I 12 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 30. Primorski slovenistični dnevi (2021). 30. Primorski slovenistični dne- vi – slovenci.si Tuta Ban, V . (2001). Humor tema primorskih slovenističnih dni v Gorici. Primorski dnevnik, 47(90), 3. Tuta, V . (2002). Zborovanje slovenskih slavistov: Primorski slovenistični dnevi letos na Vipavskem. Novi glas, 7(16), 7. Udovič, D. (1998). Lep uspeh »beneških« slovenističnih dnevov: na dvodnevnem zasedanju v Špetru vrsta strokovnih razprav. Novi Matajur, 24(14), 3. ur. (1998): Prihodnji teden v Špetru 9. Primorski slovenistični dnevi. Pri- morski dnevnik, 54(73), 3. V središče pozornosti bodo postavili delo Borisa Paternuja in Marka So- siča (2023). Zbor slovenistov. Primorski dnevnik, 79(80), 22. Verč, P. (2013) Identitete prostora v pisavi: sklenili so se 23. Primorski slovenistični dnevi, ki so v središče med drugim postavili sodobni tržaški roman. Primorske novice, 67(87), 12. Verč, P . (2013). Potopljeni v italijanski svet. Primorske novice, 67(91), 20. Vidic, T . (2003). Ožgani od zgodovine: Primorski slovenistični dnevi. Pri- morske novice, 57(26), 13. Vidic, T. (2003). O Zidarju in narečju v slovenski literaturi: v Kosmače- vem mestu se. Primorske novice, 57(24) 12. Dr. Vida Medved Udovič I Koper Profesor Silvo Fatur – neutrudni snovalec in premišljevalec o sodobnem učenju in poučevanju književnosti v osnovni in srednji šoli K olega Silva Faturja globoko spoštujem kot odličnega literarnega raziskovalca, svetovalca za slovenščino, predstojnika in razumevajočega ter človeškega so- govornika. V prispevku so predstavljeni le nekateri fragmenti, ki so po- vezani z njegovim prodornim pogledom predvsem na pouk književnosti od sedemdesetih do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je izdal za namene sodobnega učenja in poučevanja književnosti knjižico, ki vsebuje njegove dra- gocene objave glede na navedeno tematiko. Faturja osvetljujem predvsem kot: • neutrudnega snovalca in premišljevalca o sodobnem učenju in poučevanju književnosti v OŠ in SŠ, upošte- vajoč zmožnosti in afinitete mladega bralca in bralke. Njegova knjižica, povedno naslovljena Brvi, ne mo- stovi, že leta 1990 kaže smer približevanja predvsem kanonskih literarnih del mladim na osnovi elementov recepcijske estetike, ki je dotedanja slovenska teorija poučevanja književnosti sploh še ni upoštevala, ven- darle pa je kasneje v slovenskih tovrstnih raziskavah postala središčna veda. Prav na slednjo se je naslonil UN za slovenščino (književnost) šele leta 1998. • V predgovoru h knjižici je Fatur zapisal, da so prispev- ki v njej nastali »z željo prispevati k obogatitvi in pre- obrazbi tradicionalistično, pozitivistično in parafrazira- joče poplitvenega pouka književnosti v naših šolah« (str. 3). Poudaril je tudi, da je za sprejemanje književnosti »zmeraj najprej doživetje in šele nato analiza, pri čemer morata vedno sodelovati srce in um, desna in leva he- misfera možganov« (Fatur, 1990, 3). Za Faturja so bile vse tri plasti umetnostnega besedila, to so estetska, etična in spoznavna seveda pomembne, vendar iz ne- katerih njegovih interpretacij je opazno mesto zavzela prav etična dimenzija. K njegovemu premisleku o smi- selnosti in pomenu poučevanja književnosti na vseh stopnjah izobraževanja je bistveno prispevala razme- roma mlada literarna veda recepcijska estetika s po- udarkom na različnih branjih, ki vedno znova oživljajo in pomlajajo literarno umetnino glede na bralčev ho- rizont pričakovanja. Prav slednje je bilo kolegu Faturju vodilo za prepotrebno prenovo UN za slovenščino in seveda, kot rečeno, za preseganje tradicionalistično, pozitivistično naravnanega pouka književnosti, ki ni več zadovoljeval potreb mladih v stiku z umetnostnim I 13 SILVU FATURJU (1935–2023) besedilom. Zavzemal se je za preučevanje in vpeljavo didaktičnih konceptov poučevanja književnosti na vsej vertikali, torej tudi na univerzitetni ravni. Izhajal je iz izsledkov takrat aktualnega hrvaškega raziskoval- ca o poučevanju književnosti v OŠ in SŠ dr. Dragutina Rosandića, ki je kasneje pri zasnovi UN za slovenšči- no v letu 1998 močno vplival na priporočeni model učenja književnosti predvsem v OŠ. V knjižici Brvi, ne mostovi so objavljeni članki, ki se osredinjajo na tehtne književnodidaktične teme, ki jih je pri književnem po- uku mogoče aplicirati na posamezne učne enote; te so: Pouk sonetov nesreče, O šolski interpretaciji leposlovne- ga besedila, Poskus šolske interpretacije Kettejeve ljube- zenske pesmi, Odkrivanje (ne)znanega po raziskovalni poti kot vodilna metoda pri pouku književnosti v srednji šoli, (Ob primeru Josipa Murna – Aleksandrova), Preži- hov Voranc, kot ga lahko predstavljamo v srednji šoli in Metode dela z učbenikom (Ob primeru učbenikov Knji- ževnost I, II, avtorja S. Faturja). • V poglavju O šolski interpretaciji leposlovnega bese- dila, članek je bil najprej objavljen v JiS 76/77, št. 7, se je posvetil komunikacijskemu modelu poučevanja književnosti v OŠ in SŠ. Kot zanimivost naj povem, da je predstavil konkretne primere obravnave Kettejeve lirike za nižje in višje razrede OŠ ter za SŠ. Z veliko mero pretanjenosti je poskušal razgrniti obravnavo Kettejeve pesmi Metuljček za otroke, stare 9−10 let. Zakaj se je odločil zanjo? Takole zapiše: »Manj vsiljivo vzgojna je kot večina tam (v berilih) Kettejevih, čeprav je tudi vzgojna in poučna, pa estetsko učinkovitejša je. T o pomeni, da z drugačnimi sredstvi teži k istemu, prav- zaprav še pomembnejšemu cilju, k večsmerni bogatitvi oblikujoče se otrokove osebnosti. Pesem se da prebrati prav učinkovito, saj je nenavadno učinkovita« (Fatur, 1990, 31). Iz Metuljčka navaja verze kot kompozicijski vrh pesmi, ki ga otroci ob prepričljivem učiteljevem branju, trdi Fatur, zagotovo lahko zaznajo: … a modri valovi drevijo, drevijo, Vjemo, ah, zagrabijo ga … Adijo, metuljček, adijo. • Zanimivo je, da je v eni izmed opomb v knjižici Brvi, ne mostovi posebej omenil, da je bilo na ljubljanski slavistiki vendarle končno sistematizirano delovno mesto za metodiko slovenskega jezika in književnosti, danes didaktika jezika in didaktika književnosti. Od 90. let prejšnjega stoletja dalje se je tako na univerzi- tetni ravni odprla možnost znanstvenega preučevanja konceptov in pristopov učenja in poučevanja sloven- skega jezika in književnosti, ki je omogočala prido- bitev znanstvenih akademskih nazivov magistrskih in doktorskih kandidatov in kandidatk. Recenzentka Faturjeve knjižice, ki je utirala pot didaktiki književ- nosti, je prof. dr. Boža Krakar Vogel, ki je prva zasedla mesto sistematizirane visokošolske učiteljice za didak- tiko slovenskega jezika in književnosti in bila tudi prva predstojnica katedre za didaktiko književnosti in jezika na Oddelku za slovenistiko FF UL. Tudi njena knjižica Skice za književno didaktiko (Krakar Vogel, 1991), ki je izšla leto za Faturjevimi Brvi, ne mosto- vi, se naslanja na sodobne literarnovedne izsledke re- cepcijske estetike, seveda z drugačnim metodološkim prijemom. • Fatur je bil izjemno vztrajen pri zavzemanju za čim sodobnejši način pouka književnosti, čemur bi po njegovem mnenju morala dosledno slediti strokovna publicistika in prinašati inovativne poglede na pouk književnosti tako iz prakse kot tudi teoretičnih izho- dišč. O tem govori Faturjev prispevek na slavističnem kongresu v Murski Soboti Didaktične razsežnosti JiS (Fatur, Zborovanje slavistov 1992, 1993); v njem opo- zarja na pomen didaktičnih tem v cenjeni reviji Jezik in slovstvo. Takole zapiše: • »Novoustanovljena revija JiS je bila od vsega začetka zasnovana trinamensko; skrbela naj bi za kulturo slo- venskega jezika, odgovarjala na najbolj živa vprašanja s področja književnosti in, tretjič, svojo skrb naj bi namen- jala pouku materinega jezika na naših šolah in idejno- -estetski vzgoji naše mladine.« Fatur ugotavlja, da se je revija JiS v nadaljevanju na svoji poti bistveno manj posvečala didaktični problematiki in so bile objave pretežno strogo znanstveno naravnane tako literarno- vedne kot jezikoslovne. Svojo ugotovitev je utemeljil takole: »Ni npr. interpretacij, ki bi bile trdna strokovna osnova šolskim interpretacijam. Ali pa preglednih stro- kovnih orisov novih in najnovejših leposlovnih teženj in hotenj ter njihovih umestitev v kontekst pretekle in vzporedne književne tvornosti. Taki sestavki pa so na določen način prav stvar didaktike, če jo razumemo v najširšem smislu, se pravi kot prevajanje znanstvenih dognanj v besedila za širšo splošno in tudi vsakdanjo šolsko rabo« (Fatur, 1993, 195). In nadaljuje: Očitno je, da »je didaktika v JiS vseskozi v senci jezikoslovja in literarne vede«, kar dokazuje tudi bibliografsko ka- zalo JiS od l. 1955 do 1984, saj je od približno 2500 razprav, člankov in poročil didaktično naravnanih le 10 %. Fatur povzema ugotovitve manjše ankete, ki jo je opravila Boža Krakar Vogel (JiS,1−2/91−92). Tako za OŠ beremo, da učitelji najbolj pogrešajo priročnike s praktičnimi navodili za izvedbo posameznih tem in priročnike z ustreznimi metodološkimi (metodični- mi) usmeritvami. Podobno velja tudi za SŠ učitelje. Fa- tur je že v začetku 90. let predlagal revijo, ki bi prevzela I 14 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 strokovno podporo za učitelje slovenščine, če tega pač ne opravlja JiS. Po zgledu podobnih revij, npr. Kemija v šoli, naj bi se imenovala Slovenščina v šoli, kar se je tudi zgodilo. • Silva Faturja je na neki način bolelo, da »pomena di- daktike niso uvideli tudi vsi naši najuglednejši literarni zgodovinarji in jezikoslovci, še več, vse, kar je didaktič- nega, je marsikdo štel za nekaj drugo- ali tretjerazred- nega« (Fatur, 1990, 197). • Silvo Fatur je bil izjemen spodbujevalec mlajših slo- venistov in slovenistk na OŠ in SŠ, ki smo še iskali učinkovite in privlačne pristope za književni pouk. Kot svetovalec za slovenščino na ZRSŠ je bil kar strog, poleg vsebinskega dela izvedenih učnih ur, ki jih je potrpežljivo in zavzeto opazoval, je bil zelo natančen in zahteven tudi glede administrativnega dela, ki ga je bilo takrat, verjetno tudi danes, odločno preveč. • Kar je bilo zame, gimnazijsko slovenistko, navdušujo- če, je bil njegov blag in odprt način strokovne komu- nikacije o vseh porajajočih dilemah pri pouku knji- ževnosti. Pod njegovim vodstvom sem na gimnaziji izvedla tudi dva t. i. vzorna nastopa za kolege in ko- legice. Priprav nanju je bilo res veliko, pa tudi kakšna nerodnost se je pripetila, predvsem tehnične narave, ki pa je svetovalec Fatur ni pretirano poudarjal in je deloval nadvse pomirjujoče. Povabil me je za svetoval- ko za slovenščino na OE ZRSŠ, kjer sem si razširila pedagoško obzorje in spoznala problematiko OŠ in SŠ tudi z drugačnega zornega kota. • Kolegu Silvu Faturju sem res hvaležna, da me je na moji profesionalni poti vedno podpiral kot svetovalec in kasneje kot moj predstojnik. Sodelovanje s Fatur- jem je bila zame odlična življenjska izkušnja in trdna popotnica za nadaljnjo profesionalno pot. Ivica Eller I Portorož Spominski večer o Silvu Faturju v Luciji P rijatelja Silva Faturja sem spoznala 1975. leta, ko je z vodstvom Slavističnega društva organiziral tradicio- nalno slavistično zborovanje v Postojni, ki se je kon- čalo z odlično strokovno ekskurzijo po Pivškem, do Vilhar- jevega gradu Kalec in Kettejevega Prema. Takrat je bil ravnatelj postojnske gimnazije. Ko je leta 1977 sprejel v Kopru na Zavodu za šolstvo delo pedagoškega svetovalca za slovenski jezik v osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in v Tržaški pokrajini, se je z družino preselil v Koper, kasneje pa v novo hišo v Luciji. Bil je odličen pedagog in svetovalec, zato smo ga slavisti spoštovali. Zdaj so postali stiki pogostejši. Srečevali smo se na kultur- nih prireditvah, na slavističnih zborovanjih in na nepozab- nih strokovnih ekskurzijah, ki jih je organiziralo knjižno podjetje Libris, vodil pa največkrat on. Njegovo življenje je bil dolg delovni dan, ki se je iztekel letos, 15. januarja, v 88. letu starosti. Bil je človek, vreden spoštovanja, zelo izobražen, velik ljubitelj maternega jezika in književnosti, z izostrenim jezikovnim občutkom, s srcem za ljudi, posebno za mlade, in veliko ljubeznijo do svoje ro- dne pokrajine. Bil je preprost, dostopen in strpen, znal je razumljivo razložiti jezikovne ali literarne probleme po Tr- stenjakovem vzoru, da lahko še tako težko snov preprosto razložiš, če jo seveda obvladaš. Zanimalo ga je vse, zato je neprestano študiral, raziskoval in primerjal. Všeč mu je bila zgodovina, ogromno je bral. Pomirjala pa ga je narava, po- sebno gozdovi in vrhovi. Že v prvem letu poučevanja je kot razrednik peljal učence z OŠ Pivka za končni izlet na Tri- glav. To je bila velika odgovornost, ki se je srečno končala in ostala v spominu kot nepozabna avantura. Užival je v foto- grafiranju, predvsem drobnih detajlov. Bil je dober in trden prijatelj. Z njim in gospo Nado smo obiskali Pivško, Trst pa tudi moje kraje na Kamniškem. Za organizacijo in vodenje ekskurzij je imel poseben dar in tudi veliko odgovornost. Sadovi njegovega neutrudnega več kot 50-letnega dela so bogati. Omejila se bom na tiste, ki so mi posebno všeč. Drobna knjižica ZAPISI O MATERINŠČINI IN NJENIH MOJSTRIH me je takoj pritegnila. Izšla je 1999. leta. Na- menil jo je v prvi vrsti izobražencem vseh strok, da bi se na dostopen način ponovno srečali z maternim jezikom in