Gospodarske stvari.
Kako pokončevati predenico.
Deželni zakonik kranjski od dne 15. maja t. 1. razglaša sledeči poduk k deželni postavi o zatiranji prede-nice in druzega plevela:
Ukaz C. k. deželnega predsednika na Kranjskem z 29. aprila 1883. L, št. 480 pr., k deželnemu zakonu za Kranjsko z 11. februarja
1883. 1.,
obsezajoe poučilo, kako je zvrševati v §. 1. tega zakona ukazano
zatiranje predeniee.
Zvršuje §. 4. deželnega zakona za Kranjsko z 11. februarja 1883. 1. (dež. zak. št. 10), se na podlagi razpisov C. kr. poljedelskega ministerstva s 14. februarja 1883. L, št. 2075, in 2. marcija 1883. 1., št. 2664, dogovorno z deželnim odborom o tem, kako je zvrševati v §. 1. navedenega zakona ukazano zatiranje predeniee, izdaje naslednje poučilo:
Da se deteljna predenica in druge ž njo sorodne predeniee zatro do celega, tako da nič več ne rasto, treba je dobro pomniti, da, če se predenica ovija tudi samo vrhu zemlje rastočih rastlinskih delov, vendar se vleče prav blizu tal ter se drži rastlin.
Kjer je zatreti predenico na preletovalnih (večletnih) rastlinah, na pr. na detelji, po travnikih in pašnikih itd., tam je najbolje, da se vse opredene rastline pokose prav trdo ob tleh, ali, kar je še bolje, da se rastline pokose, zemlja pa potem okoplje s sekalom ali plošnato motiko, tako da se z rastlino vred tudi mala plast prsti strani vzame, da se tedaj opravi tisto delo, katero vrši vrtnar, kedar na pr. pota cedi od plevela.
Pri tem je neobhodno potrebno, da se pri zatiranji poseže blizo 2' čez tisti zemeljski kos, katerega je predenica vidno opredla, ker predenica vselej razteza posamezne niti, ki se vlečejo po tleh med rastlinami ter predenico iz nova zaplode, ako se ne ravna po navedenem načinu.
Kedar se pokošena predenica spravlja s polja s tem namenom, da bi se, kar je najbolje, sežgala, treba
je ravno tako paziti na to, da se je nič po polji ne poizgubi; kajti vsako steblo predeniee more zaploditi novo predenico, ki oprede nov kos zemlje. Da se mora predenica zatirati, predno začne seme delati, to se ume samo ob sebi ter odgovarja tudi zmislu zakona.
Okopavanje s predenico opredenih rastlin ima to vel'ko korist, da redilne rastline, na pr. detelja, iz nova poženo, in da se polje popolnem zaraste. Vendar se to okopavanje navadno izplača samo tam , kjer od prede-nir ^ opredeni zemeljski kosovi niso preveliki.
' iljur se na obnovljenje rastlin ne polaga nobena vrednost, tam se predenica more zatreti na raznovrstne načine, kateri imajo vsi to skupno lastnost, da se s predenico uničijo tudi redilne rastline. Najpriprostejši način je ta, da se opredene rastline, in sicer spet do blizu 2' čez vidno mejo predeniee pokose, da se predenica s polja spravi, in potem opredeni zemeljski kos precej globoko prekoplje; na to se more prostor iz nova zasejati, na pr. s hitrorastočo travo.
More se uporabiti tudi žveplena kislina, železni vitrijol i. t. d., s čemer se predenica z rastlinami vred uniči ter potem vse skupaj zakoplje. V nekaterih krajih po opredenih kosovih nanosijo slame ter jo zažgo, pri čemer se tudi rastline uničijo; tudi tu je potem zemljo prekopati, kajti, da bi rastline iz nova pognale, tega ni za gotovo pričakovati.
Ako je polje uže popolnem s predenico opredeno, potem se navedenih pripomočkov, ker so predragi, ni možno posluževati; ampak potem se more poskusiti, če je možno polje rešiti s tem, da ga ovce do dobrega po-paso, in ako tudi to nič ne pomaga, potem ni druzega pripomočka, kakor njivo na novo preorati.
Kedar je zatreti predenico na enoletnih rastlinah, na pr. predenico na lanu (cuscuta spilinum) ali predenico na grašici (cuscuta curopia), tedaj zadostuje, da se opredene rastline iz zemlje porujejo in uničijo, da predenica ne more semena dozoriti.
O tej priliki se zemljiškim posestnikom, uživalcem in najemnikom še priporoča, da naj sejejo predeniee prosto seme, posebno deteljske predeniee prosto de-teljno seme.