pesmi v novodobni prepesnitvi; Kralik jih je obnovil tako mojstrsko, da jih je priporočati vsakomur, ki se zanima za te impozantne pesnitve o preseljevanju narodov.
Japonski general   Kuroki.
Nič manj ga niso zanimale srednjeveške legende, katerih najlepše je zbral in izdal v krasno opremljeni knjigi „Goldene Legende der Heiligen". Zanimiva je tudi njegova povest „0 čudovitih zgodbah viteza Burdigala", namenjena odrastli mladini.
Kot pesnik je podal nemškemu slovstvu tudi mnogo izvirnih del, katerih pač ni lahko našteti po imenu. Pričajo nam, naj si bodo že lirske, epske ali dramatske vsebine, — o temeljitosti, s katero se je vglobil v velike mojstre poezije vseh dob, dasi morda marsikomu ne ugaja tupatam namenoma arhaistični jezik. V dramatiki si izbira rad tudi verske snovi, n. pr. v slavnostni igri »Veronika"; preprostost njegove umetnosti se jako prilega izrazu   vzvišenih čustev
Izmed njegovih lirskih del so najznamenitejše njegove pesmi „Im heiligen Geiste", v katerih ne učinkuje, kakor moderni, z bujno krasoto oblike, ampak z mogočno silo, ki je lastna vsaki vzvišeni ideji.
V tej knjižici izpoveduje Kralik obenem svoje krščanstvo, do katerega je prišel oso-bito ob svojem daljšem bivanju v Rimu; tam je zložil tudi ciklus pesmi pod imenom „Roman8.
V   nekem sestavku, ki ga je naslovil „Aus meinem Leben", priznava sam: ,,Po-tovanje v Rim me je pripravilo do tega, da sem si izbral rešitev verskega vprašanja za glavni smoter svojega življenja in da
nisem odjenjal, dokler si z doslednostjo nisem priboril katoliške resnice v boju z vsemi oporekanji in zaprekami.  Lahko torej trdim, da je moje življenje