103. številka. Trst, v ponedeljek 6. maja 1901. Tečaj XXVI .Sdlnoat ., z a»a enkrat »a «*an. razun nedelj in (ttcniko«. at< 4. uri zn. r*lo leto........21 kron zm. pol let* ......... 12 _ trn četrt leta........ « - u en ........ 2 kroni /»•r-jčnino i« plače-cati naprej. Na na- - t>TM nnra^riinft s* lioravs ti oflftr*. _ < a tohakarnah » Tratu prodajajo po-tf.ruetne številke po f* stotin k (3 nvč i: t ven Trata pa po 8 stotin t (4 st^j din ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglaai se računajo po vratan v petitu. Z« ve kratno naroČilo s primernim popimtora Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oelasi itd. se računajo po pogodbe Vai douini naj »e pošiljajo urednlftttu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokoniai ae ne vračaio. V ediaviti je »oć Naročnino, refciamaeije in ogla*« »prejema upnnniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I reduiSlvo In tihtiariia se ualiitiaia v alici Carintia 5tv. 12. V praviiiAtvo, Id aprejemauje iii»tor:it v ulici Moli« iriceolo 5tv. 3. 1!. iiadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost1 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Internacijonalizem naših dijakov. u. V številki tega lista od 14. nuncija t. 1. smo I>i I i priobčili dopis iz Prage pod naslovom «Iiiternacijonaiizem med slovenskimi dijaki*. Naš dopisnik — čislan rodoljub — je v tem dopisu omenjal neljubega dogodka na zabavi češke podružnice »Slovenskega planinskega društva* dne H. inarcija. Prij»ove-doval je, kako je podružnični predseduik, profesor dr. Ch<»dounsky, v svojem govoru lepo proslavil vzajemnost med Cehi in Sloveti«*;, in je pose I »no prisrčno pozdravil na zabavo d«»šle slovenske dijake, ker je ravno v niili navzočnosti videl najzgovorneji dokaz naše vzajemnosti. (m »spod *1 r. Chodounskv je jw»vdarjal. da med Slovenci in Cehi je ostalo največ čuta za to idejo. Zato pa je pozival slovenske dijake, naj pridno zahajaj« v Prago na vis-oke šole; on i n v e s odbor p o -d r u ž n i c e 1» o <1 o skrbeli p v> vsej h v u j i moči in se svojim v p I i -v o m za p m o e revnejšim si o venskim dijakom! Na to zahvalo in na ta poziv prof. dra. ( hodounskega je prišel kaj — čuden odziv od -trani govornika istih slovenskih dijakov. Po sporočilu našega dopisnika je bil ta od-ziv v svojem jedru ta, da slovenski d'jaki d o b r o vzajemnost radi vsprejemljejo, slabe pa ne ! Dobra vzajemnost je na polju kulturnem, slaba pa na polju političnem. Ta pojav iz krogov slovenskega dijaštva v Pragi je < »gorča l našega dopisnika, da je, ves užaljen, zalučal našim dijakom očitanje, da jili je profesor Masarvk zastrupil s svojim — internacionalizmom. Na to ^e je v tem listu oglasil dotični dijaški govornik sam. Njegov obrambeni koncept je bil razsežen. zanimiv in morda tudi duhovit ter bi n:is bil tudi prepričal, da ni vmes nekaj. kar ravno je in kar srno tudi povdar-jali v našem prvem članku, dejstvo namreč, da inladi gospodje prehitevajo »»stali svet se svojimi mislimi in idejami! Tako se že čutijo v dobi, ki sicer gotovo pride,ali še le v bodoč-ri>.>u, katere pa še ni možno določiti; v dobi, ko ne bo več n a r o ti o v , katerim j e ek z i s t e n c a v nevarnosti; ko ne bo ve«" narodov, katere nevarnost neizprosno sili, da stavljajo skrli za svojo narodno ekzisteneo na prvo mesto in da jim je politična in narodna f»orlin conditio sine ijua non za bodočnost ! Dokler pa ne pride ta doba, zaželjena ršif^a dol »a, kakoršnja. more jedina odgovarjati načelu slobode in pravice ter zahtevam človečke civilizacije ter vsebočega napredka, dotlej morajo proganjani in tlačeni narodi vstrajati v svoji bojni poziciji na p o 1 i t i š k e m in n a r o <1 n e m polju! Kdor pa je v boju proti veliki sili, a je sam šibak, temu veleva že čut samoobrane (prirojen vsakemu živemu bitju), da si išče zaveznikov in pomočnikov. Vsako posamično slovansko pleme v državi avstrijski je prešibko, da bi se moglo samo za-se ubraniti pritiska mogočnega, kulturno in politi č n o silnega nasprotnika ; ^ato tudi potrebuje zaveznika v trdem političnem in narodnem boju. .V kje naj si ga išče? Pameten človek si vendar ne bo iskal pomočnika in prijatelja drugje, nego tam, kjer — ga more najti ! Najti ga pa more jedino tam, kjer se zahteve in cilji v glavnem strinjajo z našimi zahtevami in cilji ! Nismo toliko najivni tudi mi, da bi hoteli pota je vati nekatere diference, ki faktično obstoje med Hrvati, Slovenci in Cehi, vzlasti v gospodarskih interesih in državnopravn.h naziranjih, ali jedna vez je med nami, mogočna vez, kakoršnja ne more nikdar nastati med nami in drugorodci : skupna skrb za svoj obstanek in skupna nevarnost, ki preti temu obstanku. Naj nam le gredo pota na-vskriž v tem ali onem, v jednem smo zlasli Hrvatje, Slovenci, Cehi in Malorusi jedini; vsi si hočemo priboriti in osigurati popolno p o 1 i t i č n o in n a r o d n o j e d n a k o -p r a v n o s t. Dokler ne "bo izvojevan ta boj za načelo politične in narodne jadnakoprav-nosti, kar poraenja toliko, kolikor boj za politično in narodno ekzisteneo slovanskih plemen v Avstriji, dotlej ostane potreba j a "to }>orbo, dotlej je politična vzajemnost onih, ki hočejo izvojevati to borbo, neizogibno potrebna, torej ni to »slaba* vzajemnost, ampak « dobra*, katero moramo gojiti. Iz tega pa izhaja, da oni, ki odklanja to vzajemnost in jo še zasmehuje kakor «slabo» — odklanja v fazi najhujega boja, v fazi, ki utegne donesti odločitev — jednostavno prezira največo potrebo m o m e n t a in hoče svojemu lastnemu narodu izbiti orožje iz rok v hipu, ko bi trebalo mahati najbolj)! Odklanjanje politične vzajemnosti je — proglašanje internacionalizma ! A kaj da pomenja propovedauje internacionalizma šbkim narodom, v časih, ko najm<»gočneji narodi iu njih vladarji proglašajo narodni šovinizem — tega menda ne treba šele praviti. To je kon-statiral tudi naš praški dopisnik na adreso gg. dijakov, ki vidijo nalogo svojega življenja le v tem : da so navdušeni za občno kulturo, da so ]»ošteni, da so delavni, marljivi, omikani in prav nazadnje hočejo bitj .— naj bo, v božjem imenu — tudi narodnjaki. Naš praški dopisnik je izrekel torej sodbo, da so slovenski dijaki v Pragi zastrupljeni j »o vplivu znanega semitofila prof. Masarvka. In da naš dopisnik ni storil dijakom nobene krivice s to senteneo svojo, za to smo dobili najbolji dokaz v odgovoru, ki ga je dotični dijak priobčil v našem listu. To je bil res prežalosten pojav, ki nam je odprl pogled v srca te mladine, tla se moramo povpraševati v rodoljubni skrbi : kara plovemo? ! To je bil pojav, ki priča,da ta mladina nima nikakega zmisla za to, kar se godi v domovini: za boje, ki jih mora biti naš narod na nevarnih pozicijah, da v svojem navdušenju za splošno bratstvo v človeštvu pozablja na usmiljenje do! svojega lastnega naroda ter prezira pogoje za rešitev — ekzistence. Posebno pa nas je zapeklo v srce, ko smo čitali grda očitanja na škodo onih, ki so voditelji v naši narodni borbi. In res smo morali poslušati mi mnogo britkih očitanj, kako da smo sploh mogli vsprejeti kaj tacega v ta list?! No, v prvem našem članku smo povedali razloge, ki so nas vodili. Politični pregled. V TRSTU, dne (i. maja 1901. K položaju. Obzorje se potemnuje. Predloga o gradnji kanalov je v nevarnosti, ker opozicija proti njej narašča bolj in bolj. Tu se pojavlja nasprotje med koristmi severnih in južnih pokrajin. Zlasti poslanci alpskih dežel se jej upirajo, mene, da bodo tudi južne dežele morale plačevati ogromne s**ote, potrebne za zgradnjo kanalov, ne da bi imele od njih kako posebno korist in ne da bi kj^ drugje imele odškodnino. Severne dežele — zlasti Oeska — pa odgovarjajo, da bodo ogrogmne investicije, za katere bodo morale po veiiki večini skrbeti severne pokrajine, v prvi vrsti na korist alpskim deželam. Kajti železnice, ki se imajo zidati v alpskih deže-lak — tako menijo — bodo gotovo pasivne. Ali tudi od istih Cehov samih bi mogla priti nevarnost za predlogo o kanalih. Oni so za to predlogo. Zdi se pa, da pojavi iz naroda niso ostali brez utiša nanje. Ti pojavi iz naroda pa se oglašajo v tem zmislu, tla ob enem z gradnjo kanalov mora priti tudi regulacija rek ! Tudi v tem listu smo že beležili take pojave, zlasti iz vrst češkega plemstva in agrarcev. Ti krogi menijo, da kanali ne bi mogli vspevati, ako »e ne regulirajo reke. Da so Cehi eveLtuvelno odločeni nastopiti proti kanalom, ako ne bo ustreženo njihovi zahtevi glede regulacije voda, je razvidno tudi iz najnovejega komunikeja češkega kluba, kjer pravijo, da so uveli akcijo za tako spo-razumljenje med strankami različnih dežel, da se hkratu reši akcija za investicije, za gradnjo kanalov in za reguliranje rek. Ta poslednja zahteva pa bi samo za Češko in Moravska pomnožila prispevek države za kanale za kakih 200 milijonov kron. Tu pa treba pomisliti, tla se bodo potem tudi druge dežele jele oglašati za regulabijo rek in bi utegnila potrebščina narasti do nedogledne višine. Kakor stvari stoje, utegne priti torej velika črta čez račune g. Korberja. Glavni in morda jedini vzrok, da je prišel s predlogo o kanalih, ki bo zahtevala toliko milijonov, je bila gotovo nada, da s tem odvrne pozornost od narodnih in političnih prepirov in jo navede na gospodarska vprašanja; sedaj pa vidimo, kako baš iz gospodarskih motivov nast jajo nevarnosti rečeni predlogi in da torej baš ta prdloga ne bo tisto čudotvorno sredstvo, ki naj pomiri narodne duhove in naj ustvari ugodneje razpoloženje za narodno pomirjenje. Značilno za sedanj.' položenje je, da se v isti meri, kakor se množe znamenja, da se položaj p lojstruje, množe tudi glasovi, tla niti ni še gotovo, da cesar pojde v Prago. Ako se poruši zgradba Korberjevih načrtov, katerim je dal zgradbo kanalov in predlogo o investicijah v podstavo, ako se izjalovi premisa, da zanimanje za gospodarsko vprašanje zajamči redno parlamentarno delovanje, je naravno, da potovanje cesarjevo na Češko ne bi moglo imeti več tistega pomena, katerega mu je hotel dati gospod Korber : kakor viden znak napredka v akciji za pomirjenje narodnih nasprostev in saniranje notranje poli-tiških odnošajev Avstrije. Afera dr.a Šusteršiča. Z Dunaja nam pišejo : Afera tlr.a Šusteršiča je bila prava senzacija za parlamentarne kroge. Govora dr.a Tavčarja in Plantana sta napravila vsakako utis in provzročila, da se je stvar tako zlo iztekla za dr.a Šusteršiča, in to ne le* v kolikor sta pojasnjevala stvar, ki je bila v razpravi, ampak tudi z izgledi, kako »Slovenec« napada tudi take ljudi, ki notorično niso liberalni. Tako so se n. pr. — to vem iz povsem verodostojnega vira — Poljaki in Cehi najbolj zgražali, ko je dr. Tavčar navajal, kako je »Slovenec« pisal o poslancu SpinČieu. Neki Poljak je te dni v pogovoru PODLISTEK 6 Na „trabaklju". Spisal Janko Kessler. Prijavivši krajnemu poveljstvu svoj prihod, -em pričel ogledovati si mesto in njegove znamenitosti. Slučaj je hotel, da sem se -e/nanil s prijaznim štajarskim Slovencem, ki nii je prav uljudno opisoval zgodovino slo vanskih Aten. Poleg krasnih skulptur in umetno izklesanih stebričev, ki dičijo pred-vežje nekdanjega vladnega republikanskega poslopja, zanimal me je posebno Gundulićev s|M>menik na Poljani, katerega je postavil hvaležni hrvatski narod svojemu ljubljencu, pesniku-pt vaku. Ne Ihhu opisoval tu niti njegovih zaslug za razvoj hrvatskega pesništva, niti njegovega kipa: prvo in drugo bi bilo ne)>o[M>lno. torej rajši molčim. V mrjku je svirala gt»dba preti tem s|M>menikoni razne nan»dne melodije. Molč^ sem strmel v resni jtesnikov obraz, kar me je «»govoril lepo pisano oblečen mož. »Milan Milanovie, trgovec s Cetinja«, ee mi je predstavil, »in to je moja sestra Ksenija«, je pripomnil še ter pokazal poleg sebe stoječo krasno Ornogorko. P klonil sem se ter nekam omahovaje imenoval svoje ime. In kako tudi ne?! Pred seboj sem zrl najpravilnejši stas, kipeče prsi poti krasno, bogato na roti no nošo; in ta obraz, ! ta obraz ! — — — »Zdelo se mi je, tla ste tudi vi tujec, , zato sem se drznil ogovoriti vas«, izgovarjal | se je v najlepši srbščini. Čez pol ure pa smo sedeli skupaj p« i čaši ognjevitega vina v živahnem pogovoru. Po večerji smo šli v kavarno. Izbrali smo si ugoden, miren kotiček ter začeli prav po slovansko odkritosrčen pomenek. Ksenija je čitala neke srbske novine, Milan pa se je pomaknil bližje k meni ter mi pričel praviti njeno povest. V dvajsetletno mladenko se je bil zaljubil neki visi vojaški dostojanstvenik. Bil je bogat, imel je plemenito ime, a bil je že čez petdeset let. Ksenija ga ni marala. Vse prošnje in grožnje so bile zastonj. Njeno ljubezen si je bil že pred leti osvojil mlati, lepi sosed Zorič, ki je imenoval le borno kTočo svojo last. Ker se jej brez bratovega dovoljenja ni bilo mogoče poročiti z lj ubije., i m možem, hotela se je zastrupiti. Že je bila nagnila smrtni strup, ko je vstopil Milan v sobo ter preprečil grozovito nakano. Pogled na cvetočo mlatlenko, svojo seotro, mu je stajal srce in zagotovil jo je, da se čez dva tedna poročita z Zor i će m. In sedr.j jo je vzel s seboj na svoje kupčijsko potovanje v Dubrovnik, tla si nakupi raznih potrebščin za svatbo. Zatrdil mi je, tla je še le zdaj tudi on v resnici srečen, ko vidi svojo Ksenijo srečno. Molče mi je stisnil roko v znak svojega spoštovanja. Zaključil je. Ksenija je odložila čtivo, vsklonila se ter me pogledala neskončno hvaležno s svojim resnim očesom ; gotovo je slišala najin pogovor. Drugi dan sem ju spremil v Grtiž in na Llovdov parnik, ki ju je ponesel v Kotor, od tam pa sta odjezdila na Cetinje — — — — za-me za vedno. —---In tisti zadnji pogled ! . . . V ponedeljek smo toliko zabojev granat in šrapuelov izložili iz »Svete Marije« za hercegovski trdnjavi Hilek in Trebinje, tla se je čutila dokaj lažjo. V torek pa smo zopet razpeli jadra ter se izročili valovom, kakor poje nesmrtni Prešeren. Pluli smo mimo otoka Lokrima, kjer je včasi bival naš blagopokojni cesarjevi« Rudolf. Krasni parki, diven gradič, umetni kipi: I vse to se združuje v mamečo celoto. Jutranji žarki so zlatili starodavno du-brovniško republiko; polagoma so se izgubljali njeni obrisi v meglenem ozračju, dokler niso izginili popolnoma izpred očij. Na jugu in zahodu širila se je neskončna morska planjava. Hud veter je nastal. Kakor orehova lupina se je gugala in prekopicovala naša uboga »Sveta Marija«. Zgrnili smo jadra do polovice in vendar je šlo po bli-skovo dalje in dalje. .Jambori so pokali, vrvi se napenjale do skrajnosti, v ladijinem drobu pa eo hreščali zaboji in sodi smodnika, da je bilo človeka kar strah. (Zvršetek pride.) izrecno jiovdarjal. so Poljake najbolj napadi na Spinčiea odvrnili od Susteršiča in »jezove stvari. Oni vsi nčića iti v*i ga imajo ra
  • ošto vanje uživa Spineić mej Cehi. Tako se je tudi razlagalo, da so se velika večina Cehov in 1'nljakov oddaljili o glaso-vanju, da-si se je Celi I)vck odločno pote-zal za Šu-tersiča. In tako so storili tudi mnogi drugi. Kaj čete več: e- lo baron M o r s e v, ta konservativec notri do mozga in uajtesneji prijatelj Šuštersičev, se je oddaljil o nekaterih točkah. <) dru. Kathreinu pa trdč celo, da je glasoval proti Šusteršieu. Na člene hrvatsko-slovenskega kiti I »a je ta atera seveda napravila najmučneji utis. Ziasti hr-vatski jn>slanci so bil: kar konsternirani, da se je nesrečni kranjski prepir razkril pred vsem svetom. I>r. Su-teršič razpošilja sedaj neki daljši spi?« v svoje upravičenje. Kakor je bilo pričakovati, mu tudi konservativna stranka na Kranjskem prihaja na pomoč z zaupnicami, ali i»"!n<. ae ne da ve«"- poprav ti : dr. Suster-sl(* je od parlauient;i obsojen! I>a so nemški levičarji glasovali proti njemu, to ne bi še toliko pomenjalo. Ali da so Oehi, Poljaki in Hrvatje fti vsi) pobegnili iz dvorane ter mu ni-o hoteli pomagati, ker so se prepričali. da ni vredno, <1:* bi mu pomagali: to je dejstvo, ki odloča! A kako naj si tolmačimo takt, da niti Vencajza ni bilo na glasovanju ?! Ruski glas o vsenemški agitaciji V Avstriji. Ku^ke «Novosti» povdaijajo. da je izjava nadvojvode I'rana Ferdinanda zato napravila tako glol>ok ntis, ker je bila na-|»erjena proti agitaciji nemških radikaleev, ki očitno proj»ovediijejo združenje Avstrije z Nemčijo. V Nemčiji da je t i epizoda zato napravila tako neugoden utis, ker vidijo v njej |*oskits Avstrije za «>slobojenje od pritiska ' l> gatnc- alijanee z Nemčijo. S tem si-*-er ni rečeno, da se zveza ne obnovi, ali razmere /a obnovljenje so bistveno drugačne, nego pa -<♦ bile b-ta 1*79. \* teh letih se je in<»gla avstrijska vlada prepričati do do brega, kako neosnovano je bilo, ko jo je Bismarek r-trašil z Rusijo. Javno menenje v Avstriji - - namreč prepričava bolj in bolj, da, ako Avstriji preti kaka nevarnost, jej ne preti od strani K u si je, ampak poprej od strani N e m č i j e. A vstrijski pan-gerinan in njihovi somišljeniki v Nemčiji pro|M»vedujejo vsaj brez strahu bližnji konec neodvi-no-ti Avstrije in združenje z Nemčijo. \ interesu Avstrije treba — tako zaključuje ruski list — z veselje« {»ozdravljati vzbuje-nje samosjK.znavanja v tej državi. Fuzija opozicijonalnih strank na Hrvatskem je — kakor .-e zdi — blizu gotova >t\ar. V neodvisni stranki da je še nekolik*- odjtora. /asnovateljem akeije za združenje je prihitela na pomoč tiuli akademična mladina - posebnim proglasom do naroda. — Proglas- se spominja, kako krvavo haljo je proŠLost tkala narodu hrvatskemu. Tudi dan-danes je narod na l»o)nem polju, ali ne more se ovenčati / vencem zmage, ker se delo rodoljubov r;-./bija ob njih — ne/logi. In med tem. ko razdejevalni duh mrvi sile sta reje generacije. pa mladi naraščaj na visokih šolali z naslado diše v a - s e kužno atmosfero, precejano s tujinsk.ini idejami (gg. v Pragi: ali ste čuli?!), ki narodu d mašajo propast, se smejejo m u č e n i š k i b o r h i prošlosti in sedaujosti naroda ter gazijo avtoriteto pokojnih in živih velika 11*0 v n a r o <1 a. Proglas naznanja, da so se vsenčiliščniki ol»eh pravaških struj združili v jedno falango ter poživlja narod, naj jednodušno obsodi one, ki so na |M>tu že davno za želj en i slogi. Neki rodoljub, ki ne pripada nobeni stranki, pa objavlja v 0.000 kron. odstopi na korist jav- ; gistratovi sekciji le nagovarjali istega gospoda ne m u prenočišču in slednjič, da se je pogoditi z ravnateljstvom javne dobre tvornosti, da se bo vsaka podpora in vsaki semestralni prebitek odšteval od svote, ki jo bo dajala občina tako, da se bo sukcesivno zmanjševala. Vsi ti predlogi so bili sprejet:. Sklenili so vsprejeti še jednega uradnika za mestni posredovalni urad za službe. Potrdili so se še sklepni računi mestnih znanstvenih zavodov. Dovolili so 2000 kron za dopolnjenje prirodoznanske zbirke mestnega gimnazija naj se sam zapiše za Laha, ker da v službi govori največ laški. Kar se tiče trditve, da je družina gosp. N. upisana za Lahe — ne odgovarja resnici, ker se g, N. ni uda! pritisku magistratov!h gospodov, a jc na prvotno listo sam zapisal vse za to, kar so, to je : za Slovence. Nam je le za resnico, in nočemo nikogar dolžiti po krivem, zato smo podali to pojasnilo. Kadi kliea »Viva 1'Italia«. Minoli petek je stal pred sodiščem italijanski poda- so določili, da se bo odslej vsako leto dajalo j njk Filibert Marini: obdolžen, tla je dne 16. v to svrlio 100 do 200 kron. ; marca t. 1. upil na trgu Cordaiuoli : viva Slednjič se je odobril še predlog mestne de- j \* Italia ! Tožen je bil na podlagi ^ 305. kaz. strije, druga struja pa na strani poljedelcev. Trgovci in industrijalci bi imeli radi kanale, legaci je, da se dovoli še .iJOO kron kredita k zak. ra
  • zik vedno izključali iz svojega na^0 državo, kdo jih pa kliče semkaj? Naj izvode in vsi milijoni, ki bi se potrosili za (|r„gtva z isto srditostjo, ki bi bila le ostanejo doma, mi jim prav radi privo-gradnjo plovnih kanalov na Nemškem, bili vredna najhujih nacijonalnih fanatikov ita- šeamo njih blaženo Italijo. Zanimiva so bila bi v resnici vrženi v — morje. Ujanskih ?! »Naša Sloga« pripoveduje, da tudi izvajanja toženčevega branitelja, dr. Prusija se nahaja sedaj v težki, ne to- socljalistiško glasilo »II proletario« proglaša Consola. On je zahteval nič več in nič ma- lik<» ministerski. kolikor gosj>odarski krizi. 'prst. Reko. Pazin itd. za italijansko nje, nego to, da naj bi bilo v Trstu dovoljeno Ako zmaga liberalna stranka, bo že itak za- z e m j j 0» To je grd napad na etnografiško vsakomur, kdor hoče, da do mile volje kriči postavljeno poljedelstvo malone popolnoma regnjeo ki bi bil v sramoto tudi vsakemu viva 1' Italia ! To svojo zahtevo je utemelje- uničeno, ako pa zmagajo konservativci preti nacjjonai,iemu svoji volji, sicer znatno zavleče, ali takrat pa nastopi gotovo osodeitolno za Nemčijo in v prvi vrsti V vstrija !« »jih rokah vrvico za — marijonete, katero Markantno je ze to, ua je reicei ur. Consolo, ki bi vpil : zdi se torej, r«gič pa je res nevredno aljedelstv<,, nimajo ^^ ^ S]n)min^}0 poro6il v nažem listu, ^dnirn dvorom navaja tako nezmiselne pn trajnega obstanka in p .lit,ene samostojnosti, ^ ^ • ^ kaj vse seje godilo v Pulju mere, kakor je ta. ker so navezane na druge države, svoje od-jemalke. Vsaka država skrl»i, da si s časom sama preskrbi potrebno industrijo, kar je v Kdaj je bilo slišati kje, o zadnjih državnozborskih volitvah, kako je da je v Italiji življev, k. teže za ločitev svo- laška klika preganjala ljudstvo, kako je vse jih pokrajin od laškega kraljestva m prtklop- preklinjalo .ignore, koliko je lulo krika radi ljenje istih naši državi. Kadi tega ,e torej kratkem ali daljšem času popolnoma možno. ^^ in sleparije> storjene od go- nezmiselno primerjati razmere v Italiji z na- Cim bolj si vsaka država sama izdeluje po- ^ v ^ namen ,la je Benoati »zmagal«. Simi razmerami, kjer med laškim ljudstvom trelme izdelke, tem manj odjemalcev imajo ^^ ^^ ^^ ^ ^^ pn)testi V8peva najbujnejši irredentizem. Ponavljamo: industrijalne države in tem težja postaja njih . Bennatijevi. Vsakdo bi mislil, da slišali smo že mnogo neslanosti od naših La- konkurenca. Vim bolj se ta proces razvija, ravnQ od socijalistov došel najostreji pro- honov, da bo pa laški advokat govoril v t:m lx»lj drvijo industrijalne države v pogubo. ^ -e , čujte! Od strani socijalistov ni sodni dvorani tako neslanost, tega ne bi bili V takem položaju je tudi sedanja Nemčija, ^ ^ ^ ^^ proti s,eparskj iz_ pričakovali nikdar. ako se popolnoma vrže v naročje industn- vo|jtvj Bennatija i To dejstvo govori cele Nesreči. Iz sv. Sobote nam pišejo dne jalcem. Agrarne države, med katere spada .. Tq - hiuavstVo. Na videz so se bo- 4. t. in.: 25-letnemu pomagaču pri mizarjih, ... i: 4 _. ______i- f * f 11 _ v ^ ' ^ ... » . A«- ..I * i" ____ .... i________: ___ tudi Avstrija, morejo sedanjo krizo v Pru siji motriti s precejšnjo ravnodušnostjo, ker absolutne nevarnosti r.i za nje, naj že zmaga jedna ali druga struja. V interesu Pru sije in Nemčije sploh pa je, da zmagajo agrarci. preboleti. rili za Kristana, na tihem pa se vesele izvo- Antonu Maslo iz Kopane, se je danes pri sv. litve Benn-tijeve 1 In to naj bi bili socijalisti? Soboti o prenašanju lesa zadrla ena trska v To so izdajice, Judeži Iškarijoti ! P»lec na levi roki. Okrožni zdravnik v Ške- Tudi ljudsko Štetje. Zaduik Ivan iz dnju mu je prerezal palec in tako odstranil v ulice Calvola 4 nam poroča: Dne 4. t. m. palcu tičočo lesnino. Danes popoludne proti '/Ji. uri je stra- sekcijr — i.h.p« > i .nem .-ii i »um na spodnjih vratih v isti čistilnici riža, Gospodarska kriza navstane v Nemčiji vse- ^^ ^ gvojega sina Riharda, naj nesena" Danes popoliulne pro jedno, ali to krizo mogla b> Nemčija vsej ed no ^ štetje (ulica S. Lucia 3) j žnik na spodnjih vratih v zahtevani krstni list. Prišedši tja je videl, j Lovrenc Ktišlan, poslal svojega 10-letnega kako je neki uradnik izvlekel neko popisno j sina Štefana, naj ponese kost na verigi pri-polo — ki ni bila ona, k a t ero je bi vezanemu psu. Fantič seje s psom, koje Tržaške VCStl. S|)iBal i„ 2a očeta podpisal gori ime- isti glodal kost, malo poigral; pes pajehkratu Himen. Jutri se poroči gospod Anton nova«.i sin Kihard. Vidč, da imajo v sekciji | skočil nanj ter mu na desni nogi nad ko-Nabergoj, sin dičnega našega Ivana vi- ^rugo polo, spisano v laškem jeziku (!!) do- j lenom odtrgal kos mesa v velikosti jabolka, teza Nabergoja, z gospico Rozalijo Ž i b e r n a čim je bila prva in edina pravo spisana v j Takoj telefonično poklicani zdravnik z rešilne iz Tomaja. Bilo srečno! slovenskem jeziku, je zahteval, naj mu poka- | postaje iz Trsta, je dal ranjenega dečka takoj Mestni svet tržaški. V petek zvečer je žejo najnovejšo, ponarejeno polo. Ogovorili so! odpeljati v bolnišnico v 1 rst. imel mestni svet tržaški pod predsedništvom mu, da mu jo ne morejo pokazari, ker jo mo-župana javno sejo, katere se je udeležilo -'»4 rajo že jutri odposlati — na ministerstvo!! svetovalcev. Župan je naznanil, m<»č, vsled česar so prihiteli sosedje v nje stanovanje in jo našli na pol mrtvo od strahu in bolečin, ki ji jej je prizadel tat. ko jo je stiskal za vrat. Tatovi so pokradli 2volka«, katerega hoče napadati. Koliko poje Trst ? V januvariu t. 1. pojelo se je v Trstu: 2251 volov, 2 bika ~>2<» kravt I4<» konj, 2765 telet, 157 koštru-nov, 472 jagnjet in 2SW prašičev: skupaj l»212 glav. Zanimivo je, da se je v tem rneseeu zaklalo mn< go manj živine, nego jauuvarja prošlcga leta. katerega meseca se je zakialo 10.364 glav. Trudna dijaka. Redar je aretiral včeraj |M»|H>ludne v ulici Riborgo . Povedala sta. da sta zl>ežala od svojih sta-rišev v Trst iskat dela. ker sta trudna štu-dentovanja. Policija je takoj obvestila o tem njiju sta riše. Nasledki neprevidnega streljanja. V sol h.to jH^Hfltidne so zdravniki operirali dečka Jakoba Lepre. katereea je po nesreči ustrelil Josip Marc uslužbenec Paseuttove tovarne testenin. Zjutraj istega dne prišla je k dečku njegova mati. \ s«4>oto opolunoči je deček umrl. Dražbe premičnin. V torek, dne 7. maja ob 10. un predpoiudne se i »od o vsled naredi»e tak. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica ( avana 1, glasovir ; ulica Foscolo 1 B in 4, j »hi-tvo: ulica Iiarriera vecchia 25, oprema v zalog; ; ulica Nuova 5, Ponteroseo » in ( avana 7, knjige, botiljke, vaze, pohištvo in mineralne vode; trg delle Leg na 6, vage, ■ den <'a in pisarniški predmeti: trg deila Boraa 2, tnanufakturno blago, aparati na plin. oprema v zalogi : Zagata del Moro verniž, slike in sukno. Vremenski vernik. Včeraj: toplome ob 7. uri zjutraj 25.4, ob 2. uri ftopoludn-21.3 C*. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 762.1. — Danes plima oh 10.14 p red p. ,u ob 10 37 |x-p. ; o*»eka ob 4.lO predpoiudne in ob 4.»» po|Mii mine. Dnevni red občnega zbora »Delavskega j>od| »ornega društva , ki bo prihodnjo nedeljo due 12. t. m., je poj>oln!ti s tem, da je na dnevnem redu kakor 5 točka: p r o m e-na društvenih pravil, kakor jo nasve-tuje vlada. rfa točka je le jw. neljubi pomoti zostaia iz društvenega jtoročila, kar naj členi blagov«*ie vzeti na znanje. radi nekega denarja. Ker pa se sin ni hotel se počutijo razmerno dobro. Zanimivo je ve-ponižati očetu, je oče šel po stražarje. Sin . deti, da je ista žena porodila tudi pred 11 pa vide, da se oče ne norčuje, šel je v svojo' meseci trojčke. V7 jednem samem letu nič soIk>, poiskal vrvico, ki je bila koj pri roki, t manje nego šest otrok. Komur se zdi to privezal jo za gredo, napravil tudi zmjko, v 1 malo, mu res ne moremo pomagati. Neka katero je utaknil glavo in skoro je bil — J druga kmetica, Marta Sudar iz Podove pri mrtev. Ko pa so prišli t»če in stražarji, sina Širokih kulah (Lika-Hrvatsko) je tudi pred seveda ni bilo doma. Iskali so ga povsodi. j kratkim porodila trojčke. In slednjič je tudi Kar naenkrat jim je šinilo v glavo, da mora 1 neka tretja kmetica, Marija Drezgič iz Šti-biti kaj posebnega. Stopili so po stopnicah k ! kad v Liki, dne 23. marca t. 1. porodila I vratom njegove sobe in potrkali. Ko pa se; trojčke. V vseh teh slučajih so bili novoro-nihče ni oglasil, so podrli vrata in nudil se jenci krepki in zdravi. Sodć po tem se torej jim je grozen prizor : videli so Janeza, kako ni bati, da bi Ličani kaj kmalu izumrli. V.si M vrv,Vi ves fat Ako se človek pre-j Ustanovitev hrvatske šole na Reki. V tepa s človekom, je navadno kaj hudegačetrtek zvečer sestal se je na Reki v seji najhuja nesreča pa je, ako si nasprotujeta odbor za ustanovitev hrvatske šole istotam. oce in sin. Predsedoval je gosp. Gjuro baron Vranvczanv. X Iz Brezovice nam pišejo, da so Erazem Harčič je predložil od njega sestav-nastopni gg. darovali za zastavo tamošnje či- ]jen memorandum, ki je bil jednoglasno tal niče: Kaspar Kastelic 5 K, Ivan Normali vsprejet. Raron Gjuro Vranvczanv je po-5 K. Marčelja Anton 3 K, Fran Renko, tr- oblaščen, da skliče zborovanje vseh na Reki govee 4 K, gospice Karolin i Gerk, Josipina bivajočih Hrvatov, na katerem zborovanju se Gerk, Ivanka Gerk Klim Frančiška, Koblar stori konečne sklepe v tej stvari. Frančiška, Koblar Ivanka, Stančič Anka, Stan-čič Aut. j »o 1 K. Segulin Mar. 20 st., IvanoviČ Karol 40 st., Gerk Karol st., Gerk Karol ml. Ran Jožef, Mikolj Anton 14. Gvardiančić Anton, Vatovec Anton, Koblar Jožef po 20 stot,, Vatovec Fran 1 K, Dovgan Ivan G0 etot., (ierk Janez ml. 41 stot., Fran IvanoviČ, bivajoči v Trstu 10 K, Fran Marčelja Klana 7 K. Anton Šuštar Klana (i K, Ste- Loterijske maja : Trst I nomost Line (XXIV. Matice« bo v lan Brinšek Klana 1 K. Na zabavi povodom •» _ - . , i ,-K , i , .. 1 13. maja t. I. ob petih popoludne v društveni blagoslovljenja je tjospica Karol i na Gerk na- - „ • * c- i i » v -i i i J J J * ' pisarni. Spored : 1.) .Naznanila predsedmstva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXIII. odborovi brala za družbo sv. Cirila in Metoda 1 1 K 72 stot. Popred imenovane gospice so darovale za zastavo 3 K 24 stot. Na obedu v župnišču so nabrcle 1' K, gosp. IvanoviČ Karol nabral v Trstu pri rodoljubih 5 K 70 st. Se jedenkrat kličemo: Bog Vam stotero |m»,'rni ! X ^ li o d n a r o d n o - n a p r e <1 n e stranke na Goriškem. Včeraj popoludne se je vršil shod narodno-napredne stranke pri Rebeku v Vipavski dolini. Govorilo se je o gospodarskem in političnem položaju. Kriza na Nemškem. BEROLIN 6. (B.) Posebna izdaja »Reichsanzeigerja« javlja, da je demisija ministrov dr. Mnjuela, barona Harmmersteina in Brefelda vsprejeta. Dr. Mujuel je pozvan v gosposko zbornico, tir. Harmmerstein je dobil krono k velikemu križu reda rudečega orla in Brefeld veliki križ rudečega orla s hrastovimi listi. Finančnim ministrom je imenovan Reinbaben, ministrom za poljedelstvo plem. Podbielskv, ministrom za notranje stvari baron Hammerstein (okrajni predsednik v Metzu) in ministrom za trgovino tajni trgovinski svetnik Moller. Ravnatelj državnega poštnega urada Graetke je imenovan državnim tajnikom istega urada. Štrajk na Francozkent. ST. ETIENNE G. (B.) Nacijonalistiški zvezni odbor se je izrekel proti štrajku. MONTCEAU-LES-MINEŠ o. (B.) Strajkujoči so imeli danes predpoludne zborovanja. Z ozirom na to, tla so bojna sredstva izcrplje ia in bi tlaljši odpor mogel osladne 4. sindikatno organizacijo, so sklenili, tla je jutri zopet vsprejeti delt>. Poskus umora. DUNAJ 6. (B.) Policijskega konceptnega uradnika Henrika Orange je danes zjutraj napala njega nekdanja ljubica ustrelivši nanj šestkrat iz revolverja. Napadeni je ranjen na odborova seja »Slovenske z-ornjem (,elu n°ge iu na rokL Kro^le 80 Ljubljani, v ponedeljek <\n6 \ °[>tl6ale- ^opinja poškodb še ni konstatirana. Napadalko, kateri je ime Ernestina Strumpf-ner, so zaprli. Orožen čin zblaznelega. GRENNA (Švedsko) G. (B.) V tukajšnjem zavodu za obolele na živcih je jeden Številke izžrebane :»o 43 2t> (,»0 l> 03 72 2 58 46 65 90 27 42 76 seji. 3.) Poročilo o računih za 1. 11 HM). 4.) Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5.) Tajnikovo poročilo. G.) Eventualia. V Ljub- i bolnikov napal lastnico zavoda in nje hčere, ljaai, dnč 1. maja 1001. Predsednik: F r. ! umorivši jedno poslednjih in ranivši dve njih Leve c. in lastnico. Tudi od onih mož, ki so prihiteli na pomoč, je zbesneli bolnik ranil pet, ko-nečno se je vetniar posrečilo ukrotiti umo-bolnega. MXXX*X***XX*X**X Vesti iz Kranjske. :: Realka v 1 ti r i j i. C. kr. deželni šolski svet kranjski je v zadnji svoji seji sklenil jednoglasno in brez prigovora, predlagati naučnemu rninisterstvu, naj odobri ustanovitev mestne spodnje realke v Idriji, učno osnovo iste in nje učni načrt, kakor ga je sklenil mestni odbor. m V boj. 20. aprila po noči je šel rudokop Lovro Razinger iz Planine pri Kranjski gori s kmetiškim fantom Jožefom Smolejem iz Planine pod okno nekega dekleta. Medtem, ko je Srnolej klical dekleta, je stal Razinger za oglom hiše. Nakrat sca ga napatila fanta Lovro Čop iu Iv. Robič ter ga pobila na tla. Razinger je radi teških poškodeb umrl teden nato. Napadalca sta zaprta. Vesti iz Štajerske. — S h o ti nemških turna r j e v bo t »s v Mariboru dne in 30. junija. V Družbi sv. Cirila in Metoda so od 10. do 30. aprila t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije : Upravništvo »Slov. Naroda« 140*41 K, upravništvo »Mira« v Celovcu 51 1 K, kapi. A. Šebat pri sv. Barbari v Slov. goricah 3 K za pirhe, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic G00 K, tir. Fr. Jan-kovič v Kozjem zbirko 24 K namesto nagrobnega venca S* adj. Fr. Jagodicu, župnik Frid. Kukovič na Dobrni 20 K, nabranih ob j pnroki g. A. Karbe z gdč. A. Dovnikovo. župnik M. Ulčnik v DoliČu 5 K, učiteljici J. Razlag in J. Vesner v Ljutomeru 8 K namesto nagrobnega venca Zorici Slamberger, nadinž. Fr. Žužek ob poroki Vitle Lapajne v Krškem S K, bivši tamburaški klub v Št. Petru na Krasu izkupilo za godala (,*0 K, litijsko-šraartinske Slovenke dohodek veselice 400 K, (po »Slov. Narodu«), župnik Iv. Sakser v Hotedršici 5 K združene ženske podružnice ljubljanske dohodek veselicel2G0*30 K, občina D. M. v Polju 10 K: posojilnice: ; m«^ _ Viil S Vlltoilio "i v Zagorju ob Savi 20 K, v Idriji 100 K, v j ' ' . Radovljici 30 K, za ljubljansko okolico SO KOZBliar 111 lZttelOValeC Ki K (po »Slov. Narodu«), v Mengišu 10 K, za Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Loški potok. Drago in Travo 20 K, v Raj- : Velika zaloga kožuhovine in kap za ci- henburgu 20 K ; podn:žnici : ženska v Vel. vilne in vojaške osebe. Lašičah th>hotlek veselice G0 K, ženska za Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo Trbovlje in okolico 167*22 Iv. ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo R 1 a ar a j n i š t v o ti r u ž b e sv. Cirila z jamstvom proti molem in ognju. K n n n n n n n n n n n Prva slov. zalosa Min iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. K X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Albert Brosch Trst. Vesti iz ostale Primorske. X Smrt rodoljuba. V zadnji številki smo omenil: že, kako je narod povodom pogreta r >doljuba Ivana Granduča iz Lokati^ ■ •a pri Zavijali počastil spomin |M»kojnika. V popoln i lo nam pišejo iz Žavelj : Ivan Granduč je umrl dne 2. maja. Pogreb je bil dne 4. maja. Ljudstva je prišlo vse polno «*1 vseh strani. Kondukt so vodili gg. duhovniki: dekan Jf»sip Kotnpare iz Ospa, Anton Notar iz Plavij in dr. Požar iz Ricmanj. Pevsko društvo »Slavec« iz Ricman; je pevalo do srca segajotrehujemo lepih izgledov ! Pok ■odi blag in hvaležen spomin! S a m o m o r v za p o r u. V občin--kem zaporu v Korminu se je obesil predmi-nolo nedeljo neki delavec z imenom Antonio Be r^amasco, katerega so bili utaknili v luknjo mal > f»oprej radi razsajanja v pijanosti. Samomor. V Cerovljah pri Devinu se je minoli petek v jutro Ivan Legiša p. ti, Jarnekov, obesil v svoji sobi. Vzrok -ainonaoru je bil ta: Sin in t>če sta se sprla let pripravljalnem odboru sedijo tudi sodnijski uradniki in realčni prof. Knoblt>ch. — Predrzni tat o v i. V noči 29. in. m. so v Celju neznani tatovi kar na treh krajih poskušali vlomiti, pa se jim ni posrečilo kaj ukrasti, ker so jih še pravočasno pregnali. — Vse pride na ti a n. V Rošpohu in Me t o ti a. Brzojavna poročila. ^ Aleksander Levi liiizil § Prva iu največja tovarna |M»lil$tva vseli vrst ►J T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Rum ti nija i u Mrska. BUKAREŠTA 5. (B) »Agence Ru maine« obrača pozornost na izjave inspirira nih romunskih listov, ki kažejo na važnost j M-i - i j i- i cjm*] * - I sestanka kralja romunskega in erškeira v Ife ariboru je umrl tlne li. apnla 80-letni J * & ^ ■ . , d i . . - Opatiji. Ta sestanek tla je v nov dokaz o [ /C9 pcmrtmk Anton Pibieuc. GoS[»odiiijila mu je I J ^ M? - i r .. i .... . . nrisrčnih otlnošajih meti Rumunsko iu Grško (jO Neza Kosir, s katero pa je živel rajni zaradi, 1 J _ fč? .. ^ . jn (hi bo služil napredku, mirnemu razvoju in ((S njenega življenja v pogostem prepiru. Ko se ... je izvetlelt», tla je Kt>šir vkljub temu imeno-J varnost' s Orijentu. | i i r- . . I Rusija In Francija. 1<5 vana glavnim dedičem, so zaceli mntigi izre- J W LONDON 5. (B) »Suntlav SpeciaU jg t• r> • . f~\ i - i * ! /(£ Predmeti postavio se na parobrod ši) lavlja iz Pariza: O splosnem uspehu petro- iS? = 7 . ^ J :. .....r . 1 . , ali železnico franko. grajske misije ministra za vnanje stvari, Del- kati različne sumnje. (*rožniški vodja je preiskoval in dokazal, da je Košir večkrat nabirala strupene rastline. Med tem je orožniku tudi priznala, da je testament po njenem ljubimcu ponarejen. I)a bi bila Pihleriča zastrupila, je še vedno tajila. O hišni preiskavi so našli žandarji, na hiši in v kuhinji posodici z arzen i kom. Zdaj so prijeli Koširko in jo gnali v preiskovalni zajnir. Meti potjo je priznala, tla je dajala Pihleriču polagoma strup v jedila. Dne 29. aprila so izkopali truplo rajnega Pihleriča. Razne vesti. Ličani ne izumro- Kmetica Marija Man-tlič iz Jošane (Lika-Hrvatsko) je porodila pred kratkim trojčke. Mati in novorojenci Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbc tndi po posebnih načrtih. Gene brez konkurence. ILDSTBOVA.SJ CENIK ZASTONJ IN FE AN KO % & I2 15 casseja ne dajo še ničesar v javnost. Dt>bro poučeni krogi zagotovljajo, da glavni točki političnim razgovorom sta bila Kitaj in Maroko, glavni predmet razgovorom med finančnim ministrom \Vitte-jein in Delcassčjem pa finančno položenje Rusije. Witte da je izjav'il odkrito, tla je v preprečenje popolnega propada francozkih industrijalnih podjetij v Rusiji jedino sredstvo to, da Francija dovoli Rusiji posojilo v znesku najmanje 500 milijonov frankov. Povrnivši se domov, da si je Deleassč prizadeval, da bi visoko financo pridobil za to posojilo. Posrečilo da se mu je pridobiti jedno prvih hiš kakor voditeljico na bavljenja tega posojila. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcvi st. Petra (Piazza Rosario pod iiiisKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke p l'ostne naročbe se izvrše v tistem dnevu. I| Odposiljatev je poštnine prosta. ■ Prevzema vsako delo na debelo in drobno P ter izvršuje iste x največjo natanjčnostjo in ^ točnostjo po konkurenčnih cenah. w Za mnogobrojne naročbe ae priporoča Josip Stantič čevlj. mojster s Dunajska filjalka ▼loge na knjižio« 0 4^«. posredovanj«, posojili m vro4> menični eskompt, vlnkaHraa^ la razvlnkuliranje obligacij. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobištva Rudolf Ezner Trst. -- Via S Priporoma svoja 6-kratno oblikovana no. vovrstna lesena zastirala (Ronleaux), in žaluzije. — Ceniki gratis. Agentje za privatne o^ljt-nialee povsod se .ieejo. Restaurant Via Ghega št. 9 A. ■■ najugodnejša gostilna mm PLZEMO PIVO SILBEREGG |H> 24 ii«»vč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna talijanska in nemška kuhinja. Kosila in večeri«- od 20. nove. više Pivo v buteljkah iz zaloge SILBKKKGG (G. E. P O H L V), Via Zovenzoni št. 2. -^t Tam se nahajajo tudi najpristoejša vina: opol 1 o, istrsko črno in belo. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici VahJirivo -tv. 7. < Ki :*0 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih eenah. Anton ečenko Vrtna ulica 10 - ROKICA - Vrtna ulica 10. I »ri poroča pristna bela in črna vina iz vipavskih. furlanskili. briskih. dal-matinskili in isterskih vinogradov. Dostavlja na tlom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-operske monarhije V Mslih «kI litrov naprej. Na zahtevo po- j šilja tu*li uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Živnostenskš banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. V KOMNU, dne ('.. maja 1901. Žalujoča rodbina ZAHVALA Podpisana se iz globine svojega srca zahvaljujem za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga, gosp. Ivana Granduč. Zahvaljujem se tudi za častno udeležbo na pogrebu. Zahvaljujem se pre-častitim duhovnikom Antonu Komparetu, Antonu Notarju, in dr. I. Požarju, zahvaljujem se slavnemu pevskemu zboru v ltiemanjih in njega pevovodju, zahvaljujem se sploh vsem onim, ki so prihiteli, da nepozabnemu pokojniku skažejo poslednjo "ast. Iskrena hvala vsem! V ŽAVLJAH, dne »'». maja HK)1. Frančiška vd. Granduč. Javna zahvala. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, izrekati tem potom velecenjenemu gospodu Josipu Urbančiču, posestniku in gostilničarju „pri Lipi" v Bazovici za njegovo gostoljubje in naklonjenost povodom strelnih vaj od 1 O. do 22. aprila t. I. svojo najiskrenejšo zahvalo. V TRSTU, meseca velikega travna 1901. III. hatalijon 97. pešpolka \ Trstu. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 28? Centrala v Pragi. Podružnic* v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubioafc, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravl. ZAHVALA. Žalosti potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da ;e naša premiljena in nepozabna mati, stara mat:, tašča, gospa Neža Scbmutz vdova po pok. c. kr. davkarju Ivanu Schmutzu v soboto ob -1. uri zjutraj v Trstu, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil včeraj v T ratu in izrekamo svojo n.ijiskrenejo zahvalo vsem oniin, ki so jej skazali poslednjo čast. Sicer pa bodi nepozabna pokojnica priporočena vsem v blag" spomin in molitev ! Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se ceni primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na tf«len stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v s ode i h iti Perhauc Jakob buteljk :»h. ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in sladčičarnc. H. Sfibiel Piazzetta Giaeomo ^t. 3 (Corec iilijalka ulica liiborgo 1:'» ime. vel ko pekarno in slaščičarno. Vedna zaloga vsako vrstuih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sbuleič v kosih in v škatljicah, finih bi Škotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Sil/ Parnoun Ulica Stadion št. 20, pe- jdK. renidui, karna in sladžičarna svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tu«li domaći kruh v pecivo. Postrežba točna. »pregorljive mrežice. r\ v Trstu, Piazza Negozianti st 1 W 11 XJ£- U * priporu č a slavnemu občinstu-svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vst > druge priprave za plinovo luč A ner." Kava rn c. Anton Sorli priporoča svoji kavarn »Commereio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Osrlje in drva. v ulici del Torro štev. priporoča svojo dobro pre-| skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! !¥3uha Josip Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnege pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica Lucia li, tzadej c. kr. deželne sodnijed Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovoje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele st. _? Važno oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da VINA i/. VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU. I STKE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegov; zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlašćenega oti c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in botelike kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-dterstvo radi pregostega kvarjauja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor -i torej vkupi vino v moji zalogi, j* goi'»v, •>-,) se v njem ne nahaja drugih snovij, nege d: • vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje ti:bolnikom in konvalescentom, ker analizacijst' za ..stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. jd »o či-ia in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajc Imeti najfinejša wua. C EN E: Istrski teran.....liter Vino iz Kastelov pri Splitu n Fino vino iz Viea... „ Vino Opollo..... „ Belo vino iz Visa ... po 32 novč, 34 n 34 n 38 n 40 „ Jakob Kosmelj -i TRST ^ ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti. Komando Marine. T H U O V I X A jest V i N in kolonijmlnetra bluri. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. imam tudi tilijalko v ulici Bastione Štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. oUeinstvu in sem najndanejši Chief-Office: 48, Brixton-Roadr London. SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki olriaži bolečim*, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je £za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Loiarnarja A. TMerry-ja tovarna t Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. «3 (Dvorišče). Podpisani si rast i naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, tla je prevzel Zaloo olja, Kisa, mila 1 v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Klago pošiljam franko nu dom po naročji na del>elo in drobno. Pošiljatve na deželo s poštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročite se toplo priporoča udani Josip Gregrorič