Leto XVII.
V Celje, dne 11. februarja 1907.
Štev. 1H.
DOMOVINA
Uredništvo je na Schlllerjevi< estl M. 't. — Dopise MafrovoUte fran klrati, rokopltti ne ne vračajo.	I"1'™' »,» »>-k »Mllllrt, .redo in Mrk ter «el|a a Av.tnjo In Nem.-,jo 12 kron. pol IrM S kron. S n»wc kn*r Za Ameriko in dniKe 'letele toliko kolikor aiai. po-lninn. n.mre.': N. loto 17 kron. H leta S kron 50 Mu. Nutfnm« .e poAilJa upravnlstvu. pl.enje .e .aaprej.	Za laserale ms plačuje od vsake pelit-vrote po 'JO vinarjev u vsakokrat: za vefje inaerate in mnofrokratno in«eriranje znaten popust.
Me	sečna priloga »Slovenski Tehni	k«.
Carina na živino in žito in naši kmetje.
Umetno povišanje cen žita in živine pomeni znatno povišanje cen najpotrebnejših in najslavnejših živil velike večine vsega prebivalstva v državi Ta draginja pritiska na vse indnstrijalno delavstvo, ua državne, deželne, občinske in trgovske nradnike. na \čit- Ijstvo vseh vrst. na trgovce in obriaifce. s kratka na vse stanove. Če so živila dražja je prva posledica ta. da mora zahtevati vsak. ki živi ob svojeru zaslužku, da se mu poviša tndi ta zaslužek. Zato je industrijalno delavstvo prisiljeno zahtevati zvišanje mezde, (abrikantje pa morajo te opravičene zahteve spolniti. kajti lačen delavec ne more delati in kdor dela inora vsaj toliko zaslužiti, da sebe in rodbino nasiti, obleče in ji da zavetje v zdravem, čeprav tesnem in skroirnem stanovanju.
Ker pa labrikaut ne more in tndi ne mara iz svojega plačevati višje mezde svojim delavcem in višje plače svojim uradnikom, mora zvišati cene svojim izdelkom in tako prehaja to povišanj*- cen na vse njegove odjemalce in tudi na kmete, kateri je potrebujejo.
O tem ve danes vsaka gospodinja, vsak gospodar svoje, kajti ni je stvari, ki je rabiš, bodisi že v kuhinji ali v gospodarstvu, ki bi danes ne bila znatno uražja nego pred enim ali dvema letoma In cene še vedno rastejo in bodo rasle.
Vsi stanovi ki žive od svojega dela. javni in privatni uradniki, uči-
telji. duhovniki, vsi zahtevajo višje plače in to po pravici, ker za oni denar, ki se jim za njih delo plačuje, ne morejo več dandanašnji živeti, se oblačiti in stanovati, kakor se človeku tiče. Država, dežele, okraji, občine se ne morejo več upirati zahtevam svojih uradnikov, zvišujejo jim. po malem sicer, plače — a davki, deželne, okrajne in občinske doklade vsled tega rastejo in pritiskajo vse. posebno pa one, kateri imajo najmanjše dohodke in to so baš naši mali in srednji kmetje.
To navidezno višanje delavske mezde ima pa za kmeta še to neprijetno posledico, da mu zvabi vse delavce v industrijalni tabor. Mladi ljudje slišijo, kake mezde plačujejo v fabri-kah in se dajo zapeljati misleč, da jim bode tam lepše in lažje, da bodo za manj dela več zaslužili kakor pri poljskem delu. Tako ostane kmet brez delavca, ali pa ga mora. kadar ga po-trebnje, istotako drago plačati kakor fabrikant.
Če torej primerjate povišek izdatkov. ki je kmetu navstal za višje državne davke, deželne in občinske doklade. za višje cene živil, vseh hišnih in gospodarskih potrebščin, kakor tudi za višje mezde, s poviškom dohodkov, ki mu ga dajejo višje cene žita in živine, vam natančen račun pokaže, da je naš kmet na škodi in ne na dobičku.
Ta pot torej ne vodi do uspeha, baš nasprotno, mali in srednji kmetje bodo čedalje bolj propadali in bodo morali propasti, če se bode še nadalje vstrajalo v tej smeri.
Od kod torej pomoč?
Podobne razmere so bile svoje dni na Angležkem. Amerikansko žito. <tme-rikanska živina, amerikansko sadje je biio vse tako po ceni, da so bili an-gležki kmetje in posestniki prisiljeni prodajati svoje pridelke pod zgubo. na konkurenco, znosno konkurenco z Amerikanci sploh niso mogli misliti, še manj pa na to, da bi se dobila v parlamentu večina, ki bi hotela naložiti na uvoz tujih poljskih pridelkov, tnje živine ia tujega mesa sploh kako. če tndi prav majhno carino.
Treba si je bilo torej di-ugače pomagati. Angleški kmetje in posestniki so ae vrgli na intenzivno obdelovanje svoje zemlje; opustili so navadno poljedelstvo in se poprijeti bolj vrtnarstva, zemljišča pa. ki aiso bila- za vrtnarstvo in sadjarstvo ugodna, so spremenili v travnike in začeli so gojiti tako fine vrste govedi, ovac. svinj it<L, kakeršnib Amerikanci. kateri gledajo v vsem in povsod na kvantiteto in ne na kvaliteto, ne goje in ne morejo gojiti Tako so si Angleži odbili amerikansko in avstralsko konkurenco. Pridelki angležkih vrtnarjev so po svoji kakovosti taki da se jim ni bati nikake konkurence, cene teh pridelkov so pa tndi take. da si je morejo privoščiti samo najbogatejši sloji prebivalstva, katerim je cena sploh čisto postranska stvar. — To velja tndi o angležki živinoreji.
Angležki živinorejci so svojo vedo (bi dejal) tako usovršili. dar se jim ni bati nobene konkurence na sveta. Meso njih živine je tako fino. da premožni krogi radi plačujejo še tako visoke cene za nje iu bi amerikan-
skega hi avstralskega mesa. dokler je še kaj angležkesa na razpolaganje, nikdar ne marali.
Na ta način so si angležki kmetovalci pomagali ter se rešili tuje konkurence brez carin na žito in živino. Pomagali so si sami iz sebe. pomoči niso iskali od zunaj. Pomoč iz samega sebe je edina resnična, edina izdatna pomoč. Dokler človek samega sebe ue zapusti ni nikdar v resnici zapuščeu. Kakor hitro pa začne dvomiti o sebi in svojih močeh ter se plašno o/.irati okrog sebe pričakujoč od zunaj pomoči — je pa že izgubljen. In tako je tadi s celimi stanovi.
Da pa naš kmetski stan ni v obupnem položaja, da ni zgubil zaupanja v svojo moč in v svojo bodočnost o tem mi priča dejstvo, da se je tndi slovenski kmet začel že braniti proti taji konkurenci na isti način, kakor angležki. V dokaz navajam razmere v goriški okolici. Tam se je tudi poljedelstvo že popolnoma umaknilo vrtnarstva ter je intenzivno obdelovanje zemlje doseglo nekak vrhunec vseh možnosti. Slovenski kmet v goriški okolici mora pa storiti še en korak, da si popolnoma osvoji ves sad svojega truda in srojega uma, osnovati si mora še potrebne gospodarske zadruge, katere bodo kmetu samemu zavarovale vsaj en del onega dobička, ki ga imajo sedaj prekupci njegovih pridelkov. To pa je le vprašanje časa in bode tudi rešeno.
Kar je bilo v goriški okolici mogoče. bode v tej ali oni obliki mogoče tudi na Štajerskem Ta pot vodi našega kmeta do uspehov. Ta pot ga
LISJEK.
Diogen.
Hrtab-ki »pisal Av^u-t Šenoa prevedel nj_
(Dal je J
»Je Ii mogoče?" vpraša Jankovič Klefelda.
-Seveda*, zareži se polkovnik, .tukaj neslogo napraviti menda ni gordijski vozel?"
.Gotovo ne! Ha, ha. ha! Zato ni treba Aleksandra velikega."
.Seveda ne! Poiščite samo kako klepetuljo, povejte to kaki ženski, spravite stvar v javnost in ločili ste jih Ne da? Bužan pa postane naš."
.lankovič pritrdi z glavo.
-To je prvo. V Požunu e kuhajo važne reči. Klobušicki »e ne vrne več."
»Resnično?"
-Zagrebška ško-ja je važno mesto. Kaj mislite o Krčeliču? Živel je dolgo v dunajskem ozračju. Pameten človek
brez feudalističnih predsodkov. Stara Sermažica ima zveze. Samo da nam škof ne bo protiven."
.Dobro", reče Jankovič.
.Da. pazite tudi ua grofico Terezijo. Ta .Diana", ali pravilnejše .Kleopatra" je najnevarnejša. Sedaj veste približno vse."
.Popoln poduk", odvrne Jankovič.
.Kavalir, sedaj pa lahko noč! Pojdiva vsak svojo pot Ni dobro, ako naju vidijo skupaj."
-Adieu, cber colonel, srečen pot! Vi pojdete dušit vstaje, jaz pa bom kopal rove."
Klefeld odide hitrih korakov, Jankovič pa ostane dolgo, dolgo na tem mestu, gledaje skozi nočni mir pred seboj to lepo zemljo, kjer se je zrcalil v Savi bledi mesec.
VIII.
Gospa Julijana Sermaž se je soln-čila pri odprtem oknu sede v mehkem na- lonjačn. Nekako zamišljeno so zrle njene stare oči v modro nebo in zlato soince. Najbrž je premišljevala, če ga
bo še dolgo gledala. Govorila je malo in kratko, akoravno se je zbrala v
njeni sobi precej velika družba. Baronica je prišla sinoči iz Šestin v Zagreb, gotovo v važni zadevi, a kdaj koli je bila v svoji hiši v Zagrebu, je imela vedno dovolj obiskov. .No hvala Bogu", rekla je navadno starka Reziki, ko so odšli vsi gostje, .to je bila spet procesija." Ne vem, kaj da hočejo. Da sem vsaj mlada, tedaj seveda prihaja dovolj os na med. Sedaj pa, oprosti mi Bog, še nisem svetnica, četudi imam nado priti v nebeški raj. Danes so se zbrali pri njej kanonik Krčelič. gospa baronica Klefeld, žena mestnega sodnika Babočajka. rektor jezuitskega kolegija oče Pepel, precej suh gospod s podolgovatim obrazom; poleg teh gostov, ki so sedeli, je šetal po sobi tudi baroničin sin, Rezika pa je sedela v kotu z ročnim delom, ker stara baronica ni mogla živeti niti eno minuto brez nje.
.Deca, iztrc.Mte mi svoje aovice", prične starka, „toda vse lepo zapore-
doma, vse počasi Moja pamet je stara, slaba in nimam rada. če se govor meša kakor repa in zelje. No. kaj mi prinašate ?"
.Ah", ubere Klefeldova svoja usta v porogljiv smeh, -ljuba baronica, uiste li slišali o tem velikem škandalu ?"
.Kakem škandalu?"
.Podban in Bnžau sta se smrtno posvadila."
.Rauch in Bnžau!" dvigne Sermažica glavo in široko pogleda.
„Da", nadaljnje polkovnica. .ves Zagreb govori o tem. Zena obrstlajt-nanta Kuševiča mi je pripovedovala celo zadevo. Premislite! Divno! Po mestu se govori, kako je postal Bužan bogataš. Ha, ha. ha! Bil je v družbi razbojnikov, ki so ropali in kradli. Ž njimi je delil plen in postal bogat"
.Ah!" začudijo se vsi.
.Zaslužil je vislice in bil bi obešen, da ga ni rešil podban. A to celo povest je Rauch nekomu pripovedoval."
(Dalj« prihodajif.t
pB VOdl V nw|innn <•«•«;■ • ------.
d« katero ga sedaj fevdalci in pod njih uplivom tndi klerikalci z rahlo silo in sladkimi ohljnhatni vabijo.
Kdor našega kmeta Ijnbi in mu hoče v resnici pomagati, mu mora odkrito povedati, da mu ni druge pomoči kakor samopomoč — to pa mu daje večja izobrazba in prehod od sedanjega načina poljedelstva na način intenzivnega obdelovanja in racjonalne ali rekel bi znanstvene živinoreje.
Nova doba na Hrvaškem
Kakor vsak narod, tako ima tudi naš svoje težnje, ki jih namerava v bližnji ali daljši bodočnosti oživotvoriti. Prava narodna vlada se postavlja na čelo teženj svojega naroda in ga pri tem podpira s sredstvi, ki ji jih narod daje za upravo zemlje, ker je z narodom identična Ker padla vlada ni bila narodna, je naše narodne težnje kot nekaj veleizdajskega dnšila. kaj še. da bi jih podpirala. Ona je umetno netila z vsemi sredstvi hrvatsko-srbski razpor. s čemer je razdvajala dva bratska naroda in netila tako domačo vojsko med istokrvnimi brati.
To je bila dobro proračunjena taktična poteza, s katero je vlada nameravala oslabiti ia razdvojiti odporne sile naroda, da z jedne strani je res dosegla, da je oslabila našo aarodno moč. ki je postala tako slaba, da ni mogla odvrniti zunanjih in notraajih neprijateljev. z druge strani pa se ji je posrečilo ločiti Hrvate ia Srbe v dva najljutejša sovražna tabora, dasi bi bili jedni ko drugi navezani na vzajemen odpor proti skupnemu sovražniku. S tem je naša vladi stala proračunjeno. zavedno in direktno v službi vsenemških in vsemadjarskih teženj in zato tudi lahko razumemo, zakaj je dajala take ugodnosti Nemcem in Madjarom v Sremu.
Nas vse južne Slovane sili bratska istokrvnost in prirodna sila k temu, da si ustanovimo kolikor mogoče tesno, blizko skupnost NsŠ narod pa je bil od nekdaj odločen nosilec jugoslovanske pi&li. ker ga je k tema silila nevarnost pred .vedno večjim prodiranjem vsenemških stremljenj. Stremljenje za jagoslovaasko vzajemnostjo pa je padla vlada ubijala na vsak aačin, ga v govoru ia tisku proglaievala za veleis-dajstvo ia ga kot tako ovajala pred najvišjim sodiščem. Monarhija pa ji je v tem le pomagala, ker je dunajaka kamarila stremela vedno za tem. da bi razcepila Slovane, posebno pa Jugoslovane. Ona je namreč v njih videla sovražnike svoje politike, kar nam bo postalo še bolj umljivo, če pomislimo, da je diplomacija naše monarhije popolnoma v službi nemških stremljenj.
Naia vlada je torej bila največji čiaitelj pri reakciji proti slovanski vzajemnosti
Razun tega so naredili našemu aarods ie v jednem ozira tako veliko ikodo. ki nas hujše boli ko vse drugo, kar so nam storili. Starodavni tirani, ki so današnjemu svobodoumnemu sveta prototip nasilnifttva. so vzeli narodu sicer svobodo, a pustili so ms nedotakajea narodni značaj. Khuen pa nam je pred svetom vzel spoštovanje in čast, a vzel nam je tudi narodni značaj. Khuen je dobro vedel, da se narod, ki aima svojega narodnega značaja. da lahko vladati. S tem. da je pojedinec onemogočil eksisteceo. jik je storil popolnoma pokorne svoji volji. Tako se mu je posrečilo, da je popolnoma demoraliziral uredništvo, a ne samo to, ampak splok vso našo dražbo in naše politične stranke.
(Dalj« prihodnjič i
NfClUTUU-pUHliUii pit/gum.
Damate delale.
Krščansko socijalna stranka pritiska nn ministrskega predsednika bar. Becka naj že pred volitvam pokliče njenega člaaa Pattava v ministrstvo. Beck je pripravljen to storiti. Pattay bi prevzel pravosodno ministrstva dosedanji prav sodni minister dr. Klein bi postal predsednik najvišjega sodnega dvora, katerega dosedanji predsednik dr. Steinbacli bi šel v pokoj. .Fremdenblatt" to sicer dementira. zgodilo se bo pa vender vse tako ali podobno, kajti lleckovo vlada gre nemškim težnjam, polastiti se vsakega količkaj dosegljivega mesu v državni vpravi v vsem in povsod na roko. Dr. Klein je pri zadnjih sodnih imenovanjih to dokazal ter bi. kot naci-jonalno čuteč Nemec bil kot predsednik najvišjega sodnega dvora za Nemce gotovo narodna pridobitev, dočim bi ga Pattajr v pravosodnem ministrstvu prav dobro tudi v nemškonarodnem obziru nadomestil.
V Itujsko • Lipniškem okrajn se Nemci niso mogli zjediniti glede kandidata za prihodnje volitve, volitve bodo torej proste. Dosedaj imajo štiri kandidate za ta okraj.
Jugoslovanska demokracija postavi v Ljubljani Etbina Kristana za kandidata.
Pod pokroviteljstvom čeških fevdalcev se osnuje zveza katoliških agrarnikov, katera nastopi pri prihodnjih volitvah kot samostalna potitičaa stranka ter postavi na Češkem 15 svojih kandidatov. V drugih okrajih bode podpirala češko agrarno stranko, ako se ta obveže glasovati za njenih 15 ksudidatov.
Češka agrarna straaka bode kaa-didirala' med dragim grofa Dejma, kneza Schvrarzenberga. grofa Sjlva-Taroncca in barona Parisha. Kakor se vidi so fevdalci že storili vse potrebne korake, da si zavarojejo vodstvo »kmetskih* strank v bodočem parla-
Minister Prade je govoril pred svojimi volilci v Liberci (Reichenberg) na Češkem. Govoril je o spravi med Čehi in Nemci. Ta je po njegovem maeaju mogoča ediao le na temelju lazdelitve Češkega v čisto nemški in češki del. Na temelja te razdelitve bi morali razdeliti vse državne in deželne arade ter aamestiti v nemških ali za aemške proglašenih krajih samo nemške uradnike. (To delitev pa Čehi odločno odklaijajo, ker bi jim bila samo aa škodo. Vlada pa na tihem ta program delitve že izvršaje. Namest-ništvo je ie skoro popolnoma raz* deljeno.) Minister je govoril nadalje o razmerja med Avstrijo ia Ogrsko ter poudarjal, da je ie skrajni čas, ds pridemo iz večaik provizorijev konečno do stalne in trdne ureditve gospodarskih in političnih razmer. Sešiti treba vprašanje o carinski in bančni vzajemnosti ter o letnih prispevkih obeh držav za skupne troške. Če Ogri ne marajo stalne in deflnitivne r *itve teh vprašanj, potem je tudi minister Prade za to. da se radikalno postopa po geslu: Proč od Ogrske.
Zborovalci so ga proglasili zopet svojim kandidatom.
Deželna zbora gališki in solno-graški sta sklicana na 14. t. m. Deželni zbori češki, šleski. goriško-gra-diščanski in vorarlberški se snidejo pa 18. t m. v daljše zasedanje.
V ogrski zbornici magnatov je govoril v proračunski razpravi grof Majlath o ščnvanju narodnosti in so-cijalnih demokratov ter zahteval, da se temu napravi konec. To se bode doseglo najložje s primerno šolsko od-
lagodijo praktičnim poircuani bivijouj«, da ne bodo vzgajale kakor do sedaj samo izobražen proletarijat in uredništvo. Tudi državno upravo treba preosnovati in nrediti na bolj preprost načiu. kajti sedanji sistem je predrag. Omejiti treba izseljevanje, ki postaja že državi nevarno in razkosovanje zemljišč, Govornik si želi v interesu madžarskega značaja države, da se tudi svoboda tiska malo pristriže. (Po pravdi proti Jurigi in ostalim Slovakom si še nadaljnih omsjitev pač ne moremo predstavljati). ,
Hrvatskemu banu Pejačeviču s«; je posrečilo skleniti s Čisto stranko prava nekak kompromis. Frankovci opuste obstrukcijo proti temu. da se v adresi na kralja tista grozna beseda .srbski" in nekateri podobno nevarni izrazi izpuste ali zamenjajo z drugimi manj nevarnimi. — Ni ga rodoljubja nad rodoljubjem čistih Frankovcev!
Vaanje Mass.
—	Srbija. Trgovinska pogodba med Srbijo in Anglijo je gotova ter bode te dni podpisana. Tudi pogodba z Italijo je že sklenjena, ker pa ne prinaša Srbiji nikakih ugodnosti, ker nalaga prevelike uvozne carine na srbsko žito in živino, so se začela po-gajaaja. da bi italjanska vlada še dodatno dovolila na te srbske pridelke nekake olajšave. Upati je, da se to tndi doseže. Pogodbe z ostalimi državami pridejo takoj v skupštini na dnevni red ter stopijo, čim je skupština sprejme ter bodo veljavno podpisane v veljavo. 8 tem bo nvoz tujega blaga v Srbijo olajšan in bo draginja malo ponehala.
—	Bolgarsko. Bolgarska vlada zahteva od sobranja 34 miljonov levov naknadnega kredita. Ta denar bode vlada uporabila za nskup novih lokomotiv in vagonov, za gradnje Ink v Burgasu ia Vami aa Črnem morju ter za novo !ako na Donavi v Svištovu. Zidala bode nove železniške proge: Mezdra - Vrača - Vidin. Gabrovo -Trevna in Stara Zagora-Trnovo-Sejmen kakor tadi novo brzojavno linijo za mednarodni promet od srbske do turške meje.
—	Angleško. Nedavno je umrl lord Goschen. Pokojnik je bil minister vojne mornsrice od 1895 do 1900 I. ter si je pridobil nevenlivih zaslug za nje popolno preosnovo v smislu novodobnih potreb in zahtev angleške svetovne politike. Lord Goschen je bil pa tadi avtoriteta v vseh bančnih in denarnih vprašanjih. Konverzija državnih dolgov Anglije je ena njegovih največjih zaslug za svojo domovino. — Aprila meseca bode v Londonu britanska kolonjalna konferenca. Na dnevnem redu bode ureditev vprašanja, kako in v koliki meri naj prispevajo britanske kolonije za vzdrževanje vojne mornarice ter v obrambo Velike Britanije. potem pa tudi veliko vprašanje o angleškem »Zollvereinu" ali o začetku tega vprašanja, katero je sprožil prejšnji minister za kolonije Joseph Chamberlain. Angleška vlada si bode prizadevala sporazumeti se z vladami vseh angleških kolonij v tem smislu, da bi se v vseh kolonijah dajala prednost izdelkom angleške industrije.
Slovenske novice.
štajersko«
— Bela reduta se je vršila včeraj ob še precej povoljni udeležbi v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma*4. Videli smo pred vsem veliko število lepih — večinoma čisto belih — mask. Da omenjamo samo nekatere: dražestno zimsko vilo, veličanstveno knijico noči.
pilMtuu uim. » ».-p- . ..... ——
Poljakinjo in dali prijateljski roko Grkinji: divili smo se nad srčkanimi pomorskimi častniki, občudovali orijen-talko, ciganko, bčbč in še mnoge druge. Kdo bi jih naštel! Obiskal je to plesno veselico tudi stotnik is Kope-nicka s celo armado pruskih vojakov; žaloigra. ki se je izvršila v KOpebicku, se je ponovila tndi v veliki dvorani našega »Narodnega doma" - samo da so se gledalci prisrčno smejali. Doživeli smo metamorfozo nekaterih teh vojakov v menihe, kateri so došli o polnoči resno in tiho v dvorano vsak s svojim kozarcem: menda so se — zmotili. Videli smo tndi harlekine in klovne: ugajal nam je istotako čedni hrvaški kmet z običajno torbico na hrbtn. Lepa in obenem koristno delavna je bila skupina .Dijaška kuhinja": kakor ču-jemo, je nabrala čez 140 kron za »Dij. kuhinjo" v Celju. In vsa ta vesela družba se je vdala pod protektoratom princa Karnevala, ki je gledal s svojega vzvišenega prestola v dvorano, plesu z vso vnemo; od prve kadrilje. katero je plesalo nad 60 parov pa do zadnje se je vrtel mladi 'svet sebi in gledalcem v zabavo. Ni nam pač treba skoro omeniti, da je .Narodna godba" častno rešila svojo nalogo in da smo v majhni dvorani, v Čitalnici in v kavarni našli vsega, kar je bilo treba v hladilo in okrepčilo. v primerni množini in dobri kakovosti. Vsekako moramo .Samskemu klubu", kateri je priredil to dobro vspelo zabavo, čestitati.
Shod obrtnikov cele Spodnje Štajerske skliče obče slovensko obrtno društvo v Celju na nedeljo dne 10. marca 1907 popoldne v .Nar. domu" v Celju. Točke, o katerih se bode razpravljalo. se objavi v časopisih v kratkem. Oglašeni so različni govorniki iz vseh slovenskih obrtnih krogov. Tovariši obrtniki, ugitirajte za ta Vaš stanovski shod in skrbite za mnogohrojno udeležbo!
—	Himen. Poročil se je včen 1 g. .lovan Vasiljevič. orkostavec v .Zvezni tiskarni" z gospico Mici Štibernikovo iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Priporočili bl vodstva aeatae dekliške šole, da bi dalo šolo odpreti pred ®/«8. uro. kadar je hud mraz. da bi ne zmrzovali otroci pred zaprtimi vrati.
—	Maše poštae razmere so še vedno takšne, kakor bi bili kje med Cnlukafri. Na splošno znanega tukajšnjega obrtnika, ki staauje v Olju že nad 30 let in plačuje davek, je prišlo dne 7. t. m. pismo iz Sevnice z razločnim naslovom: J. U. v Celju. Poglejte čudo — golemo. Cela celjska c. kr. pošta ni vedela za imenovanega gospoda; 7 beri: sedem c. kr. poštnih uslužbencev se je podpisalo na zadnjo stran tega pisma pod uradni pristavek: »Ij Cilli unbekannt" in pismo je romalo hajd nazaj v Sevnico, kjer ga je dobil pošiljatelj nazaj. Niso vedeli, kdo je pismo odposlal, ampak so uganili to samo po pisavi. Dotičnik je pismo, kakor je bilo. zavil zopet v novo kuverto ter ga še enkrat poslal nazaj v Celje, kjer ga je naslovnik sedaj srečno dobil. Čast takim poštnim razmeram! Pojte se solit! Kdor ne verjame, da je vsaka beseda res, naj se potrudi v naše uredništvo, da mu pokažemo sedem podpisov dobrih poznavateljev celjskih poštnih razmer.
—	Umrli so v celjski bolnišnici: h. jan. Martin Kukovič. 90 let; 10. jan Jur Skorja, 31 let; 13. jan. Ivan Pajk. 85 let; 16. jan. Jožef Pinter. 12 let; 18. jan. Moric Dnger. 59 let; 19. jan Franc Mirnik. 76 let; 20. jan. Jakob Sivka, 84 let; Antonija Vengust, 27 let: 21. jan. Marija Tratnik. 68 let; 26. jan
Ro> * Dolganoč. 71 let: 39. jan. Jos. Vesco- 61 let; 30. jan. Joiel Polanda 73 let. ... Vook. pol leta; 4. febr. Fr. Voden. 51 let, 5. febr. Amalija Žibret. 37 let; Jot. Linder, 74 let. — V Olja in okolici: U. jan. Marija Habjanič, 23 let, Oaberje; 13. jan. Paul Janlek, 6 let Oaberje: 24. J ari. Terezija Pre-blin, 65 let. Oaberje. 30. jan. Ida štrauas. 17 let. Celje: 31. jan. Helena Javernik. 35 let. Sovodna: Mica Veldin, 30 let. TiOpata.
—	Suknjo zamenjal je včeraj pri Beli reduti nekdo v .Narodnem domu". Prosimo dotičnika. naj ae potrudi v naše uredništvo, kjer dobi za v pomoti zamenjano — svojo suknjo nazaj.
Ae en kandidat za celjski mestni volilni okr^j se je našel v osebi dr. Franca Banma. podpredsednika nemškega „SchuIverema". Radovedni smo. ali bode kandidiral tudi celjski Oussenbauer ali ne?
—	Umrl je v ljubljanski bolnišnici 31. junnarija trgovski pomočnik Janko Pajk na sošici. Bil je dalje časa nastavljen pri .Merkurja" v Celju. Pokojnik je bil tudi soustanovitelj .Trgovskega društva" v Olju. N.v m. p.
Ljudski shod, katerega je sklical Okrajni odbor .Narodne stranke" za Žalec in okolico, včeraj, v nedeljo, k Hodniku v Žalcu, je zelo dobro uspel. Udeletilo se ea je okoli 500 ljudi, večinama trtanskih in kmetskih hmeljarjev. Predsedoval je žalski župan gosp. Sirca, podpredsednik je bil g. Fridricb. mpisnikar pa g. Piki. Prvi govori g. Sirca Spominja se vrlega rajnega poslanca Berksa Vsi navzoči se dvignejo v znak sožalja Nadaljuje .o pro-venijenčnem hmeljskem zakonu in njegovih posledicah za Sav. dolino. Po novi postavi, ki stopi 6 mesecev po razgla-ienjo v veljavo, se sme prodajati hmelj sli brez imena ali pa z imenom kraja., kjer je zrastel; to ime se ma nadene v posebni državni .Signierhalle". Ker pa pivovarnarji zahtevajo pred vsem češki, osobito žatecki hmelj, se bo produkcija tega neprimerno zvišala, na škodo drugim vrstam, pred vsem tudi hmelj« tz Sav. doline, kateri se je do-aedaj prodajal pod imenom žateckega hmelja. Trpelo bo nekaj časa, predno ae kupci v inozemstvu navadijo na izvrstni savinjski .aolaing". Sicer pa vsebuje § 7 olajšavo, katera pravi, da se sme še za dobo 5 let prodajati pod svojim običajnim imenom, četndi ni zrastel v onem kraju, tedaj za naš savinjski hmelj ostane še veljavno ime .češki hmelj". To postavo so izposlovsli češki poslanci; Poljaki so se temn v imenu svojih hmeljarjev upirali in zahtevali obligatoričen provijenčni zakon. Silno ogorčenje pa je vzbudilo med poslušalci dejstvo, da se ni noben slovenski poslanec oglasil k besedi in brsnil slovenske savinjske hmeljarje, osobito oba poslanca ne. ki bi bila poklicana za to, namreč dr. Vovšek in dr. Korošec. Na to je podal g. Vinko Vabič. trgovec in hmeljar v Žalca, nekaj podatkov iz zgodovine .Hmeljarskega društva", katero je obhajalo lani 25 letnico obstanka. Načrtal je razvoj društva ter podal tudi statistične podatke o množini pridelanega hmelja. Leta 1898., ob času prve statistike, se je pridelalo 5937 met. s' , tov hmelj? i. 1899. 5884, i. 1901. 6500 met. stotov in danes cenijo ves pridelek na 16.000 met. stotov. (Klici: •Kaj pa dr Korošec pravi?") Končno navdušuje navzoče hmeljarje za pristop k društvu, kajti združenja, organizacije bo treba sedaj hmeljarjem bolj ko kedaj poprej, da dobe tndi sami kupčijo v roke. G. naučitelj Petriček reagira na to na napad v .SI. Gosp." češ, da ni informiral poslanca dr. Vouška kot tajnik •Hmelj društva". Dr. Voušek je pisal
v tej zadevi trikrat g dr Bergmann v Žalcu po podatke; v zadnjem pismn je dejal da stvar ni nujna in za to se mu podatki niso poslali takoj. Vobče pa se poslanec ni obrnil oticijelno ua društvo. ("Se vzame z odobravanjem na znanje.) G. Cvikl protestira proti me-šetarjenju treh židovskih komisijoner-jev. obeh Tausigov in Settensdorfa. in pravi, da so pijavke za hmeljarje. (Burno odobravanje.) Mnogi zahtevajo, da jim ne sme nikdo v Žalcu predati zemljišča za nameravano poslopje. — G. Piki povdarja važnost .Hmeljarskega društva" in .Hmeljaruo" :n vabi k pristopu .Hmelj, društva". Ker pa je bila dolžnost poslancev se v tej zadevi dobro informirati in pred vsem nastopiti za hmeljarje, predlaga našim poslancem nezaupnico, katera je z viharnim odobravanjem po kratki debati sprejela. Njena ost je naperjena proti poslancema dr. Korošcu in dr. Vovškn. Na to govori g. Kridrih o kmetijskem programu .Narodne stranke"; izpopolni ga g. dr. Božič glede zahteve odprave zemljiških davkov. Konecno nariše kratko g. dr. Knkovec v značilnih besedah postanek in dosedanje delovanje .Nar. stranke", ožigosa napade v .Slov. Gosp." na njega in stranko in govori o zaupnem shodu v Mariboru, posebno o nesprav-Ijivem postopanje .Slov. kmečke zveze" in klerikalcev, kateri so odklonili sodelovanje z .Nar. stranko" tudi v mestnih skupinah, kjer bi mogli doseči Slovenci le složno glasujoč častno število glasov za slovenskega kandidata. K sklepu predlaga, naj se pošlje brzojavka škofu v Maribor, v kateri zborovalci protestirajo, da se žnpni uradi izrabljajo v politično agitacijo brez škofovega vedenja. Na to sklene žnpan g. Sirca z zahvalo govornikom in poslušalcem shod.
—	Dlnamlt v postelji. Posestniku Grosku v Stanoskem pri Poljčanah je položil nekdo v postelj dinamitno patrono, ki je imela napeljano užigalno nit skozi okno na prosto. Grosek je prišel pozno domov, a ob treh popol-noči je dinamit eksplodiral z močnim pokom. K sreči se je razstrelila patrona navzdol, prebila postelj in užgala slam-nico. Domači so prihiteti in ogenj pogasili Kot sumljivega so zaprli orožniki nekega Pirša, ki je stanoval v isti hiši.
—	leno s štirimi ncdorastllml otroci je zapustil že meseca oktobra lanskega leta neki Jožef Stergar iz Mozirja, delavec v tovarni za stroje, v Beljaku. Samijo. da se klati kje po Koroškem ali Štajerskem, ako ni pobegnil v Ameriko ali pa si vzel živ-Ijenje.
—	Naša vojna mornarica. Zanimivo sliko naše vojne sile na morjn prinaša svečanova številka znanstvene revije .Osterreichische Rundschau". — Pisatelj primerja naše avstrijsko-ogrsko bojno brodovje z bojno mornarico naše sosedne države Italije. Brez vseh pretiravanj, upoštevajoč vse momente, ki bi služili v slučaju vojne nam v dobro in našemu nasprotniku obteževali uspešno prodiranje, navaja sledeče številke, ki povedo dovolj. Italijanska vojna mornarica šteje 52 bojnih ladij. 58 torpedovk in 14 podmorskih čolnov; skupna sila v tonah: 453.200 a 180 težkimi, 600 srednjimi in 1300 lahkimi topovi — s posadko 25.000 mož.
Temu nasproti pa postavi naša država: 23 bojnih ladij. 57 torpedovk. 2 podmorska čolna; skupna sila v tonah: 168.340 s 125 težkimi. 345 srednjimi. 580 lahkimi topovi s posadko 13.250 mož.
Ker je še mnogo brodovja v dela, nas lahko I. 1909. napade Italija na morjn s dvojno silo.
—	Velikansko jajre izumrle ptičje vrste Epiornis na Madagaskarja hrani
ravnatelj zoologičnega muzeja profesor dr. Reichenov v Berlinu. Dal je za to jajce 2000 mark ali v našem denarju 2400 kron. Jajčja lupina je 2 cm debela, snežnobela in drži 6 in pol litra — toliko kakor 150 kokošjih jajc. — Gotovo nekaj nenavadnega!
—	Lesno trgovino v Brežicah, na travniku Združenih pivovaren Žalec in Laški trg. je otvoril g., Mih. Balon, veleposestnik v Brežicah, dober narodnjak.
Rrežlškl okrajni zastop pride pri prihodnjih volitvah zopet v slovenske roke. — Zoper bivšega glavarja v Brežicah, pl. 'istarinija. je vpeljana kazenska preiskava.
—	Nemški kandidat v slovenskem volilnem okraju ^režice-Sevnica-Laški trg je grajščak Alfred baron Moscon iz Pišec. Podpirali ga bodo skoro gotovo Štajercijanci po geslu: .Kmet naj kmeta voli!" Sicer pa je ta kandidatura pač samo — predpustna šala.
—	Deželno nadsodliče v Uraden je ustanovilo sledeče nove slnžbe v svojem področju: mesto sodnega tajnika pri deželnem sod.šču v Gradcu, opusti se pa mesto sodnega pristava brez določenega kraja; ustanovi se petero avskultantakih mest z adjutom, opusti se pa četvero avskatlantskih mest brez adjuta, mesto sodnijskega sluge v Kamnika, opusti se isto mesto v Mokronogu; nadalje se ustanovijo mesta strojevodje za okrožno sodišče v Mariboru. uradnega sluge pri deželnih sodiščih v Ljubljani in Celovca, jetniškega paznika pri deželnem sodišču v Celovcu in pri okr. žnib sodiščih v Novem mestu in Celjn; pri poslednjih dveh sodiščih se namestita mesto dosedanjih pomožnih jetniških pašnikov dva redna paznika
Stekel pes ae je priklatil 7. t m. v Slovenjigradec in oklal več psov po mestu. Na naročilo okrožnega tivino-zdravnika Blaha so ga ustrelili; občinski urad je ukazal uničiti skoro vse pse v mesto.
—	V Studencih pri Mariboru se je prelevilo tamkajšnje podporno draštvo sa nemško Ijadskotolsko deco v podružnico nemškega .Schulvereina". Na to je izstopilo mnogo članov iz društva, ker niso odobravali tega pre-levljenja
—	Porodil ae je 2. t. t g. Jožef Tratar, učitelj v Mokronogu, z gdč. Zofijo Juvanec. poštno oficijantinjo iz Ljubljan*
—	V urada t. kr. nadgeometra Kmanuela Martlajja v Brežicah, kateri je v prostih in nrs-inih urah trgovec s perutnino in obenem marljiv agent vseneniške stranke, je videti celo menažerijo kokoši, petelinov, pur in puranov, rac in racmanov, gos in gosakov, kateri stranke pozdravljajo z lepo ubranim zborom. Škandal je. da se cesarske urade uporablja za — knrr.ik! Ako ta gospod meni. da bode lahko v Brežicah ravno tako mirno prekacoval nemškonacijonalne kozle in kozličke kakor jih je v Maribora in svoje drago plačane uradne ure porabljal za trgoviuo s perotnino, katere ni prijavil oblastim, in konkurenco delal domačim davkoplačevalcem, potem se jako moti. Za tega gospoda imamo pripravljenega — masla, več kot ga on pridela celo leto." — Tako poroča .Posavska Straža". Iz tega poročila pa je razvidno, da je v resnici živa potreba posvetititi z bengalično lučjo v gnjile razmere nemškega nradništva v Brežicah.
—	Maribor. Kaj človek lahko vse doživi pri mariborskih c. kr. oblast-nijah. si niti misliti ne morete. Pretečem torek sem imel službeno opravka pri c. kr. okrajnem glavarstvu in sicer pri komisarju pl. ScbOnhoferjn zaradi nekega akta. Ker g. komisar ni imel dotičnega akta pri rokah, šel ga je
iskat v drago pisarno ter me prosil, naj počakam. Zdaj pa pride najlepše! Ko je zapustil pisarno ter sem ostal sam v sobi. obrnil je g. komisar v vratih ključ in bii sem zaklenjen. V tej kletki sem moral čakati kakih 10 minut, da ae je vrnil komisar in me blagohotno zopet spustil na prosto. Zelo sem se čudil temu postopanju ter se domov grede prav pridno ogledoval v izložbah, ali res izgledam tako sum-njivo. da se gospodje boje. me za par minut pustiti samega v sobi: pa nisem mogel najti ničesar. Tndi prste na rokah sem doma dobro premeril, če niso morebiti čeznormalno dolgi, pa tudi ti so svedocili proti takemu ravnanju. Prišel sem konečuo do zaključka, da ima ta gospod najbrž tako navado, ker dosedaj Še se mi ni pripetilo kaj enakega Zasledoval bom to stvar nekoliko natančneje, da bodo zvedeli tndi višji gospodje, kakšne slabe navade imajo uradniki pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, posebno če se jim pretaka po žilah .modra kri".
—	Občni zbor Savlnskega So kola. Br. Jirak ni bil voljen namestnikom tajnika, pač pa je bil viljeu br. dr. Jože Goričar, okrožni zdravnik v Mozirju, pregledovalcem računov. Pregled oval ce m računov sta bila voljena: br. dr. Jože Goričar in br. dr. Makso Konečnik, okrožni zdravnik v Gornjem gradu. Na zdar!
—	Slov. Bistrica. Danes 10. t m. ob 6. uri zvečer je nastal na tukajšnji želežniški postaji velik požar, kateri je uničil do sedsj popolnoma kolodvorsko poslopje. Cela postaja je v nevarnosti Požarne b rombe prihitele so na pomoč is Slov. Bistrice, Poijčan, brzojavnim potom je naročena tndi is Maribora. Najbolj prizadet je pri tej neareči tukajšnji postajenačelnik gosp. Dobivišek, kateremu je ogenj vse nničil. Pri izbruha požara gosp. Dobo viška s svojo rodbino ni bilo doma, zaradi tega je ie za njega hnjši udarec, ker ni mogel ničesar rešiti
Škoda je velika Promet ni vstavljen. Vlaki vozijo z malimi zamudami Na lice mesta je došel inšpektor pl. Schurerenheld iz Pragerskega in nad-inšpektor SchJLrtler iz Gradca in mnogo drugega občinstva iz vseh strani. Kako je ogenj nastal, še ni natančno znano. Podrobnosti ie poročamo prihodnjič.
—	. . bode slovelo slovensko dekle". K notici, priobčeni v zadnji številki pod tem naslovom dodajamo ie. da dotični dve gospodični V., ki sta odklonili vabilo nemških celjskih mesarjev. nista iz Žalca Resnici na ljubo konštatiramo tudi, da gospdč. Vabičevi v Žalcu niste bili na tem plesu.
—	Umrl je na Malem Ix>šinju 9. t m celjski vinotržec Jos. Pallos v 46 letn svoje starosti. Pokojnik je iskal na Lošinju in tndi drugod pomoči proti svoji bolezni, a ni je našel, zadela ga je prerana smrt. Za njim ostaja vdova otrok nista imela.
—	Zaupni shod v Maribora. Pretekli četrtek, dne 7. svečana t L so se zbrali zaupni, bolje rečeno, od dr. Korošca povabljeni možje iz slovenskega Štajerja cb 10. uri dopoldne v prostorih .Slovanske Čitalnice' k skupnemu zborovanju. Ne moremo veliko poročati o tem shoda kajti vršilo se je vse tako tajinstveno, kakor bi se bali zborovalci, da ne pride kaj v javnost. Udeležilo se je shoda kakih 40 oseb. Zborovanju je predsedoval kanonik dr. Mlakar. Sklenilo ae je ustanoviti narodni svet Ko pa se je začelo razpravljati o kompromisu med narodno in klerikalno stranko, vzdignil se je dr. Korošec ter izrecno izjavil da .Kmečka zveza" ne bo v nobenem volilnem okraju podpirala kandidata narodne stranke; na to so se Ukoj pretrgala vsa pogajanja glede te točke.
Po*tao zaačilao za klerikalno straako pa je. da je imel .Slovenci Gospodar pripravljeao aotiro o zaapnem shoda ie predno ae je ta vršil. Zaupni »hod
ae je pričel ob 10. uri. a -Slovenski Gospodar" je imel te ob pol desetih tiskano poročilo. Ti pa znajo! Zdaj pa naj Se kdo dvomi. da so bili klerikalci duSa vsega shoda, ki je Uko plesal, kakor so ti gospodje okrog .Slovenskega gospodarja" tvitgati. ker drugače ne bi bilo mogoče pisati prej poročila o kakem shodu, predno se ne vrši Veliko je bilo torej razočaranje dr Korošra in njegovih pristalev. ko je dr. Kukovec na ahodu prečiul pripravljeno Gospodarjevo poročilo Več ni bilo mogoče izvedeti izza kulis, kajti kakor str.0 te omenili, bilo je aboro-vanje jako tajno ter se je tndi akle-nilo. da se po časopisih ne a«K sploh ničesar razglasiti o izidu zaapaega shoda.
Kranjsko.
-	Dijaško podporno draitvo
.Kadogej- nujno poživlja vse one pod-piranre. ki so danea v takem gmotnem pololajn. da labko vrnejo prejete podpore, da to čim preje store Protnje potrebnih in vsestransko priporočenih dijakov prihajajo neprestano na društvo, a talibog mora odbor valed ne-dostajanja raipolotljivega denarja odklanjati prošnje. Doliaost vseh bivših podpiraneev je. da po svojih močeh podpor? vračajo. Društven odbor je po svojem zastopniku razposlal opomine: gospodje bivši podpiranri pa ae naj blagovolijo tem opominom čim preje odzvati. Apeliramo pa s tem na vso slovansko javnost, da naj ne prezre velikega pomena društva -Radogoj" za vzgojo inteligence slovenskega naroda. Pstanovnina znala 100 kron, ki ae lahko plača tahoj ali v petih letnih obrokih.
—	Izhaz poaredovalalee alovea-shega trgovskega društva .Merkar"
v Ljubljani. V slntbo ae sprejme: 1 poslovodja špecerijske stroke 1 knjigovodja in k rešpondent, 9 potnika,
1	kontorist K pomočnikov meiaae stroke, 9 pomočnika špecerijske široke,
2	pomočnika manufaktnrne stroke, 1 pomočnik lelezninsrske stroke in 6 učencev. — Slnthe iščejo: 1 poslovodja. 9 knjigovodja in koreipondent,
2	kontoriata, 10 pomočnikov meiaae stroke, 3 pomočniki ipecerijake stroke.
3	pomočniki manufaktarae stroku, 9 pomočnika lelezninanke stroke, 10 kon-toristinj. 3 blagajničarke. 4 prodajalke.
-	Nelfriz le deluje. Po dolgem
omahovanju ae je dal Seilriz vendarle pregovoriti, da kandidira mesto v celovškem v slovenskem volilnem okraju. Mol je bil kakor zitano zastopnik dosedanjega volilnega okraja aa Dunaja; lam ai nikoli zinil ne bev ne mev. Sedaj pa je začel zopet delovati; rad bi bil namreč vnovič izvoljen. Sicer je praksa teh nemškutarakih in reuc-gatakih kandidatov povsod jednaka. a tako očitno kakor ta Seifriz menda ne -deluje" nobeden V svojo gostilno skliče .zaupnike", jih napoji s pivom iz svojega pivovarn in knpnje tako za alkohol glasove. Zato pa ga vsi ta-mošnji ueraškutarski pijanci povzdigujejo v deveta nebesa m hvalijo njegovo delavnost in (•ožttvovalnost. Ptuj takemu značaju!
—	Nv. Jahob v Kola. Znana Schuster, poitarica v St. .lakobu. zelo vestno izpolnjuje svojo slulbo. Nedavno )•' poslala neka lena. ki je imela bolnega otroka s seboj v Celovec, brzojavko po šentjakobski |iošti svojemu molu. naj jO pride v Podrotčico na kolodvor čakat, ker so zdravniki izja-nli. da otroka no umrejo operirati
da ga mora »zeti zopet a aeboj. Br»-javka je aicer dolla pravočaano » St Jakob, a poitarica jo j. odporih celih šest ar km.), z nekim fantom, k. se
je slučajno mudil v St- •l«kobn ln bl1 i, doline vasi. kjer stanuje mol one lene. Zgodilo se je tndi. da je bila len. poprej doma kakor brzojavka in je moral, v hudi zimi hoditi z bolnim otrokom peš domo uro daleč; otrok, je morala nositi, a je bila prisiljen, g. dvakrat pololiti v sneg. ker so ji roke tako premrle od mraza, da jih m nič »eč čutila. Io vse to radi slovenske brzojavke. To je lep pnmer trpljenja slov. koroškega ljudstva radi nemških uradnikov. » tem slučaja uradnice
—	Šole v Istri. Istra šteje 345.050 ljudi. Hrvatov je 143.079. Slovencev 47.717 in Italijanov 136.191. Gimnazije ao tri (hrvaška, julijanska in nemška), realki dve (nemška in iUlijsnsks), tri učiteljilča, ena pomorska šola. ena trgovska, pet obrtnih in ena lenska šola Ljudskih šol je 180. od teb 61 hrvatkib, 99 slovenskih in 66 italijanskih. Ena ljudska šol« pride tedaj povprečno na 1916 prebivalcev.
—	Pospeševanje »trokovaega poaka ua Primorskem. Pospeševalni zavod za malo obrt v Gorici je ustanovil strokovno nadaljevalno šolo za slikarje, dekoraterje. pleskarje, posla-tarje in druge sorodne obrti. Učni načrt je ie dovoljen. Naučno ministr-atvo je obljubilo nastaviti na svoje stroike učitelje; trgovinsko ministrstvo je dovolilo omenjenemu zavodu 6000 K podpora Strokovni toli aa obrtno ri-sarstvo je dovolilo naučno ministrstvo 600 K podpore za nabavo učnih sredstev.
—	Velik patar je napravil 93. pr. m. v Bresta na Učki. vasici s 17 hi-iami ia 900 prebivalci, velikansko ikodo, ki je zadela zelo hado ubolno ljudstvo, katero ae zavoljo kamenitih tal in visoke lege komaj vzdriaje z li vi nore jo. Zgorele so namreč tri hiše. vsa gospodarska poslopja in 99 komadov livine. Skoda ae ceni nad 50.000 kron; uvarovaa ni bil nihče. Ceaar je daroval ia svojih zasebnih sredstev na poročilo delelnega na-mestaika, princa Hohealoheja. pogo-rekem 3000 kroa; razaa tega ae bo javao nabiralo za aje ia se jim ho dovolila podpora iz drlavaega fonda aa podpore onim, katere ao prizadele ujme.
Svetovne vesti.
—	Tele u šestimi nogami. Pri Sv. Miklavlu blizu Amatettana je vrgla krava kmeU Kaletaederja tele a ieatimi nogami. Štiri so popolnoma razvita, dve krajši pa moliu pri plečih iz telesa. Tele je popolnoma zdravo.
—	Iz ruske Poljake je romal peš v Rim Poljak Chojecki. To je bilo res pravo in pošteno romanje. Gotovo pa ni malenkost, če pomialimo. da ne zn. ne besede laško in da je 74 let star. Papež ga je sprejel v avdijenci in mu v polni list lastnoročno napisal leljo, naj se .z božjo pomočjo vrne zdrav in čil v svojo domovino."
Meji Mi
izurjenega v trgovini z mešanim blagom kateri je tudi dober manuliikturist sprejme Jakob Dareaai v Žnlom-berku. Kranjsko. Plača po dogovora («8) 6-1
LoterU*ke Številke.
f,rtl|. hartlk	H
„ , j m. K » «•»« e-
_ n.ll-
■ Celin. _
WilIkomro")
Ti tetkl oves obrodlifsiki HaflUtNj-Mj rodoTl-teo Ii mjprej dozori. Znste TlMkoiDdaJe
pni Mn stalen
_ lmo,u»n)lfl
pi se ne vleže. Ker se ti o?es M redko ujt, udostoje 50 Ul u eno onlo. Pod-plsuo oskrbnišKo ptilUt 15 Ul u I I, K kil u 17 t. 100 kil a U I i mit i red. Ultra po 5 kil s ptili fnnko proti
3 K 20 vin. predptaiHi. Oakrhu. graiftiM O o 116
Sprejme se po*teu ia ttitsljin
prodajalka i
za podrnlnico s špecerijskim blagom in trafiko na mitai1 s primerno deželi, in M •»«*««»*» šolsko izobrazbo za trgovino mešanegn blaga pri
FR. STICLICl), trgovcu v RidovUicI, Coretjsko.
Otkrbilitv« potestva dr. Geze bar. Raucha v Lužnici poita Brdovec.
zadnja postaj« Zatirešič. (Ilrvatakol
prodaja avoja
(rizling, trnminec. mnzeljec. kraljevina i
letnika 1906
počenfti od 5 hektolitrov naprej
po 44 K za hI
postavljeno na kolodvor v Zaprešiču
Zvezna tiskarna
m> priperuta čutiti duhov->.'ini. slavnemu aCiteljstvu pisateljem in p. n. občinstvu ia vsakovrstno Uvr*evanje tiska otl navadne do naj-moderm-jic "Mike. Ker je bogato zaloten« z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena i motornim, oiir električnim ol.mtoin. lahk« iivriujc največja dela v vaki mnotini. V zalogi ima in ti«ka v teč barvah izdelane krasne iiplam. Dalje: uradne tiskovine. kuvert«, račune. pi*mene papirje, eealke. etikete, bolele, časopise. knjige. bro*»rire. cirkularje. reklamne liste lepake, opomine, vabilu. podobice.spovedae li«tke. mulitvrnike. mrtvaška naznanila, raatflcdafoe. hra nllne in tadrutn«- knjilice, poročna nainanila. napise ia slavoloke itd.; sploh iivrtuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno iu ceno. - Veleč. duhovščini. Klavnemu učiteljatvu. tupnijskim iu oMiaakim uradom, krajuin tolakim »vetom, posojilnicam ter p. n. oMlnutvu ae priporoča ta veiavo knjig » prUnano trpetni i* pel j a vi Za posojilnice, hranilnice ia drage zavode se iideljujejo hranilne knjitiee veiane v celo ali pol platno t alatim ali (rnim tiskom po nUki ceni. Zaauogo-brojaa nn-rodla se priporoča
Zvezna knjigoveznica.
VIZITKE
pripmti
Zvezna tiskarna
Poskusite
in priporočite O = izdelke = I
Tijdrone torarnehrani!
d Pragi VIII. feniL':.5tcr,i. ;
Lsstnik: Konzcreij li«. .Domovina". Tisk društva .Zvezna tiakare."
Oddaja staTbe.
novega enonadstropnega šolskega poslopja s 4 učnimi sobami, eno sobo za učila in konference in naduči-teljskim stanovanjem z 2 sobama, kuhinjo in s kletmi v Gornjem gradu.
Uslmena zniževalna dražba se bo vršila v pon-deljek dne 18. februarja 1907. ob 11. uri predpoldne v šoli v Gornjem gradu.
Oddala se bo stavba le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 57.172 K 76 vin. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev, je v vpogled razpoložen v šolski pisarni v Gornjem gradu in pri okrajnem šolskem svetu v Celju (okrajno glavarstvo).
N sak družbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 5717 K varščine.
Xwj»i m rtet Gonji gnl. dxt 2*. jamrji 1907.
Fr. Kocbek! načelnik.
v Celju.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Furluai