KMETOVALEC
Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo c. kr. kmetijske iji družbe ¥0jY0dstya kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu, ter velja po pošti prejeman 2 gold. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. — Inserat (oznanilo) v „Kmetovaleu" stane enkrat objavljen na celi strani 16 gold., na 7, strani 8 gold., na V« strani 4 gold., na V« strani 2 Solcl- in na Vie strani 1 P" dvakratnem objavljenji 10°/« in pri trikratnem objavljenji 20»/o ceneje. Za večje inserate in priloge plača se po dogovoru. — Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano,
Salendrove ulice štev. 5.
Štev. II.	V Ljubljani,	15. junija 1887.	Leto IV.
Obseg: Občni zbor drevja V —	c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886. Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori.	—	Notranja uprava konjskim hlevom. — Kako j —	Tržne cene. — inserati.	e sejati seme gozdnega
Občni zbor zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886.
dne 26. maja 1887.
Letošnji občni zbor je bil izredno dobro obiskan, kar kaže, da so se kranjski kmetovalci pričeli brigati za zavod, ki jim ima biti najvažnejši v deželi. Navzoči je bilo nad sto članov, in z veseljem konstatujemo, da so vse gorenjske in notranjske podružnice poslale zastopnike svoje. Žalibog sta bili zastopani izmed dolenjskih podružnic samo krška in zatiška.
S svojim pohodom počastili so občni zbor gg. deželni predsednik baron Winkler, c. kr. vladni so-vetnik J. Dralka, vsi gg. deželni odborniki in mnogo č. gospodov duhovnikov.
Zborovanje se je pričelo točno ob 9. uri dopoludne.
Predsednik grof Thurn o tvori zborovanje in pozdravi vladne zastopnike, najprvo g. deželnega predsednika, in se zahvali društvenikom za izredno veliko udeležbo. Spominja se potem lani umrlih udov, ti so: Anton Wester, župan v Bledu; Janez Kavčič, posestnik na Razdrtem; Anton Janzekovič, zdravnik na Vrhniki; Janez Perles, pivovar v Ljubljani; dr. Fran Schiffer, c. kr. zdravstveni svetnik v Ljubljani in Josip M a j e r, graščak v Loži, ter nasvetuje, da zbor tem pridnim gospodarjem in možem, unetim za prospeh kmetijstva v znamenje, sožalovanja vstane s sedežev. (Zgodi se.) C. kr. kmetijska družba kranjska pridobila si je zadnji čas jako mnogo prijateljev mej kmetovalci kranjske dežele. To kažejo, pravi predsednik, pač številke, ki glasno govore, kako se množi od leta do leta število društvenikov. Leta 1883. bilo je 436 udov; 1884. leta 568 udov; 1885. leta 599 udov; 1886. leta 696 udov; letos pa bode naraslo število
že na 800. To očitno dokazuje, da se prebivalstvo vedno bolj zanima za kmetijske reči in da vidi, da se le z druženimi močmi more kaj koristnega in uspešnega doseči. Predsednik nadalje opominja, da se je v Ljubljani osnovala mlekarska zadruga, katera ima veliko važnost za konsumenta in producenta. Ljubljana ima sedaj na razpolaganje dobrega, zdravega mleka, surovega masla in sira po primerni ceni. Posebnih zaslug si je pri tem pridobil ravnatelj in član centralnega odbora, veleposestnik gospod Fran P o v š e. Želeti je, da bi to podjetje vsi krogi podpirali najiskreneje.
Nadalje naznanja predsednik, da se je deželna sa-tej djarska in vinarska šola preselila se Slapa v Grm. V šoli se bode več ali manj poučevalo v vseh raznih strokah kmetijstva. Želeti bi pač bilo, da bi to šolo, katero vzdržuje dežela, podpira pa država, prav številno obiskavali kranjski kmetski mladeniči z Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Istina je pač, da kranjski kmetovalec težko izhaja, da nosi prevelika bremena, a drugače zopet ni tajiti, da slabo gospodarjenje gotovo sodeluje, da je stanje kmetijskega stanu tako žalostno. Odgoja v strokovnih učilnicah utegne te gotovo žalostne odnošaje le popraviti. Lansko leto je pokazalo, koliko je pridobiti dohodkov s sadjarstvom, in ugodni uspeh lanskega leta naj bi nauduševal kmetovalce, da bi sadjarstvu naklonili še večjo pozornost. Sestavila se je 1886. leta tudi komisija za pogozdovanje Krasa. Komisija ima nalogo, določiti prostore, kateri se bodo pogozdili, zmerom pa mora paziti tudi na to, da se kmetovalcem ohranijo potrebni pašniki, da morejo svojo živino prerediti. Na prošnjo c. kr. kmetijske družbe centralnega odbora dovolil je deželni zbor potrebno podporo za živinske razstave v Bohinji in Metliki, kar hvaležno omenja predsednik.
Doželni predsednik baron Winkler pozdravlja prav srčno občni zbor kmetijske družbe, katera hoče delovati v prospeh vseh strok kmetijstva. Gotovo da pričakuje podpore c. kr. vlade pri svojem delovanji, in gotovo ji bo podpora tudi obilna naklonjena.
Tajnik Pire poroča, da so imenovale c. kr. kmetijske družbe v Brnu, Trstu, Roveretu, Gorici, Celovcu, Gradcu, na Dunaji, v Opavi in Levovu za zastopnika pri občnem zboru gospoda grofa Thurna, c. kr. kmetijska družba v Solnogradu pa gospoda Jos. Fr. Seuniga.
Tajnik g. Gustav Pire poroča o delovanji centralnega odbora kmetijske družbe. (Poročilo se je do-poslalo gg. udom uže s številko 9. »Kmetovalca") Tajnikovo poročilo se odobri.
Društveni tajnih g. Pire potem poroča o konečnem društvenem računu zal. 1886. Dohodkov je bilo 7346 gl. 58 kr., in razen 608 gld. 20 kr., ki so ostali v blagaj-nici, bilo je vse drugo izdano za troške.
Inventar in ob enem bilanca društvenega imenja kaže konci leta 1886. premoženja 34.488 gld. 16 kr. Če se primerja k aktivnemu premoženju prejšnjega leta 35.069 gld. 30 kr., kaže se, da se je zmanjšalo za 581 gld. 14 kr. Zmanšanje je nastalo, ker so pali kurzi za 83 gld., ker se je odpisalo inventarne vrednosti 260 gld. 87 kr., in ker je glavni odbor plačal v 1. 1886. tisek »Kmetovalca" za 1. 1885 in 1886. Izkaz aktivnega premoženja za 1, 1886 je tedaj: 1.) Inventarijalne vrednosti 33.802 gld. 54 kr.; 2.) aktivnih ostankov je 77 gld. 42 kr. in 3.) gotovine 608 gld. 16., skupaj torej 34.488 gld. 16 kr.
Proračun za 1. 1888 kaže 4213 gld. dohodkov in stroškov. Računski sklep za 1. 1886 o državnih podporah, katere je oskrboval glavni odbor kmetijske družbe, kaže, da se je od 9232 gld. 52 kr., katere je ministerstvo podelilo za razne podpore, porabilo vse, razen 780 gld. 4 kr.
Pri obravnavi o raznih računskih sklepih oglasi se g. Zelen in opominja, da je že 1. 1884. on svetoval, naj se plemenska živina ne prodaja več po dražbi, nego razdeli mej umne kmetovalce iu živinorejce. Čudi se torej, da se njegov predlog ni zvršil. Deželni poslanec g. notar Krsnik izjavlja, da je bil pri dotičnem občnem zboru, vzprejel se je pa predlog g. Zelena le kot resolucija, ne kot določno stavljen predlog.
Društveni tajnik Pire naglasa, da se plemenska živina, katera se kupuje s podporami, ki jih daje kmetijsko ministerstvo, primeroma drago kupuje na Štajerskem, kajti kupuje se že premovana živina, katero je posestnik zavezan vsaj eno leto imeti za se, sicer pa, ako jo proda, vrniti dobljeno premijo. In premijo mora plačati seveda kupovalec, to je kmetijska družba. Zato velja plemenska goved na Štajerskem najmanje po 150 do 160 gld., kar je pa vender še ceneje, nego v Švici, kjer je živina po 300 do 400 gld. Po naročilu kmetijskega ministerstva izkliče se kupljena živina za polovico cene na dražbi, in seveda, kdor več ponudi, ta jo dobi. Da bi se bil storil kak sklep, naj se deli s subvencijskimi denarji nakupljena živina zastonj, to govorniku pač ni znano, sploh pa jo določilo minister-
stvo dražbo, in pri tem bode moralo ostati. G. Schrei izraža željo, naj bi se nakupovale le telice. Potem se odobri računski sklep in proračun.
Vrše se volitve. Gospod predsednik imenuje za skrutinatorja gospoda dr. K. Bleivveisa viteza Trste-niškega in Adolfa Muleja, župana v Logatcu.
Gospod notar Janko Krsnik predlaga, da se voli za predsednika z vzklikom dosedanji predsednik gospod grof T h um. Predlog se sprejme z živahnim odobravanjem.
Gospod deželni odbornik dr. Vošnjak predlaga, da se voli za podpredsednika z vzklikom dosedanji gospod podpredsednik Jos. Fr. Seunig, ki je član glavnega odbora uže 25 let. Sprejme se z živahnim odobravanjem.
Od 85 oddanih glasov ob volitvi odbornikov dobili so:
g. W. Goli	85 glasov
„ Jos. Lenarčič	85 „
„ dr. J. Poklukar	84 „
„ Fr. Witschl	84 „
„ J o s D e k 1 e v a	82 „
,, Oton Detelja	79 „
„ L. R o b i č	47 „
„ dr. M. pl. W u r z b a c h 44 „ in so torej izvoljeni. Razen teh dobil je gospod Peruci 42 glasov, gospod Borštnik 41 glasov in nekaj drugih gospodov še posamezne glasove.
Za pregledovalca računov izvolita se po nasvetu g. Krsnika Karol Žagar in Josip Lavrenčič.
V imenu centralnega odbora poroča potem cesarski svetnik g. Murnik o prenaredbi društvenih pravil. Ta sklep storil je lansko leto občni zbor, ali samo v tem zmislu, naj se pravila prenarede v onih oddelkih, ki se tičejo pravic in dolžnosti udov, področja podružnic in notranje družbene uredbe. Ko je centralni odbor o tem razpravljal in so bile dotične premembe nasvetovane, pokazala pa se je potreba, da se premene pravila času in sedanjim okoliščinam primerno, torej v večini paragrafov, za kar pa centralni odbor ni imel od občnega zbora pooblastila. Zato se je v centralnem odboru sklenilo, nasvetovati občnemu zboru, naj pooblasti centralni odbor, da predloži prihodnjemu občnemu zboru sedanjim razmeram primerno prenarejena pravila v obravnavo in sklepanje. Gospode Zelen in Borštnik želita, naj bi se prenarejena pravila priobčila poprej v »Kmetovalci". Cesarski svetnik g. Murnik odgovarja, da je že v zmislu §. 37. dosedanjih pravil treba pri občnem zboru skleneno prenaredbo pravil vsaj 14 dni pred novim občnim zborom objaviti, kar se bode seveda i drugo leto zgodilo.
Predsednik grof Tkurn izjavlja, da se bode želji gospodov ne le ustreglo po pravilih, nego da se bodo podružnicam in posamičnim udom prenarejena pravila doposlala tudi šest tednov in dva meseca prej. Želeti je le, da bi se pravila dobro obravnavala in potem stavili pravi nasveti. Govornik (grof Tkurn) je izdelal načrt novih pravil, a ne ve, je li pravo zadel. Mogoče je, da je tu in tam kake dobra misel, ali treba je, da
se zdaj, ko se imajo pravila spremeniti skoz in skoz, da se vse dobro premisli in pretrese, in da posebno podružnice v večjih sejah pravila natanko obravnavajo in potem centralnemu odboru stavijo svoje nasvete.
Potem se sprejme nasvet centralnega odbora oglasno.
Društveni tajnik g. Pire potem nasvetuje v imenu centralnega odbora nekatera odlikovanja. Na Kranjskem nedostaje nam faktorja, ki bi po vzglednem kmetovanji najbolj deloval za povzdigo in napredek raznih strok kmetijstva, to je veleposestva, ki bi kakor na Češkem svoja posestva vzgledno obdelavalo. Faktor pa, ki mnogo v Kranjski v tej reči vpliva, so šolski vrti in o tej zadevi morejo jako mnogo storiti učitelji se ve da le, ako nahajajo pri občini, pri županu za to potrebne podpore. V tej zadevi se zadnji čas s šolskimi vrti res odlikujeta, ponašati se smeta Logatec in Gorje in za to gre zasluga gg. učiteljema Vojtehu Rib nikar ju in Janku Žirovniku in županoma gg. Adolfu Muleju in Jakobu Žumru. Tem štirim gospodom naj prizna občni zbor pohvalne diplome.
Tajnik g. Pire poroča v imenu centralnega odbora o raznih predlogih podružnic.
Podružnica Logaška predlaga, naj bi se kmetijska družba potegovala na merodajnem mestu, da bi dobivali kmetovalci iz osrednje c. kr. gozdne drevesnice sadike zastonj. Predlog utemeljuje zastopnik podružnice g. učitelj Ribnik ar jako jedrnato, na kar predlog soglasno obvelja.
Deželni predsednik baron Winkler izjavlja nato, da se le s kmetijskega ministerstva dovoljenjem smejo brezplačno oddajati sadike iz osrednje gozdne drevesnice, da se pa bode potrudil, da ministerstvo tej prošnji kolikor mogoče ustreže. Podružnica Logaška (zastopnik g. Ribnikar) predlaga, da bi se pri premo-vanji govedi ozirali tudi na Logatec, dosedanji kraji, kjer se je živina premovala, da so preodaljeni, torej naj bi se uvrstila Postojina z Logatcem.
Tajnik Pire opomni, da je ta predlog že raz pravljal centralni odbor in sklenil predlagati, da se za premovanje živine v prihodnje ozira tudi na Logatec, in to že prihodnje leto. Logaške podružnice predlog se potem vzprejme.
Podružnica Logaška predlaga, naj bi društveno glasilo »Kmetovalec-' izhajalo vsako soboto, ter naj glavni odbor prosi to svrho deželne in državne pomoči.
Učitelj g. Ribnikar utemuljuje ta predlog naj-gorkeje. Kmetskemu ljudstvu treba je berila, njemu koristnega, da se odtegne od pijančevanja in igre. V tej zadevi bi strokovnjaški list, dohajajoč vsako nedeljo, storil jako mnogo; razširil bi se tudi lahko, ko bi kmetijsko ministerstvo in deželni zbor dala nekaj podpore, kajti list bi se potem lahko ceneje dajal naročnikom.
Tajnik Pire opomni, da je tudi centralni odbor tega mnenja, da bi ugajalo večkratno izhajanje društvenega glasila, a žal, za to primanjkuje novcev. Eden goldinar obdrži si podružnica, za drugi goldinar je pa treba dajati list. Gledal in delal pa bode centralni
odbor, da tudi glasilo kranjske kmetijske družbe dobi podpore od kmetijskega ministerstva, kakor je dobivajo drugi slovenski in italijanski listi. Potem se predlog vzprejme.
Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Metliške, ki želi, da si jej pošlje bika muricodolske pasme, ino nasvetu podružnice Rateške, katera želi, da se tudi Rateškemu okraju pomaga glede živinoreje. Zadnja želi, ali naj se da po edinim pokrajinam plemenski bik ali pa posameznim posestnikom, katere določi podružnica vzajemno z občino. O teh predlogih poroča centralnega odbora ud g. Povše v jako obširnem in strokovnem govoru, ter naposled nasvetuje, naj se kmetijske družbe občni zbor izreče, da kranjska kmetijska družba ne sme deliti bikov po edinim pokrajinam, in sicer zaradi tega ne, ker je kmetijsko ministerstvo odredilo, da se s subvencijo nakupljeni biki stavijo na prodaj za pol kupne cene. Kar se tiče v obče predloga in prošnje podružnice Metliške, nasvetuje, da občni zbor sklene, naj se naprosi deželni odbor, da predloži v prihodnjem letošnjem zborovanji deželnega zbora pre-narejeno postavo o ravnanji z junci za pleme.
Deželni predsednik baron Winkler omenja, da je deželni zbor postavo zaradi licenciranja bikov že edenkrat prenaredil v dveh paragrafih, potem pa leta 1884. sklenil resolucijo, naj bi vlada sploh predložila postavo za povzdigo živinoreje na Kranjskem, postavo enako, kakeršno velja v sosednih deželah. Deželna vlada izdelala je tak načrt že leta 1884, in tudi kmetijsko ministersto jo je v glavnih potezah popolnoma odobrilo, le v tem ne, kdo da ima zvrševati novo postavo, da ne ostane neizpeljana in mrtva, kakor žal, mnogo koristnih in potrebnih postav.
Leta 1879. sklenila se je postava za licenciranje plemenskih bikov, a ostala je le na papirji. Novi postavni načrt, katerega je sestavila deželna vlada kranjska, obsega vse, kar utegne pospeševati živinorejo na Kranjskem, a mrtva ostala bi i ta postava, ako jej nedostaje zvršiteljev, in to so velike, glavne občine na Kranjskem, katerih sedaj ni, ki se pa utegnejo ustanoviti po novi občinski postavi; potem se bode moglo storiti mnogo za povzdigo živinoreje, ne samo, kar se tiče plemenskih bikov, tudi v drugih zadevah, da se le ena omenja iz obširne postave, to je mlekarstvo i. t. 1. Sploh pa je zavisen prospeh le od tega, kdo bode postavna določila izpeljavah Poročevalec g. vodja Povše radostno pozdravlja izjavo zastopnika c. kr. vlade, da je taka postava že prirejena, in izreka željo, da bi postavo že v prihodnjem zborovanji deželni zbor kranjski sklenil. Zato naj bi se centralnemu odboru naročilo, da naprosi deželni odbor, naj premeni postavo o licenciranji bikov vsaj v dveh paragrafih, ali pa naj predloži za živinorejce še koristnejšo, popolnoma novo postavo.
Predlog se vzprejme.
Podružnica Metliška predlaga, naj se popraša deželna vlada, kako misli postopati proti vednemu izseljevanju krepkih delavnih moči, posebno onih, ki še
neso zadostile vojaški dolžnosti. Delavcev vedno bol
*
primanjkuje in ako pojde tako dalje, bode še huje, ker že sedaj se dobi za dobro plačo in izvrstno hrano le težko delavcev. Poročevalec tajnik Pire poroča, da bode centralni odbor v tem zmislu napravil ulogo na vlado. Zbor pritrdi.
Tajnik Pire poroča o predlogu podružnice Metliške: naj c. kr. kmetijska družba deluje na to, da se osnujejo po Dolenjskem vinarske zadruge, ki naj bi pomagale, da se dobro dolenjsko vino laže, bolje in hitreje v denar spravi. Poročevalec pravi, da je ta predlog jako utemeljen. Vinščaki imajo škodo od trtne uši, katera se žalibog vedno bolj širi, tlačijo jih pa tudi po ogromnih vremenskih nezgodah nabrani dolgovi. Lani bilo je veliko vina in dobrega, a ni več gorenjskih tovornikov, da bi ga kupovali, kupujejo rajši vino, ki je raslo na Zagrebškem tlaku. Mali krčmarji, zavisni od vinskih trgovcev, kupijo vina le kak polovnjak, in še to na upanje, toraj morajo jemati, kar se jim daje. Tako se ponarejeno vino drago prodaja, dobrega naravnega vina pa vinščaki prodati ne morejo. Ostaje jim v kleti, vinščak hodi ga pokušat, in suši se od dne do dne. Potem treba kupovati turščice za živež, denarja ni, tedaj pa pade vinšfak v oderuške roke namoštnikov. Zategadelj naj bi v zvezi s centralnim odborom podružnice delovale z vso silo, da se ustanove vinarske zadruge.
Dekan dr. Sterbenec pravi, da je trta pri njegovim rojakom lani prav dobro rodila, a prodati vina ne morejo. Vino kupujejo vinski trgovci pri znanem Sternu v Zagrebu.
Vodja Povše naglaša, da vinarska zadruga v Štanjelu na Krasu prav izvrstno deluje; na prošnjo c. kr. kmetijske družbe goriške jej je kmetijsko ministerstvo dovolilo tudi izdatno podporo, kar se bode tudi za Kranjsko zgodilo.
Predlog Metliške podružnice se potem vzprejme.
Podružnica Metliška konečno predlaga, kmetijska družba naj daje ljudskim šolam na Kranjskem čepičev onih jabolčnih vrst, katere priporoča v društvenem listu „Kmetovalec" kot dobre za razširjanje. Tajnik Pire pravi, da je centralni odbor sklenil, da se bode tej želji po možnosti ustrezalo. Podružnica Postojinska nasvetuje, naj se prosi c. k. ministerstvo, da bode pre-movanje konj za okraje Postojina, Ilirska Bistrica in Vipava v Postojini. Poročevalec Pire nasvetuje, naj se prošnja s priporočilom odstopi konjerejskemu odseku, kateri ima v tej zadevi staviti nasvete c. k. kmetijskemu ministerstvu. (Vzprejme se.)
Podružnica Postojinska predlaga, naj se priredi zopet letos prodaja plemenske govedi v Postojini, in sicer naj se nakupi več junic, nego bikov. Poročevalec Pire opomni, da se kraji vrste, letos je na vrsti Ljubljana, potem pride kraj, ki se ima še določiti, na Dolenjskem, in za njim pride Postojina.
Podružnica Ribniška predlaga, naj občni zbor sklene, da se podpore prosi države in deželnega zbora, s katero naj se priredi živinsko premovanje v Ribnici. Poročevalec Pire opomni, da kmetijsko ministerstvo dovoljuje podpore le za velike regijonalne
razstave, katere morajo obsezati več okrajev. Ker so pa nekateri okraji jako oddaljeni, in bi se živinorejci ne mogli udeleževati, prosil je centralni odbor že podpore, da se letos priredi živinska razstava v Bo-hinji. Za drugo leto prosil bode pri deželnem zboru, da se priredi v Ribnici živinska razstava za ta okraj in za kočevski. Predlog se potem vzprejme.
Podružnica Vipavska nasvetuje: Kmetijska družba naj dela na to, da dobijo živinorejci po znižani ceni toliko soli, kolikor je potrebuje posamezni živinorejec za živino svojo Zastopnik podružnice Vipavske, g. Baje, utemeljuje ta predlog obširno in jako stvarno.
Tajnik Pire opomni, da so sicer o tej zadevi jako velike zavire, a 011 podpira predlog, češ, kdor trka temu se odpre. Vipavske podružnice predlog se vzprejme.
Vipavska podružnica nasvetuje nadalje, naj c. k. kmetijska družba po c. kr. deželnem šolskem svetu deluje na to, da bi učitelji marljiveje delovali po šolskih vrtih, da bi ondi mogli dobivati posestniki cepičev žlahtnih dreves in ključev žlahtnih trt, da šolski vrti ne bodo samo zelniki in njive za turščico in krompir, kakor v okraji vipavskem. Poročevalec slika šolske vrte z malimi izjemami res jako žalostne.
Učitelj g. Ribnik ar pravi, da se na Ljubljanski pripravnici praktično o sadjarstvu ničesar ni naučil, kajti učitelj dotičnega predmeta poučuje le teoretično. Še le 1. 1876, pri praktičnih predavanjih na deželni šoli na Slapu pridobil si je potrebno znanje. Učitelji bi gotovo radi izpolnjevali svojo dolžnost tudi v sadjarstvu, a če se v Ljubljanskem učiteljišči ničesar naučiti ne morejo, jim je to nemogoče. Ovirajo pa napravo šolskih vrtov tudi krajni šolski sveti in tudi nekateri okrajni šolski nadzorniki. Tako je njega (govornika) zaradi šolskega vrta, za katerega se mnogo trudi, počastil nadzornik z naslovom: „S c h w i u d 1 e r!" Govornik nasvetuje, naj se kmetijsko ministerstvo naprosi, da na vadnici nastavi tacega učitelja, da se bodo pripravniki učili sadjarstva tudi praktično. (Dobro ! Dobro!)
Škofov kaplan g. Šiška misli, da bode kmetijsko ministerstvo kmalu odpomoglo, da pride nov učitelj kmetijstva na vadnico, a tajnik g. Pire poroča o odloku kmetijskega ministerstva na prošnjo raznih korporacij, v katerem se glasi, da ministerstvo pač na vadnici odločno zahteva praktičnega pouka v sadjarstvu, a novega učitelja ne bode.
Učitelj g. Ribnik ar pripomni, da ako ostanejo sedanje razmere na c. kr. vadnici v Ljubljani, bode še dolgo čakati, predno se bodo učiteljski pripravniki praktično o kmetijstvu, posebno pa o sadjarstvu kaj naučili.
Potem so vzprejme soglasno predlog podružnice z dostavkom g. Rib ni kar-j a.
Podružnica Vipavska nadalje nasvetuje, naj se včasi izredna živinska razstava dovoli za Vipavo; kajti Postojina je preveč oddaljena od Vipave da imajo vsled tega Vipavci prevelike stroške, in skoro da ni-kakoršnega zanimanja.
Tajnik Pire opomni, da je Vipava od mesta živinske razstave res oddaljena, ali treba bode, kakor za Ribnico, isto tako za Vipavo izprositi zato od deželnega zbora podpore, kajti država za take krajne razstave podpore ne daje.
G. Baje podpira predlog Vipavske podružnice, g. Zelen pa nasvetuje, naj bi se razstava napravila na Razdrtem.
Deželni predsednik baron "\Vinkler pravi, da ne ugovarja nikakor nasvetom, a opomniti mu je, da se bode vsem tem željam ustreglo, ko bode po vladi izdelani, že prej omenjeni postavni načrt pravoveljaven. Potem prečita deželni predsednik dotične določbe postavnega načrta, na kar se predlog Vipavske podružnice vzprejme, predlog g. Zelena pa odkloni.
Podružnica Vipavska predlaga nadalje, naj kmetijska družba deluje na to, da se kak učenec pošlje iz Vipavskega okraja v obrtno šolo, da se nauči pletar-stva ter da potem pletarstvo uvede v Vipavi. Gosp. B aj c predlog gorko podpira.
Cesarski svetnik g. Murnik opomni, da se je centralni odbor s to prošnjo pečal, a uvažal, da se ima po dopisih ministerstva do raznih oblastev v Ljubljani kmalu ustanoviti obrtna šola za pletarstvo in tudi za druge obrtne stroke v Ljubljani. Tedaj se bode po podpori deželni lahko ustreglo prošnji Vipavske podružnice. Predlog Vipavske podružnice se potem vzprejme.
Vipavska podružnica konečno nasvetuje, da se postava o zadevi hroščev razširi tudi na „trtjone" (rhinhitis betuleti; Rebenstecher), kakor je to v Dalmaciji.
Gosp. Baje naglaša, da bi bilo to jako važno, kajti ta mrčes dela vinogradnikom mnogo škode.
Tajnik g. Pire pravi, da je vsa postava o zatiranji hroščev le na papirji, ker se ne zvršuje.
Gosp. Baje opomni, da je to res žalostna istina, a še žalostneje je to, da se ne izpeljava postava za varstvo ptičev, kateri so skoro izginili, bili pa največji pokončevalci škodljivih mrčesov. Kar ptičev ne uničijo hude zime, polove jih po Goriškem, koder celo senici ne prizanašajo.
Deželni predsednik baron "\Vinkler pravi, da se je kot bivši okrajni glavar Tolminski jako trudil, da bi župane pripravil do tega, da bi gledali na zvrše-vanje postave, a zaman, in tudi sedanji župani ne bodo mnogo storili.
Gosp. Lenaršič obžaluje, da tudi državni organi ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, kajti po sadnem drevji ob državnih cestah je polno goseničnih gnezd. Predlog Vipavske podružnice se vzprejme.
Vodja g. Povše stavi in utemeljuje samostalni predlog, naj se centralnemu odboru naroči, da ustanovi za prodajo sadja posredovališče, kakeršno za sadje in hmelj na Štajerskem že jako uspešno deluje.
Gosp. Borštnik pravi, da pritrdi vsakemu predlogu, ki ima pospeševati sadjarstvo, a dokler bode zajec gospodar sadnega drevja, kakor doslej, pomagali ne bodo ni šolski vrti niti občinske drevesnice itd., in
sploh vse drugo nič. Pri glasovanji vzprejme se predlog gosp. vodje Povše ta soglasno.
S tem bil je dnevni red končan in gosp. deželni predsednik baron Winkler izjavi, da ga jako veseli skupna podoba današnjega zbora slavno znane kmetijske družbe. Nikdar še, odkar on prisostvuje kmetijske družbe obravnavam, niso se člani v tolikem številu zbrali in nikdar še ni bilo toliko koristnih in važnih nasvetov. Kakor se mu vidi, prišel je čisto nov duh delavnosti v družbo, kateri naj bi postal stalen, kajti prospeli kmetijstva je tudi prospeh in blagor dežele. (Dobro! Dobro!)
Predsednik grof Thurn se zahvaljuje društve-nikom, da so v tolikem številu došli, izraža svoje veselje, da so podružnice začele delovati. Mnogo dela pa jih še čaka, a govornik upa, da bodo vztrajale. Posebno zahvalo izreka vladnemu zastopniku baronu Winklerju za izvrstne nasvete. (Dobro! Dobro!) Koncem govora pravi, da se kmetovalec vsegdar z radostnim in s hvaležnim srcem spominja presvetlega cesarja, kateri je bil- in ostane največji zaščitnik kmetijstva. Zato mu zakliče trikrat: Živio Fran Josip L! Slava mu! (Zbor vzklikne naudušeno trikrat živio in slava.)
Notranja uprava konjskim hlevom.
Tla posameznih staj naj bodo narejena ali iz trdo žgane opeke (postavljene po koncu) ali pa iz lesa. Tla iz količev lesenih, namočenih v katranu (teru) ter po loženih v asfalt, so zelo dobra, ko bi ne bila tako draga. Tla iz trdih ali macesnovih plohov priporočajo, morajo pa imeti raze (špranje), skozi katere se odteka gnojnica v votli prostor pod njimi. Ta prostor mora imeti neprodorna tla. Lesena tla naj se večkrat na-mažejo s katranom ter naj bodo sploh snažna. Kadar se pa ploh sploh napije gnojnice, nadomesti naj se z drugim. S takimi tlemi prihrani se nastila, vzdrževati jih pa v dobrem stanu je drago. Ako se konjem malo nastilja, morajo biti tla gladka, ker ob grčah se konj lahko do škode oguli.
Glede tal, ki so narejena iz opeke, postavljene po koncu, paziti je posebno, kakšna je opeka. Ako opeka ni dovolj gosta in dosti močno žgana, razdrobi se kmalu in se nasrka gnojnice. Z gnojnico, napojena opeka dela škodljiv zrak v hlevu.
Tla iz teptane ilovice se kmalu pokvarijo in le tedaj trajajo dlje časa, ako se s peskom posujejo 10 do 12 % na debelo.
Stajna tla naj le toliko visijo, da se gotovo odteče gnojnica, t. j. za celo dolgost staje zadostuje kake 3 do 5 centimetrov.
Pod. 3.
Za odtakanje gnojnice služijo jarki, ki so za stajami. Odprti jarki (glej pod. 1.) so posebno tedaj dobri,
Pod. 1.	Pod. 2.
ako je dosti vode za splakovanje na razpolaganje, drugače so boljši zaprti jarki (glej pod. 2.). Vsegdar naj se pa krovni plohi, ki naj bodo spodaj namazani s katranom, dajo lahko odzdigati. Iz teh jarkov naj se gnojnica staka v zbiralne jarke, ki so večji (glej pod 3.), in od tam v neprodorne gnojnične jame. Tam, kjer stopa jarek iz hleva na piano, ali predno se končuje pred gnojnično jamo, naj ima zatvornico (glej pod 4. in 5.). Zatvornica brani prepihu in smradu, ki se dela v gnojnični jami, v hlev. Bogati posestniki delajo jarke tudi iz železa (glej pod. 6.).

(glej pod. 11.). Te odprtine odvajajo zrak naravnost na piano (glej pod. V. priloženega načrta) *) ali pa skozi streho po prezračevalnih ceveh (glej pod. VI.).*)
\\ Vi///'
Pod 4.	Pod. 5.	Pod. 6.
Strop konjskim hlevom je najboljši obokan. Obok postavi se ali na pase ali pa manjšim hlevom na že-leznične šine. V velikih hlevih rabijo se železne tra-verze. Da ni treba vzeti premočnih in zato dragih traverz, podpro se s kamenitimi ali železnimi stebri.
Vrata konjskih hlevov naj se dobro zapirajo in se vedno venkaj odpirajo. Proč molečih kljuk naj ne imajo, in ključalnice naj bodo vdelane v les (glej pod. 7.). Priporočati je vrata, katerih zgornja polovica se daje zase odpirati. Ob hudi vročini taka vrata dobro služijo za prezračevanje. Vrata naj bodo dosti visoka in široka, pragi naj pa ne bodo nad 6 do 10 centimetrov visoki, da se konji ne zadevajo in tako poškodujejo. Za shrambe vozovom, ki imajo velika vrata, boljša so taka vrata, ki se ne odpirajo kakor navadna, ampak ki se tje in sem po kolesih pomikajo. Podoba 8. kaže vrata na kolesih in šinah. Takih vrat ne more kvariti veter.
H l;"iW[i/;fVI
V.1 .(l i1 ,
Pod. 7.
Pod. 8.
V konjskih hlevih bodi v obče toliko svetlobe, kolikor je mora biti v stanovanjih. Okna naj bodo tako narejena, da svetloba ne pada naravnost konju v oči, torej ne smejo biti okna vštric konjevi glavi in ne preveč pri tleh. Tudi zarad prepiha je dati oknom pravo mesto. Slepe (obrušene) šipe so za konjske hleve posebno dobre. Tudi bolj temno barvane stene so za zdravje konjevih oči boljše kot pa prav živo pobeljene.
Zarad potrebnega prezračevanja priporočajo se okna z lesenim ali še bolje z železnim okvirom (glej pod. 9. in 10.), kateri se suče okoli vodoravne osi. Tako okno da se po potrebi bolj ali manj odpreti.
Za prezračevanje služijo odprtine, ki se zapirajo s preprostimi vratci ali pa s prezračevalnimi rozetami
fjf lipUi1!'!-' 1	B
	

Pod. 9.
Pod. 10.	Pod. 11.
j Bodi si prezračevanje tako ali tako, vsegdar naj se dobro vrši prezračevanje, vender naj pa nastali prepih J ne nadleguje konj. Prezračevalne naprave naj bodo ob enem tako urejene, da izpuhtela voda ne zmrzuje po zimi v njih, pa da tudi v hlev ne kapa na konje.
Pod. 12.
Predali staj narede se ali trdni ali pa premični. Najnavadnejša oddelitev je s premičnim drogom, ki visi ob stajnem stebru in ob jaslih (glej pod. 12.).
Pod. 13.
Premične stene, ki ločijo posamezne staje, dajo se tudi na strop obešati z verigami (glej pod. V.).*) Take stene, pa nepremične, narediti je, kakor kaže pod. 13. Vsa mesta na lesenih drogih, stenah, jaslih itd.,
kamor more konj seči z gobcem, obijejo naj se s plo-ščevino, da jih ne more konj oglodati. Stajni stebri so iz litega železa, iz macesnovega ali pa iz hrastovega lesa. Debeli naj bodo ti stebri 12 do 20 %» in 2m/ visoki. Spodnji konec lesenih stebrov naj bode dobro impregnovan. Steber mora biti trdno in nepre-
Pod. 14.	Pod. 15.
mikljivo v tla pritrjen. Notranja stran stebra naj ima v gorenji tretjini pritrjen železen obroček.
V podobah 12. in 13. videti je kline, na ktere se obeša konjska oprava.
Jasli narede se iz lesa in obijejo s ploščevino ali se napravijo iz izsekanega kamenja, iz litega železa ali iz cementa. Lesene so najslabše, ker se pri njih
Pod. 16.	Pod. 17.
konj navadi glodanja in ker se hitro razkroji krma, ki je v njih ostala.
Pri vsake vrste jaslih je gledati na to, da je sprednja stran t. j. ona, ki je obrnena h konju, toliko debela, da je konj ne more z gobcem prijeti. Debela naj bode torej 16 do 18 %».
Zgornji rob jasli sme biti od tal 90. največ 110%» visoko. Visoke jasli slabo vplivajo na konja. Notranje svetlobe jaslim bodi 30 do 40 %, globokosti pa 25 do 28 %».
Svisli narede naj se lesene, v podobi lestve in pritrjene ob steni (glej pod. 15.), ali premične, če se
izjemoma naredi hodnik za krmljenje (glej pod. 16. in 17.). Premične svisli se denejo, kadar se deva seno vanje, v lego, kakeršno kaže pod. 16., potem se pa denejo v lego, ki jo je razvideti iz podobe 17. Svisli narede se tudi leliko v obliki koša (glej pod. 21., 22., 23. in 24.). V novejšem času ne delajo več svisli nad glavo ko-
Pod. 18.	Pod. 19. Pod. 20.
njevo, ampak zraven jasli. Pravijo, da je to za konja bolj naravno in da brani senenemu prahu, da ne pada konju v grivo in oči. Svisli, t. j. njih spodnji konec bodi najvče 20 do 30%» nad jaslimi.
Priprava za privezovanje konj obstoji iz enega ali dveh železnih obročkov ali iz železnega obročka, ki se premiče po železnem klinu (glej pod 15. in 17.), včasi pa tudi iz uteži, ki visi v cevi (glej pod 14.). Taka utež pa ne sme biti pretežka.
Pod. 21. Pod. 22.
Pod. 23.
Pod. 24.
Privezovanje na železen obroček, ki se premiče po železnem klinu, je manj priporočati, ker konj lahko stopi v vrv ali jermen ter se poškoduje. Na steno, kake 40 do 45 %» nad jaslimi, pribije se tudi obroček, na katerega privežeš konja, kadar ga snažiš, da ti tako visoko in na kratko privezan mirno stoji.
Omenjati nam je še, da se stene ne smejo namazati z oljnato barvo, ker taka barva naredi stene ne-prodorne zraku.
Glede vodnjakov je omenjati, naj bodo globoki in ne blizu gnojišča, ker zdrava pitna voda je neogibno potrebna konjem.
Kako je sejati seme gozdnega drevja?
Če si hoče gospodar le zase odrediti čvrstih gozdnih sadik, naj odloči v ta namen na svojem vrtu ali blizu svoje hiše majhen prostor, kteri naj bo dolg 2 m/ in ravno toliko širok (kar je 4"y2 ali pa največ 4 dolg in 2 "'/ širok.
Zemlja na tem odločenem prostoru naj še do dobrega prekoplje in trava s korenima izruje. Ves prostor naj se na to razdeli tako, da se narede topa
počez, to je po širokosti, po tri čevlje vsaksebi; tako se naredita 2 lehici, ali pa, če je prostor 4 ™j dolg, 4 lehice, do kterih je lahko priti od obeh strani, kar je tudi potrebno o pletvi, da se lehice in sadike ne pohodijo.
Ko so lehice po 1 široke narejene, skopljejo naj se po lebicah in sicer po dolgem žlebički ali razori; žlebički naj bodo po palec globoki in ravno toliko, to je po palec, široki, vsaksebi pa naj bodo po štiri palce; v te žlebičke naj se seme drevesno vseje, in sicer bolj redko, če je seme veliko, bolj gosto pa, če je seme manjše. Tako posejano seme naj se z roko, pa rahlo pokrije z zemljo.
Sme se sicer seme posejati tudi po vsi lehici vprek, brez žlebičkov, ali ta setev je slabejša od setve z žlebički, ker se pri pletvi trave in plevela tudi nežne sadike s plevelom vred izrujejo iz zemlje, kar pa se ne zgodi tako lahko, če sadike v lepi vrsti rastejo iz žlebičkov.
Borovo in smrekovo seme ozeleni že v šestih tednih, in kakor hitro prilezejo sadike iz tal, že se razločajo od družili zelišč po svojem listji. Mlade sadike treba pridno in večkrat opleti, tudi zalivati se jim mora, če je suša velika.
Zemlja, v ktero se poseje, drevesno seme pokrije naj se z brezovimi ali drugimi vejami tako, da se veje ne tišče tal, da more pod njimi seme zeleneti; dobro je pokrivati zato, da ptički, semena iščoč, ne razko-pljejo zemlje.
Tako napravljeno ogradico na vrtu za gozdne sadike imenujemo drevesnico ali sadišče (Pflanz- oder Saatschule), in napravlja se le spomladi.
Če sadike pregosto poženejo iz tal, treba jih je drugo leto prebrati, da postanejo bolj redke; tako hitreje in čvrsteje rastejo. Te izrovane sadike naj pa se posade v drugo zemljo, in sicer tako, da jih je po več skupaj; tretje leto bodo močne že za presad v gozd.
Še bolje pa je narediti sadišče kar v gozdu na kaki planjavi; in to zato, ker se sadike poprej privadijo zemlje, v kateri bodo presajene rasle, in pa zraka; tudi se veliko raje primejo, kedar se presajajo. Presajati pa se morajo vselej..
Na sadišču, ki meri 4 m/2, v zraste sadik toliko, da se more ž njimi obsaditi planjava do cele orali (joha) velika.
Sadišče za hraste mora imeti bolj globoko in rahlo zemljo.
Hojevega semena in bukovega ne kaže sejati na sadišča, ker sadike hojeve in bukove ni mogoče s pridom presajati na planjave; to drevje se le zaredi pod starim drevjem.
Sadišča so silno potrebna pri večih gozdih in tudi pri malih, in še celo pri tacih, v kterih so že vse planjave dobro obsejane ali zasajene; kajti vsako leto pogine tu in tam kaka sadika, katero je treba nadomestiti z drugo. Saj še celo pri zelnikih se morajo zelne sadike nadomeščati z drugimi, ker se nikdar ne primejo vse o prvem posajene, ampak vselej nektere poginejo.
Če se hočejo sadike drugo ali tretjo spomlad presajati v gozd s sadišča, ktero je bilo na vrtu ali daleč od gozda, naj se sadike v večih šopkih izrujejo iz "zemlje, da se jih bo več prsti držalo, polože naj se nato varno v kak košek, da solnce ne pride do ko-renik in jih ne posuši, in potem naj se posade na mesto, na kterem imajo rasti. Sade naj se bolj gosto, da bodo lepo ravna na kvišku rasle. Na redko posajene sadike rastejo le v veje in ostanejo nizke.
Dobro je tudi, da se drevje, ktero rado skupaj raste, pri presajanji nameša, postavimo, hoja in bukev, bor in smreka, bor in hrast, bukev in brst, smreka in macesen, bor in macesen. Dobro je tudi namešati drevje tako, da pride k drevju, ktero je počasne rasti, tako drevje, ki raste prav naglo. Drevje nagle rasti služi v to, da onemu dela senco in mu je v zatišje, potem pa se poseka, ko ono ne potrebuje več sence in zatišja. Na priliko, k smreki, posajeni v peščena tla, dobro je pridejati bor; in bor se, ko zraste kacih 6 ali več čevljev visok, poseka, smreka pa se pusti.
Listnato drevje, to je, bukev, brest, jesen, javor, hrast itd., mora že dobro odraslo biti, ko se presaja; ne škoduje, če se mu pri presajanji korenike in veje nekoliko prirežejo. Če se listnata drevesca presadijo na planjavo, mora se jim dati kolec, k kteremu se privežejo, da drevesca veter ne omaja in da tako drevesce ne pogiae.
Gospodarske novice.
*	Umrl je 9. t. m. gospod Leopold Dekleva, posestnik v Bujah pri Košani. Pokojnik, ki je bil preko dvajset let ud c. kr. kmetijske družbe, bil je vzoren kmetovalec, zlasti vnet sadjar. Kmetijska družba odlikovala ga je večkrat za njegovo napredno delovanje, in v priznanjesvojih zaslug v obče bil je odlikovan s srebrnim križcem za zasluge.
*	Plemensko goved muricedolske pasme, nakup-ljeno z državno podporo, kupili so na javni dražbi 26. maja v Ljubljani naslednji gospodarji: Andrej Petelin v Kamenjah, Vincenc Ogorelec v Škofljici, Janez Lackner v Mozelju, Bernard Kovačič v Sodražici, Anton Zajec v Potoku, Janez Adamič na Blatu, Jos. Fr. Seunig na Bokalcah, Franjo Grdadovnik v Legatcu, Tomaž Tolazzi v Logatcu. Enega bika kupila je tudi podružnica se-nožeška.
*	„Land- und Forstwirtschaf'tliche IJnterriclits-Zeitung" se zove list, katerega je začelo letos izdavati c. kr. kmetijsko ministerstvo. List bode izšel vsako leto po štirikrat v nedoločenih obrokih ter stoji 4 gld. na leto. Vsebina listu bodo ministerstva uradne objave glede kmetijskega pouka, članki o organizaciji kmetijskega pouka in sploh razprave glede tega pouka. List, kojega prvo številko smo uže prejeli, urejuje Fr. vitez Zimmermauer, c. kr. ministerijalen koncipist.
*	Odbor „Cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva za Spod. Štajer" je imel 12. maja svojo sejo. Izmej več zanimivih posvetovanj in važnih sklepov
povzemamo iz zapisnika le nekatere točke, katere bi utegnile zanimati tudi občinstvo. Gosp. ravnatelj dr. Ipavic poroča mej, drugim, da je društvu po slav. c. kr. okrajnem glavarstvu Celjskem od osrednjega odbora slav. c. kr. kmetijske družbe štajerske, kateri je prošnjo uložil na visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, naj se namreč prepove prodajanje sadja na „mero" in naj se prodajanje in kupovanje sadja vrši le po uteži (na vago), došel poziv, naj o tej reči iz skušenj izreče svoje mnenje. Društvo naše je na to odgovorilo, da se ne strinja z omenjeno prošnjo. Naj se sadje prodaje na mero, na število ali na vago, — da se ga le dosti speča; naj se sadjarstvu ne stavijo zapreke pri razpe-čavanji sadja, ker se ni še nič zgodilo za povzdigo sadjarstva. Naj nam na priliko prej priskrbe potovalnega učitelja za sadjarstvo, kateri bo zmožen slovenskega kmeta v domači slovenski besedi poučevati. — Gospod ravnatelj dalje poroča, da odborovega sklepa z dne 5. januvarija t. 1 — naj si društvo priskrbi svojega vrtnarja — ni mogel izvesti, ker so bili do-tični ponudniki predragi razmeram našega društva. Pač pa je gosp. predsednik fanta iz tukajšnjega Pod-grada, Jakoba Koželja, nagovoril, da je šel v sadjarsko šolo v Maribor, kateri bo potem tukaj opravljal vrtnarsko službo — doma. Na priporočbo g dr. Ipavca je tudi cmenjeni Jakob Koželj od slavnega okrajnega zastopa v Celji v ta namen dobil štipendijo. O zasajanja, sadnega drevja predlaga g. ravnatelj: društvo naj se s prošnjo obrne do slav. dež. šolskega sveta, kateri naj bi predstojnikom šolskih vrtov priporočal, po šolskih vrtih ne preveč plemen požlahtujevati; razen onih lokalnih dobrih plemen naj bi se ona le vzgojevala plemena, ki se pri nas povsod dobro spo-našajo in imajo za prodaj in dom najugodnejša svojstva. Mej poslednjimi našteva kaselsko in blenheimsko reneto, zimsko angleško zlato parmeno in štajerski mešancelj.
*	Kupčija s pšenico. Iz Chicaga v Ameriki poročajo, da je neka zadruga nakupila 40 milijonov bu-shelov (1 bushel = 36'25 1) pšenice. Ta zadruga ima neki tudi uže v svoji lasti vso pšenico iz St. Louis, Toledo, San-Francisco in Novega Jorka ter skoraj gotovo polovico pšenice, kar je je v Liverpoolu. — To je vse nasledek rastočega kapitalizma, ki skuša s špekulacijami delati ceno uže vsem rečeni. Umetnega po-draženja pšenice je torej tudi pri nas nadejati se, ker so naše žitne cene zavisne od ameriških. Ako se pa ta špekulacija ne bode obnesla, no, potem bode pa skoraj gotovo ucenila se pšenica.
*	Zanimivo za konjerejce. Starega žebca „Buc-caneer-ja" so v kobilarni v Kisberu na Ogerskem morali ustreliti Vsled visoke starosti dobil je ne-ozdravne bolezni. Žebcu Buccaneerju mora se pripisati največi del uspeha, ki ga je imela imenovana kobilarna. Tega konja kupil je leta 1865. polkovnik de Butts za avstrijsko vlado na Angleškem za 26.000 gl. Ko so se Buccaneerjeva žebeta na dirkah povsod toliko odlikovala, hoteli so ga Angleži za 200 000 gold. nazaj kupiti. Ves čas svojega bivanja v Kisberu za-plodil je 500 žrebet, ki so deloma tudi uže za pleme
rabila, tako da ima Buccaneer gotovo nad 1000 potomcev. Najslavnejši Buccaneerjev sin je „Kisber", ki je za pleme postavljen v Napajedlu na Moravskem. Žebec „Kisber" je celo pri dirki za Derby-jevo darilo 1. 1876. na Angleškem vse tekmece svoje prehitel. Buccaneer od žlahtnega žebca „Wild Dayreli" in od neke Little Red Rover kobile, bil je vzrejen od lorda Dorchestera 1. 1857., torej je bil letos 30 let star. Kot dvoleten konj udeležil se je šestih dirk, pri katerih je štirikrat zmagal. V poznejših treh letih je še štiriuajstkrat enako srečno dirkal
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 45. Poučite me, kako se seje seme gozdnih dreves? (P. S. v G. pri L.)
Odgovor: Na to vprašanje odgovarjamo obširneje v članku, ki ga nahajate v današnjem listu.
Vprašanje 46. Prosim pouka, kako rabiti goltno cev? (Fr. L. na BI. na Štajerskem.)
Odgovor: O porabi goltne cevi kakor sploh o zdravljenji napetice goveje in ovčje, priobčimo v prihodnjem listn daljši članek. Za današnjo številko ni bilo mogoče, ker še nismo dobili potrebnih naročenih podob.
Vprašanje 47. Pred dvema letoma dobil sem od kmetijske družbe pol mernika japonske ajde, katera se tod tako dobro obnaša, da jo hočejo imeti vsi kmetovalci. Ali jo kmetijska družba še prodaja, če ne, kje je je dobiti? (M. K. v Št. P.)
Odgovor: Japonske ajde kmetijska družba ne prodaja več, ker jo ima v ljubljanski okolici in na Gorenjskem i tako uže vsak kmetovalec. Na prodaj jo ima v Ljubljani g. Peter Lasnik. Morda jo ima na ponudbo kedo izmed naših naročnikov? Prosimo naznanila. Na Gorenjskem imenujejo japonsko ajdo tudi „veliko sivo ajdo".
Vprašanje 48. Ali se v resnici noče pasti goved na pašnikih, kjer se ob enem ovce pasejo? Ali smejo braniti gospodarji, ki imajo pravico do skupne paše, pašnjo ovac? (J. Ž. v C.)
Odgovor: Ni res, da bi se goved ne hotela pasti z ovcami vred. Res je pa, da ovce tako do tal odgrizajo travo, da za goved nič ne ostaje. Poleg tega potepta tla velika čreda ovac, ker vedno skup tiščijo. Zarad posameznih ovac pa goved ne popusti pašnje. Pri umno urejenem pasenju dajo pašnik popasti govedi in potem ovcam in konjem. Goved popase zgornjo t. j. večjo travo, ovce in konji pa nizko travo.
S tožbo ne bodete ničesar opravili, ker bode sodnik razsodil na podlogi večletne navade vašega okraja.
Vprašanje 49. Mladike lansko leto okulovanega drevja našel sem letos okrog in okrog prejedene, strte iu poparjene Po dolgem iskanju in opazovanju našel sem na mladiki majhno, črno živalco s svetlimi krili in z dolgim rilcem, ko je ravno objedala. S čim ali kako je mogoče tega škodljivca odpraviti? (Fr. F. v Egiditunelu na Štajerskem.)
Odgovor: Opazovani škodljivec je neki hroščec, ki ga imenujemo jabolčni rilčkar, latinski rhyn-chites bacchus. Le ako polovite ter pomorite hrošče, obvarovali se bodete škode. Loviti jih ni kaj težko. Odprt dežnik postavite narobe pod drevesce ter po-tresite nekoliko drevo. Hroščec pade v dežnik, kjer ga lahko ujamete. Meseca maja in junija morate to večkrat ponavljati.
Vprašanje 50. Kako ali s čim bi se dale odpraviti iz sten velike črne mravlje, ki so se šele pred kratkim vanje vgnezdile? (Fr. F. v E. na Štajerskem).
Odgovor: Prav dobro sredstvo, s katerim bi mravlje pregnali, ni znano. Svetujejo vse luknje zama-zati in stene pobeliti z apnom, kateremu je primešano vode od kolokvintov. Tako vodo si naredite, ako kupite v lekarni kolokvintov ter jih kuhate na vodi. Priporočajo tudi nastaviti mravljam vado, t. j. kuhano kost, na kateri je še nekoliko mesa. Mravlje pridejo na meso, in kadar jih je dovolj, zažene se kost v krop, v katerem poginejo mravlje. Morda ve kedo izmed naročnikov lista kako dobro sredstvo proti mravljam v shrambah in sobah.
Tržna poročila.
Žito in poljski pridelki.
V Ljubljani 11. junija: Hektoliter: pšenice 7 gld. 47 kr., rži 4 gld. 87 kr., ječmena 4 gld. 22 kr., ovsa 2 gld. 92 kr., ajde i gld. 22 kr., prosa 4 gld. 71 kr., turšice 5 gld. 20 kr., leče 12 gld. — kr., graha 13 gld.
— kr., fižola 11 gld. — kr.; 100 kilogr. krompirja
2	gld. 67 kr., 100 kilogr. sena 2 gld. 50 kr., 100 kilogr. slame 2 gld. 50 kr.
V	Kranji 13. junija: Hektoliter: pšenice 6 gld. 82 kr., rži 5 gld. 20 kr., ovsa 3 gld. 25 kr., turšice 5 gld. 36 kr., ječmena 4 gld 72 kr., ajde 4 gld. 55 kr.; 100 kilogr. sena 3 gld. 75 kr., 100 kilogr. slame
3	gld. 04 kr.
V	Rudolfovein 6. junija: Hektoliter: pšenice 7 gld. 58 kr., rži — gld. — kr., ovsa 2 gld. 44 kr., ajde 4 gld. 06 kr., turšice 5 gld. 86 kr.; 100 kilogr. krompirja 2 gld. 40 kr.
Na Dunaji 6. gld. 9.— do ' 9.90, gld. 6.50 do 9.50, gld. 5.90 do 6.15.
V	Budapešti 8. junija: 100 kilogramov: pšenice gld. 9,— do 9 30, rži gld. 6.45 do 6.70, ječmena gld. 6.50 do 8—, ovsa gld. 5.80 do 6.20, turšice gld. 5.50 do 5.60.
Klavna g-oved.
Na Dunaji 7. junija: Ogerski pitani voli gld. 52 do 58.—, galic. pitani voli gld. 48 do 58, nemški pitani voli gld. 51 do 57, biki in krave gld. 43 do 52 za 100 kilogr. mesarske vage t. j. z vsem lojem in s polovico glave.
junija: 100 kilogramov: pšenice rži gld. 7.10 do 7.50, ječmena ovsa gld. 5.50 do 7.— , turšice
	S	p e	h.	
V Ljubljani	ll.	junija:	: 1 kilogr.	60 kr
V Kranji	13.	n	1 ,,	60 „
V Rndolfovem	6.	r	1 ,,	76 „
V Celovcu	5.	))	1 „	65 „
Na Dunaji	7.	n	1 ,,	50 „
esr* INSERATE ***
sprejema »Kmetovalec" po ceni zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Klenert ti Geiger
I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v Grratlci.
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltllkovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (16—9)	za drevorede Itd.
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja. fW Cenike je dobiti zastonj in franko.
1 c. kr.
r
(Salendrove ulice št. 5)
dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige:
Dr. J. Bleiwois: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr.
„ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. .. » „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr.
idolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Sehleieher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr.
Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošt'o
Carbolineum Avenarius
iz tovarne za Carbolineum v Amstetten-u na Dolenjeavstrijskem.
AVENARIUS & SCHRANZHOFER.
Naročila je pošiljati na glavno zalogo: Avenarius & Schranzhofer in Wien, III. Hauptstrasse 84. ~
On.i-tooliiieu.iii je najboljše sredstvo proti trhlenobi in gnjilobi lesa ter zadobi les s carbolineumam namazan lepo kostanjevo barvo. Lesena (s šintelni krita) streha s carbolineumam namazana zadobi nevmejeno trpežnost, ravno tako lesene stavbe ter ograje in koli v vodi, v zemlji ali pa na zraku. Mazanje zamore vsak dninar izvršiti.
Steklenica 5 kilogramov težka stane s poštnino vred 1 gld. 80 kr.	(14-5)
Vabilo na naročbo na vinarski list:
„Die Weinlaube"
Zeitsclirift fiir Weinbau und Kellerwirtschaft.
Jeden Sonntag 12 Seiten stark, in Grossoktavformat auf starkeni Papier. Dazu gratis: Jeden 1. und 3. Sonntag „Auf dem Lande", Zeitschrift fiir Land- und Hausvvirshsehaft, Obst- und Gartenbau, in
demselben Format, 8 Seiten stark. Herausgegeben von A. W. Freiherrn von Babo, Direetor der k. k. onolog. und pomolog. Lehranstalt in Klosterneuburg, unter Mitvvir-kung von Ed. Mach, Direetor der landwirtbsehaftl Landeslehranstalt und Versuehsstation in S. Miebele a. E.
Redigirt von Dr. Leopold Welgert.	(22—5)
Die „Weinlaube" ersclieint in Klosterneuburg seit dem Jahre 1869. Ilire grosse Verbreitung und ihre allgemein anerkannte Be-
deutung als hervorragendstes Fachblatt verdankt sie in erster Linie dem Bestreben, dem Leser Alles zu bieten, was auf dem. Gebiete der Weinproduction im weitesten Siime des Wortes von Interesse ist.
Abonementspreis: Fiir die „Weinlaube"„ und „Auf dem Lande" pro Vierteljahr fiir Osterreich-Ungarn fl. 1.50.
18 »Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.

Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
na velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoezyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradei (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: fS^šr" Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križn ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica 50 kr., tueat 4 gld. 50 kr.	(15—5)
Če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Kričistilne kroljice
ne smele bi se v uijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji čleveškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljicab a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljieami
ždjutjmarf«.
Marijaceljske kaplice za o želodec, o
kterim se ima na tisuče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri veh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gld.. 5 tucatov samo 8 gld.
4KJ" Svarilo!
Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-_ |	rijaceljske kaplice dobivajo samo v
APOTHEKIiR TRHK0i7Y lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na i velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
PtRIteZEULER - TR0PFEN > NUR ECHT b£i I
LAtBACH t STUCK za. I
Planinski zeliščni sirup kranjski
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tueat 5 fl. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi.
Zdravila za živino.
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kuž-3 : nih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih) oleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretego žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrpnjenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseh unanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 stekl. z rabilnim navodom vred samo 4 gld.
1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkocija v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošilja.
:
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje iu potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvazorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva v Ljubljani.
Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Daclipappe) štedilna ognjišča (šparberdi) in posamezni deli za zidanje istih ; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne reči.
Preserjev „Karbolinej', (gb>j Kmetovalca št. 5) kilo po 22 kr. Zaboj s karbolinejem 5 kilogr. težek pošlje se s poštnino vred za 1 gld. 70 kr.	'	(59-3)

IVAN MAJDIC,
trgovec v Kranji (6i—2)
priporoča vsakemu kmetovalcu svojo glavno zalogo
pravega dovskega mavca (gipsa).
Ta mavec je z občinske jame na Dovjem, ter je povsod priznan kot najboljši, kar je tudi resnično.
Opomba. Omenjati moram, da se tak mavec dobiva v Kranji samo pri meni in da imam jaz tistega, katerega je prej imelvnad štirideset let gosp. Janez Janša, po domače Železnikar; jaz ga imam pa sedaj uže petnajst let, Kdor si drzne govoriti, da ima v Kranji razven mene tudi ta mavec, ta govori neresnico.
BRATA EBERL
v Ljubljani
za frančiškansko cerkvijo v hiši g. Ivan Vilharja
prodajata
oljnate barve, lake, firneše
kemične in prstene barve lastnega izdelka, čopiče ter vse v nje stroko spadajoče blago na debelo in drobno.
Posebno se priporočajo oljnate barve v kosi-tarskih (plehastih) posodah za trgovce in prodajalce, pri čemur opomnimo, da se naše barve ne smejo zamenjati z navadnimi kakor se sploh prodajajo, kajti od nas prodajane barve so kemično čiste in s pravim, z lanenega olja izdelanim firnižem ribane. (46—6)
•l*	fR Ml fH
Anton Reissenzahn
tovarna gospodarskih strojev in livarna železa v Bubni pri Pragi.
Ta tovarna priporoča svoje prav cene izdelke, ter jamči za njih dobro sestavo in trpežnost. V zalogi ima: mnogovrstne pluge, brane, valjarje vsake sestave, stroje za sejat vsili sistemov, senene grablje za vpregati, stroje za košnjo žita in trave, mlatilne stroje na roko, na gepeij in na par, lokomobile, stroje za čistenje žita, stroje za drobljenje iu rezanje krme, sploh vse gospodarske stroje in oprave.
Cenike s podobami pošilja se na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.	(10-10)
Pocinjena, bodeča žica (drat) iz jekla.
Eisendraht- und Maschinendrahtgeflechts-Fabrik und Bauschlosserei
Franz Schrockenfuchs in Waidbofen a. d. Ybbs.
Ograje iz pocinjene dratene mreže ne stanejo več kakor dobre lesene ograje, so pa neizrečeno trpežne in dajo ograjenemu prostoru ličen in gospodski obraz. Proračune dopošle se zastonj in poštnine prosto.	(27—8)
(40-7)
S strojem pletene
mreže
Trpežno! Hiša za 10 kokoš. Trpežno! ^ ^Ce (d^tll).
Ograje za vrte, gozde, parke i. t. d., kakor vse sorte mrež za kur-nike in za hiše za fazane. Varnostne mreže proti ognji, mreže za oknja, mreže za sejati pesek in šuto, torbe čez gobec za govejo živino in za pse. Dratene vrvi vsakovrstne sestave. Železne vrate in stavbe iz železa sploh. Vse to izdeluje: