7. štev. V Novem mestn 1. aprila. 1885. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za eelo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — -Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v,,Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Vsim častitim gospodom naročnikom, pod- pornikom in prijateljem voščijo „Dol. Novice" veselo „alelujo!" Dolenjska naj se oglaša! Pritoževali so se odlični domoljubi dolenjski o tem, da se med kandidate za kupčijsko in obrtno zbornico ni postavil niti jeden „Dolenjec", dočim se je na Gorenjsko in Notranjsko vsaj malo oziralo. Že so noteli nekateri na svojo pest nekaj „dolenjskih" kandidatov postaviti in za-nje potegovati se, ko se spomnijo, da se nijeden Do- lenjcev pri yolilnem shodu za dolenjske kandidate oglasil ni. Torej bi bilo to prepozno nasvetovanje . zoper red v narodnih zadevah, katerega domo- Ijubni Dolenjci rušiti nečejo, če tudi se jim zdi, - da so njih zadeve na škodi. Iz tega malostnega *dogodka pa izvira za Dolenjce velik nauk, da se morajo sami oglašati. Dolenjska je skoro skozi in skozi rodovitna, a vendar se je do zdaj na njo vse premalo ozi- ralo, premalo, ker bi bila sicer njena rodovitnost veliko večji dobiček prinašala Dolenjcem samim, pa tudi skupni deželi. Pa tudi v narodnem oziru bila je naša pokrajina zaspana. Kako bi bila sicer večkrat po nemško mislečih gospodih zastopana v deželnem in državnem zboru! V narodnem oziru giblje se Dolenjska (razen Belokrajine) še le kacih 5 let prav odločno. Z dozidanjem „Narodnega doma" in vrlim sloven- skim županom dobili so Novomeščani pre- cejšno narodno srčnost. K r č a n i osnovali so si narodno bralno društvo, jednako Žužemberčani in drugi. Spi le vse še v Radečah; Mokronog in Kostanjevica se bosta pa že še kolikor toliko pre- budila. „Dolenjske Novice" bodo širile pouk T slehernem oziru, in narodnost jim nikakor ne bo deveta briga. Na narodni podlagi osnovane posojilnice v Metliki, Črnomlji in Krškem skrbele bodo za zboljšanje materijalnega blago- stanja; da bi se tem zadrugam le še druge pri- družile, čim prej tem boljše. Kmetijski razstavi imeli smo do sedaj le še dve, jedno v Novem mestu in lani drugo v Krškem. Obe stepokazali, zlasti pa poslednja, za kakošne lepe pridelke je Dolenjska po svojem ugodnem podnebji pripravna. Po malem se Dolenjska oglaša in giblje. Za Dolenjce prepotrebno kmetijsko solo smo menda izprosili, vsaj smo se dostokrat za-njo oglašali. Novomeška kmetijska podružnica je v 12 letih za-njo dvanajstkrat prosila. — Kmetijska družba Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Doije.) Stari oče, ki to bereš, zakaj si se vendar prijel za glavo, žalostno pogledal, ter djal: grozni ljudje to, nedolžno dete se jim ni smililo?! Da, da grozni ljudje brez srca! — Pa povedal bom še tebi nekaj, kar te bode še bolj pretresnilo: Čuj! Gospodaril si dolgo. Trudil si se ter potil; z žulji na rokah si se prizadeval, da preskrbiš svojo deco, vsaj nP0 revščini" — potlej si pa izročil hišo in gospodarstvo svojemu sinu, izgovo- rivši si le mal poboljšek za stare dni. Želiš si pač, da' ti je sin hvaležen, da te ljubi in spoštuje, .. ti v tvojih nadlogah pomaga, kakor se spodobi, \-f— in prav imaš, da to tirjaš, v četrtej zapovedi ,'Se Bog sam za te poteguje, ni torej čudno, da ti britko presune srce, ako vidiš, da te tvoj sin ali zet ali sinaha zaničuje — prezira. Verjamem, to peče. — Pa poglejva nazaj v prejšnje case, še midva, stari prijatelj, kako bi se ti büo prej godilo? Res je sicer, Spartanci kakor Rimljani so učili, da se starčki spoštujejo; ali to spoštovanje je imelo gotove meje. Le prerado se je zgodilo, da so se bolehavih, nezmožnih in nepotrebnih, oslabelih starčkov naveličali. Življenje jim je samim nadloga, smrt pa dobrota, tako so mislili — in iz usmiljenja so jih morili. — V Rimu je zgubil starček s šestdesetim letom vse pravice. Stari Lačjani so jih metali z mosta v vodo; Kantabričani jih na necej skali zmečkavali. Zgodovinarja Herödot in Strabon pripovedujeta celo, da soMasagetijelimeso svojih starih, ko so jih poprej iz usmiljenja umorili. „Ti ljudje niso imeli srca!" praviš. Niso ga imeli — sploh pred Kristusom ni bilo usmiljenja. Zaničevano je bilo uboštvo, kleto in sovraženo, 50. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 7. je lepo živino do zdaj največ le Gorenjcem dajala, letos je vendar obljubila, da bode živino mariškega ptemena tudi v Rudolfovemu po dražbi prodajala. Za boljše prevažanje se je v najnovejšem času nekaj storilo, omenjam naj cesto in poštno zrezo iz Kočevja v Črnomelj. Strma cesta čez Gorjance v Metliko začela se bode polagoma pre- lagati. — Kar Dolenjci neobhodno potrebujemo, je: 1. Dolenjska železnica, za ktero se vsa do- lenjska stran brez izjeme tako živo zanima. (Da bi le tudi naši zastopniki na Dunaji za-njo še več storili!) 2. Vinarska in sadjerejska sola, brez ka- tere si izboljšanje našega vinarstva in sadjerejstva misliti ne moremo. Ako nam naši poslanci te kmalu ne izposlujejo-, bode narod razjarjen do skrajne meje. Najboljše vinograde po desnem bregu Krke nam trsna uš razjeda; posestniki poprašujejo že po amerikanskih trtah, a tega jim človek še po- vedati ne more, kje bi se dobile. Tukaj je treba pomoči od strani kmetijske dmžbe. Poleg denarnih zadrug, posojilnic, nam je treba i gospodarskih zadrug, ki bi se pečale zlasti z izvaženjem v daljne kraje naših najimenitnejših pridelkov, vina in sadja. Kmetijske razstave nekaj koristijo, to se ne da tajiti. Zato naj se osnujejo še po drugih krajih Dolenjske, v Metllki, v Radečah, v Mokronogu in drugod. Mnogo nas še dela čaka, in ljudstvo v obče hvaležno pomaga, da bi se to in ono zvršilo. Le težko je dobiti domoljubnih mož, ki bi se po- žrtvovalno na čelo postavili temu in onemu pod- jetju. Tu pa tam še sicer tiči domoljub, a oglasi se ne. Omikani gospodje pomagajte našim ljudem, hvaležni vam bodo! zaničevana slabost, bolehnost, oslabelost. Tako kruto je nad človeštvom gospodavala neusmiljenost, da v celih 4000 letib. pred Kristusom niti ene bol- nišnice, niti ene hiralnice, za uboge niti ene si- rotišnice za sirote niso napravili. Kolika sprememba sedaj mimo nekdaj! Pa kdo jo je napravil? On, M je govoril zlate be- sede: Blagor ubogim, ker njih je nebeško kra- ljestvo! On, ki je djal: kar ste komu izmed naj- mlajših storili, to ste meni storili — on naš iz- veličar Jezus Kristus je prenovil zemlji obličje. Da je temu res tako, vidimo že iz tega, ker se godi ondi, kjer ni krščanske vene tudi dandanes še ravno tako. V Kini poberö katoliški misijonarji vsako leto veliko tisuč izpostavljenih otrok, da jib. krstijo in izrede. Tako je: nevernik svojo krv zameta, kristjan, učenec Jezusov, tujega otroka sprejema — redi in ljubi. (Dalje prih.) 0 dolenjski železnici \ m se je že veliko pisalo in govorilo. Pa prednoi jo bomo dobili, bo gotovo še veliko potrebnegaJ in nepotrebnega govorjenja in pisarenja. Na-J vadno se misli, da bode šla iz Ljubljane cezl Trebnje, na Novomesto in dalje v Belokrajinoi do Karlovca. Tako si mnogi žele. Da bi todj šla, to priporoča v „Ljubljanskem Listu" domo-1 ljub iz Trebnjega. Proti koncu pravi med dru-| gim tako-le: 1 „Kako vse drugace bi bilo na DolenjskemJ če bi železnica po nji drdrala, vse svoje pri-1 delke bi kmet lahko prodal, z veselo roko bi] prijel na novo za delo, umno obdelovanje bi se I povzdignilo, in naši kraji bi bili kmalu rajul podobni. Naš dolenjski kmet rad posnema, Se kaj dobrega in koristnega vidi, ali mnogokrat j mu za to manjka novcev, ker mu ravno vse, | kar ima za prodaj, ostaja. Ravno to pa bode 1 tudi glavni vzrok, da bodo kmetije razpadle in a se razkosale. i Dolenjska železnica bi bila pa tudi proga, po kateri bi se dal Solun, veliko mesto ob egej- skem morji na Turškem, po najkrajšem potu zvezati z našimi deželami; na to se bode gotovo delalo, če ostauejo Bosna in Ercegovina v naši posesti; da bode potem ta železnica gotovo do- biček dajala, o tem ni dvojbe. Kako bi pa že- leznica izhajala, če bi se od Rakeka s karloviko vezala, to je silno kočljivo vprašanje. Gotovo pa je, da se bodo jedenkrat vse železnice podržavile, tako bode tudi do tega prišlo, da se podržavi dolenjska železnica, 6e se bode splob. katerikrat gradila, in 5e ne bode imela dovelj dohodkov, kar je lahko dvojiti, 5e se izpelje proga Rakek- Kočevje; kdo je bode potem vzdrževal nego Do- lenjci? In ali bode to modro, če se bode pla- čevalo za stvar, katera bi utegnila samo dvema okrajema na korist biti, v tem ko bi pri progi Ljublj ana-Novomesto-Črnoraelj imelo osem sod- nijskih okrajev očividno korist?" Posestniki kopljite zlate zaklade! Posestniki se od leta do leta posebno v naši mili slovenski domovini bolj in bolj pri- tožujejo, da so slabi 6asi. Nekteremu posestniki: se v resnici že tako hudo godi, da včasi vec iv zmaga silnih davkov. On in njegova žena st; bosa, otroci nagi, zastradani. Dostikrat še pri hisi vinarja ni, da bi si potrebne soli kupil. Ima sicer njivo; pa tamkaj je komaj toliko pri- delal, da bode zamogel za veliko silo varcnO: se preživeti do pol zime, ali kaj potlej ? — \ Hajdi v mesto po ürnje, in če drugače ni pa na up! Ima sicer še več spašnikov in takihr krajev, kjer ni za njivo pripravno, kjer razun;