MRAZNIH DKŽAV V NAŠI DRŽAVL S handidacifskcča pozo- Na ikandidacijskem pozorišču vlada veliko nesorazmerje mcdikandidacijskimi ponudbami in ikandidatskimi potrebami. Je ikakor na blagovnem tržišču, kjer je vsled nadprodukcije blaga mnogo preveč ponudb in mnogo premalo zahtev. Da je ta primera umestna, potrjuje govor g. ministra pravde dr. Kojičaki ga je imel 17. marca v Kragujevcu in ki je v njem ostro obsodil »sejmski lirup posameznih nesolidnib ikandidatov in načine političnih licitacij.« Minister izjavlja, da nastopajo s sejmskim lirupom nesolidni fcandidati ter da se vršijo politične licitacije. Kako se je to vršilo in se vrši v naši ožji domovini, smo doznali iz časnikov, pa tudi iz poročil, ki jih. prejemamo iz raznih krajev naše domovine. Ljudstvo, ki ima pravico, da voli poslance, bi tudi moralo imeti možnost, da določi kandidate. Ta možnost se mu ne daje. Na sreztoh kandidacijsildli zborovanjili nastopajo nepoklicane skupine in skupinice ter predlagajo kandidate. Tako »predložcni« ikandidati se potem razvrstijo v vzporedne vrstc, id se še pomnožujejo z imeni takšnih ikandidatov, Hd niti ne poskušajo svoj« sreče na srezkih ikandidacijskih sestankih, marveč kratkomalo sporočijo svojo kandidacijsko željo in prošnjo nosilcu državne kandidatne liste, ali pa od njega opolnomočenemu volilnemu odboruu Še nikdar ni bilo ob nobenih. parlamentarnih volitvah toliko Ijudi s kandidacijsikimi »sposobnostmi« ikot sedaj. To je pojav, Id ni ne pravilen ne soliden. Sam minister dr. Kojič je moral zavrniti »nesolidne flkandidate« in »načine političnih licitacij«. Najbolj učinkovita zavrnitev pa bi bila naslednja: zmanjšajo naj se poslanske dijete (plače) za polovico, -a bo odpadla polovica kandidatov; ako pa se poslanske plače zmanjšajo za dve tretjini, pa bosta odpadli dve tretjini kandidatov. In utihnil bo sejmski hrup nesolidnih ilcandidatov in prenehale bodo politične licitacije. Pariz spominu lajnega kralja Aleksandra. Dne 21. marca je izročil predsednik občine Pariz jugoslovanskemu poslaniku dr. Spalajkoviču zlato kolajno pariškega mesta, katero so nameravali izročiti blagopokojnemu kralju Aleksandru I. lani dne 10. oktobra in katero so sedaj poklonili po našem poslaniku 'kraljici-materi. Ob tej priliki se je vršila na pariški občini prisrčna slovesnost. Uredba o javnih delih. Ministrsld svet jc odobril dne 21. marca uredbo o javnih delih, lci predvideva, kar je važno za Slovenijo, da se prične takoj z gradnjo železniške proge Št. Janž — Sevnica, ki se bo pozneje podaljšala na Novo mcsto — Stražo — Delnice. Predvideno je po tej uredbi, da se prične takoj tudi z gradnjo betonske ceste Ljubljana — Kranj in Maribor — Št. 11} — državna meja. Prosvetni minister Čirič je govorO po radiju dne 23. marca o našem šolstvu, ki je življenska potreba. Precejšen del govora je posvetil osnovnemu ter srednjemu šolstvu, položaju učiteljstva ter profesorjev. Toplo je priporočal prosvetno delo izven šole. Iz govora minisira za telesno vzgojo dr. Auerja. Minister za telesno vzgojo dr. L. Auer je imel dne 21. marca po radiju govor, v ikaterem je posebno podčrtal, naj postanc čuvar Jugoslavije mlado pokolenje z vsemi potrebnimi telesnimi možnostmi ter potrebami. Govoril jc daljc o vzgojnem pomenu športa, o nalogah državc glede telesne vzgoje, o sokolstvu ter o gasilstvu. ZakljuCil jc svoj govor z naznanilom, da je bil te dni izdelan zakon o športu in poslan vsem merodajnim športnim organizacijam v presojo. V DRUGIH DRŽAVAH. Posvet treh velesil v Pari_u. Dne 23. marca se je vršil v Parizu posvet zastopnikov treh velesil: Anglije, Francije in Italije v cčigled položaju, ki jc nastal vsled uvcdj_e splošae vojaške dolžnosti v Nemčiji. Sklenjeno je bilo mcd cinjgim, da bode obiskal angleški zunaisji rainister za Berlinom še tudi Moskvo, Varšavo in Prago. Po teh sestankiti se bo vršila konferenca zgoraj omenjenih treli velesil dnc 11. aprila \ Stresi. Italija je mcbilizirala ce..otni letnik 1911 radi dogodkov v vzhodni Afriki ali v Abcsiniji. Povsrocftelj irt vodja zadeje grške revolucije Veuize.GS se je pripeljal dne 19. marca na italijanskem parniku »Rex« s svojo ženo in 118 grškimi begunci vNeapclj, odkodei* se bo preselil v Pariz. Med begunci je več bivših ministrov, senatorjev, mornariških častnikov ter žena poveljnika upcre grške mornarice.