‘ZaScuJtki TEDNIK TRBOVLJE, 26. novembra 1963 ŠTEVILKA 48/49 LETO XVf m Pomembna obletnica II. zgodovinskega zasedanja AVNOJ ni samo zgodovinski praznik, pač pa tudi mejnik za obdobje politično-gospodarske graditve nove socialistične družbe. Osemnajst let snovanja, v novi socialistični Jugoslaviji je hkrati tudi neposredno nadaljevanje revolucionarne borbe in dejavnosti tistih naprednih družbenih sil, katerih stremljenja, zahteve in pričakovanja je pomenila že narodnoosvobodilna borba. Zato vsega družbenega, političnega in gospodarskega dogajanja tega obdobja, kakor tudi pomembnosti in značaja posameznih dogodkov, dni in problemov, rezultatov in uspehov ni mogoče popolnoma, v vsej nji-hovi družbeni pomembnosti oceniti že danes, ampak je to naloga bodočnosti in zgodovine. Afirmacija našega socialističnega koncepta, naše razvojne poti in uspehov, ki je zlasti v zadnjih letih začela dobivati v najširšem mednarodnem obsegu vse priznanje, veljavo in ugled, samo podčrtuje navedeno trditev. Ko zdaj pregledujemo dosežene uspehe osemnajstletnega obdobja po zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ, ne smemo pozabiti na tisto pot, razvoj in rezultate, ki se kažejo pri nas v družbenih odnosih med ljudmi, v družbeni zavesti delovnega človeka, v njegovem odnosu do sveta, do dela, do življenja. Te Pomembna 20-letnica družbene spremembe in ta proces rasti novih družbenih odnosov prodirajo zavestno in podzavestno, organizirano in spontano v zavest našega človeka in postajajo sestavni del njegovega življenja in pojmovanja, njegove morale, misli, želje, zahtev, čustev in potreb. To je moralno-politična sila in moč naše revolucije, v njej se zrcali in potrjuje pravilnost naše poti, humanizem revolucije, dostojanstvo človeka, ponos in zanos zmagovalcev revolucionarjev, sposobnost in ustvarjalnost graditeljev nove družbe. Ko ocenjujemo neposredne in konkretne rezultate, dosežene v preteklem obdobju v gospodarstvu in na drugih družbenih področjih, ne sn\emo pozabiti, v kakih pogojih smo gradili. Prva povojna leta so imela izrazit značaj obnavljanja porušenih in poškodovanih objektov. V naslednjih letih pa so prevladovale težave, ki jih je vsiljevala mednarodna politična situacija in ki smo jih uspešno premagali, in sicer s pomočjo plana splošne gospodarske politike in industrializacije, ki je edini lahko omogočil nadaljnji razvoj revolucije in premagovanja težav. Temu pa so sledila obdobja pomembnih uspehov. Ko gledamo zdaj na dosežene uspehe, ki so rezultat skupnih naporov, materialnih sil in sposobnosti celotne družbene skupnosti- jugoslovanskih narodov in na katere smo lahko ponosni, ugotavljamo, da nam nalagajo doseženi uspehi nove naloge v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki izhajajo iz nove Ustave in našega nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. 9 November 1943 v Jajcu — spomini udeležencev — stran 4 ® Naša skupščina 0 Tednik mladih — stran, posvečena problemom In nalogam mladih — stran 11 £ Razgovor o nekaterih — zapis našega posebnega beograjskega ^ »Hudobni veter« aktualnih nalogah dopisnika — stran 5 — Nov roman »Zasavskega tednika« — skupščin občin v Zasavju £ 29. novembra stran 15 — razgovor našega urednika s predsedniki skupščin občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje nov otroški oddelek zasavske bolnice 0 Naš razvoj (Zasavje v zadnjih 18-tih letih) ob Savi In Litija — stran 2, 3 — poročila — stran 6 — strani 17 do 32 Čestitamo za praznik 29. november Razgovor o nekaterih aktualnih Vove občinske skupščine, ki smo jih izvolili pred meseci, so sredi živahnega tlela. Smo namreč prav v obdobju izdelav družbenih planov za leto 1964; 7-letnih perspektivnih planov gospodarskega in družbenega razvoja; novih statuov občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti; prehoda na 42-uml delovni teden itd., kar vse se odraža v delu skupščin občin. Naš urednik je prejšnji teden obiskal predsednike skupščin vseh štirih zasavskih občin, tovariša ADA NAGLAVA, predsednika Občinske skupščine Trbovlje, MILANA BABIČA, predsednika Občinske skupščine Hrastnik, DUŠANA KOLENCA, predsednika Občinske skupščine Zagorje ob Savi in STAfffETA PUNGERČARJA, in se .z njimi pomenkoval o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi z delom novih občinskih skupščin. Osnovna tema razgovorov je. bila: © osnovne značilnosti družbenega plana za leto 1964 O 7-Ietni perspektivni načrt gospodarskega in družbenega razvoja © najvažnejše naloge občinskih skupščin OSNOVNE ZNAČILNOSTI DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1964 »Med največjimi značilnostmi družbenega plana komune za leto 1964 je prav gotovo prizadevanje, da ohranimo in še povečamo dinamiko rasti proizvodnje, narodnega dohodka in produktivnosti. V zadnjih letih povečujemo v našem go- ADO NAGLAV, predsednik skupščine občine Trbovlje spodarstvu obseg proizvodnje povprečno za 12 do 13%, narodni dohodek za 13 do 14 %, produktivnost pa za 8 do 10%. Ocenjujemo, da bomo že v letošnjem letu to povprečje močno presegli. V naslednjem letu vključujemo v naše gospodarstvo novo tovarno polprevodnikov. Strojna tovarna bo povečala obseg proizvodnje za več kot 600 milijonov din. Termoelektrarna za 100 milijonov dinarjev, Rudnik Trbovlje Hrastnik za 15» milijonov dinarjev, Cementarna za 110 milijonov dinarjev itd. Po prvih podatkih iz družbenih planov delovnih organizacij izhaja, da bomo močno povečali proizvodnjo tudi v Mehaniki, ELIT, Strojnem mizarstvu in nekaterih drugih delovnih organizacijah. Zaradi tega predvidevamo v prihodnjem letu močnejši prirast proizvodnje in narodnega dohodka, kot jc bil dosežen v pov- prečju v zadnjih desetih letih. Vzporedno s tako rastjo gospodarstva bo druženi plan za leto 1964 podrobneje preciziral zlasti investicijsko politiko v smeri modernizacije proizvodnje in vlaganj v kadre, ki nam jih na sploh primanjkuje. Predvidevamo pa tudi, da se bo izvoz povečal za okrog 20 %. f Pomembna pa bo tudi močnejša usmeritev na hitrejši razvoj nekaterih panog in dejavnosti v komuni, kot so obrtna in uslužnostna dejavnost, gostinstvo, turizem in trgovina. Na področju družbenega standarda pa jc predvidena nadaljnja izgradnja zdravstvenih in komunalnih objektov ter povečana stanovanjska izgradnja.« MILAN BABIČ; »Koncept družbenega falana za prihodnje leto je že izdelan, bolj podrobno so bili doslej obdelani programi industrije, o razvoju ostalih panog pa so v teku proučevanja. Na osnovi ocene doseženih rezultatov v letošnjem letu in ob upoštevanju dejstva, da bo na novo aktiviranih nekaj zmogljivosti, predvsem v industriji, pričakujemo v industriji porast proizvodnje za okrog 4,5%. Sicer porast ne bi bil zadovoljiv, če ne bi upoštevali dejstva, da bodo prihodnje leto začeli v steklarni z nadaljnjimi investicijskimi deli pri modernizaciji posameznih proizvodnih procesov, tako V dodelavi in dekoriranju in pri avtomatiziranju delovnih naprav za stekleno maso, istočasno pa bodo pripravili osnovo za nadaljnjo mehanizacijo notranjega transporta, ki jc zastarel. Na nizek porast proizvodnje znatno vpliva tudi Rudnik, kjer predvidevajo samo 0,5% porasta, kar pa je razumljivo spričo zastarele separacije, katere zmogljivosti so preobremenjene že pri sedanjem obsegu proizvodnje. Ostali porast proizvodnje gre pripisati drugim industrijskim delovnim organizacijam. Računamo, da se bo vrednost proizvodnje in storitev v obrti prihodnje leto povečala za okrog 20 do 22 %, kar gre pripisati predvsem razvoju proizvodnje v »Sijaju« in Komunalno obrtnem podjetju Hrastnik. Ostale panoge gospodarstva pa naj bi povečale proizvodnjo za okrog 3 do 6%, predvsem trgovina in gradbeništvo, medtem ko v gostinstvu nc računamo na večji porast proizvodnje. Na večji porast proizvodnje ni mogoče računati tudi v kmetijstvu, kjer bomo nadaljevali Z začetimi investicijskimi deli pri ureditvi sadovnjaka v Turju.« DUŠAN KOLENC: ----- »Občinska skupščina Zagorje ob Savi je na zadnji seji 20. novembra že razpravljala o smernicah družbenega plana za leto 1964. Dejstvo je, da je zagorsko gospodarstvo dosegalo leta 1960. in 1961. leta manjšo stagnacijo, letos pa MILAN BABIČ, predsednik skupščine občine Hrastnik dosega — v skladu s splošno poživitvijo gospodarstva — večjo proizvodnjo, kot smo predvidevali. Predvsem izstopa industrija, ki predstavlja največji delež v celotni strukturi gospodarstva in ly bo po dosedanjih ocenah tudi v prihodnjem letu nadaljevala s tem tempom rasti proizvodnje tako da računamo, da se bo obseg vnovčene proizvodnje povečal od 16 do 20%. Pri tem povečanju bodo imele pomemben delež tiste delovne organizacije, ki so se razvile v zadnjih letih, to je »TEVE-VARNOST«, Tovarna elektroporcelana Izlake, obrat sevniške konfekcije »Lisca«, Industrija gradbenega materiala in Lesno industrijsko podjetje. Z ozirom na posebne prilike in težave pa v premogovni industriji ni mogoče pričakovati nobenega povečanja proizvodnje. Predvideno povečanje proizvodnje temelji na investicijskem vlaganju lastnih sredstev delovnih organizacij in ni pogojeno z nekimi posebnimi investicijskimi posojili, čeprav pričakujemo, da bodo nekatere od navedenih delovnih organizacij pristopile prihodnje leto k realizaciji programov za razširitev zmogljivosti. Glavna značilnost oz. težnja družbenega plana pa bo prvenstveno povečanje obstoječih zmogljivosti in s tem krepitev ekonomske moči gospodarstva in komune, ker sc zavedamo, da brez hitrega in občutnega povečanja ekonomskih zmogljivosti ni mogoč razvoj ostalih področij. Sprejete smernice dajejo poseben poudarek tudi izvozu, ki sc povečuje iz leta v leto in je pričakovati, da bo prihodnje leto dvakrat večji kot letos.« STANE PUNGERČAR: »Družbeni plan leto 1964 bo temeljil na doseženih gospodarskih us--pehih v preteklih letih, in na doseženi realizaciji družbenega plana v 1 ion letu. Osnovna značilnost dosedanjega razvoja je predvsem v tem, da so bila osnovna sredstva za proizvodnjo v industriji iztrošena in zastarela ( iztrošenost je presegla 50 %), zaradi česar je bilo treba v preteklih letih vlagati investicije pretežno v obnavljanje in nakup nove strojne opreme, da je bilo mogoče s tem obdržati proizvodne zmogljivosti na dosedanjem nivoju. Predvidevamo/ da bo potrebno v prihodnjem letuj nadaljevati z rekonstrukcijo osnov-' nih sredstev, predvsem v smeri' modernizacije proizvodnih procesov' v posameznih industrijskih delovnih organizacijah. S tem bo mogoče doseči večjo proizvodnjo in boljšo: kvaliteto. Po prvih ocenah predvi-j devamo, da se bo proizvodnja v industriji povečala za najmanj 8 •/«,' verjetno pa še za več. Prihodnje leto bodo začele obratovati nekatere no-j ve zmoglivosti (žagarski obrat Les-j ne industrije, nekaj nove strojne opreme v Predilnici in rekonstru-j irani obrati v Industriji usnja Šmartno). V kmetijski proizvodnji je v pri-( hodnjem letu predvidena nadaljnja krepitev družbenega sektorja, in1 sicer s pridobivanjem zemljišč in z zaključevanjem izgradnje km» tijskih objektov. Predvidevamo, da bo mogoče prihodnje leto povečati kmetijsko proizvodnjo za nadaljnjih 7 %. Prihodnje leto bomo nadaljevali z modernizacijo trgovin, s čimer se bo močno povečal promet in odliv sredstev v druge kraje. Pomembne naloge nas čakajo tudi na področju razvoja gostinstva in drugih panog gospodarstva, še posebej pa na področju turizma, kjer se nam odpirajo velike možnosti z ozirom na dograditev nove Zasavske ceste«. 7-LETNI PERSPEKTIVNI NAČRT GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA A DO NAGLAV: »O osnovni orientaciji gospodarskega razvoja komune v prihodnjih letih je zdaj še težko govoriti. Komisije občinske skupščine in komisije delovnih organizacij zdaj razpravljajo o prvih zasnovah 7-Ietnega perspektivnega razvoja, ki pa bo v marsičem odvisen od nekaterih investicijskih vlaganj v ključno industrijo. Pričakovati je mogoče, da bo Cementarna z nadaljnjimi rekonstrukcijskimi in razširitvenimi deli povečala proizvodnjo na 360.000 ton cementa. Rudnik potrebuje sredstva za izgradnjo nove separacije, ki predstavlja zdaj »tesno grlo« v proizvodnji. Določena sredstva pa rabi še za modernizacijo proizvodnje. Zadnje dni je razveseljiva predvsem novica, da bo Termoelektrarna začela s pripravljalnimi deli pri izgradnji nove TE Trbovlje 11. Ta bo ob določenih vlaganjih v modernizacijo rudnika omogočila v prihodnjih letih porast proizvodnje za več kot eno tretjino. Nova TE Trbovlje II pa bo sama za dvakrat povečala dosedanji obseg proizvodnje električne energije. Vse te investicije pa bodo v precejšnji meri vplivale na razvoj gospodarstva ne . samo v komuni, pač pa tudi v ostalih zasavskih občinah. Mislim, da bo prihodnje obdobje značilno tudi po tesnejšem povezovanju gospodam siva v celotnem Zasavju in da bodo tudi predvidena investicijska vlaganja služila temu namenu. nalogah skupščin občin v Zasavju V dosedanjih razpravah okrog izdelave 7-letnega perspektivnega načrta razvoja pa se čedalje bolj uveljavlja zahteva po dogovarjanju tn vsklajevanju teženj v komuni, predvsem pa izstopa potreba po izdelavi nekih generalnih idejnih zasnov za razvoj Trbovelj kot celote za nadaljnja desetletja. To pa bo predmet širokih razprav v prihodnjih mesecih.« MILAN BABIC: »V osnovi so 7-letni perspektivni plani izdelani za posamezna področja. Industrijske delovne organizacije so že v celoti izdelale plane, prav tako tudi nekatere druge delovne organizacije. V ostalih delovnih organizacijah pa so v teku že razprave. Računamo, da se bo po večjih investicijskih vlaganjih povečala vrednost proizvodnje v steklarski industriji za najmanj 100 %, izvoz pa za okrog 1 milijon dolarjev. Z dokončanjem zadnje faze je kemična industrija usposobljena za proizvodnjo kemičnih artiklov, ki dajejo surovine za drugo obstoječo industrijo. Obstojijo pa možnosti, da bi finalizirali te osnovne surovine v tovarni sami. Ob nekaterih novih proizvodih računajo v kemični industriji povečanje proizvodnje za skoraj 200 %, izvoz pa za 40 “/o. Velik poudarek želimo dati v 7-letnem planu »Sijaja«, ki bi lahko z zaposlitvijo znatnega števila delovne sile povečal vrednost proizvodnje za 1 milijardo din. Tudi Komunalno obrtno podjetje Hrastnik bi lahko povečalo proizvodnjo za okrog 100 %. Z nekaterimi novimi investicijami v trgovino bi lahko povečali promet v trgovinr za okrog 800 milijonov din. Precejšen- poudarek pa bo dan tudi razvoju gostinstva in turizma, računamo pa na ureditev obratov družbene prehrane. V študiji, ki jo pripravljajo posebne skupine in ki še ni dokončno izdelana, je ustanovitev vrste novih dejavnosti, v katerih naj bi zaposlili odvišno delovno silo, predvsem žensko, ki se bo pojavila po rekonstrukciji Steklarne. V razvoju družbenih služb bo zavzemalo prioritetno mesto zdravstvo. Z gradnjo Zdravstvenega doma smo že začeli, investicija pa bo veljala okrog 200 milijonov din, z njo pa bo za dogledno obdobje rešeno vprašanje zdravstvene službe. Odprto pa je trenutno še vprašanje gradnje kopališča in Kulturnega doma, predvidevamo pa, da bosta gradnji teh objektov zajeti v 7-letni plan razvoja. V šolstvu se kažejo potrebe po adaptaciji nekaterih šol. Z ozirom na naraščanje števila zaposlenih pa bo treba pospešiti stanovanjsko izgradnjo tako, da bi bilo v prihodnjem 7-letnem obdobju zgrajeno letno po 110 stanovanj.« DUŠAN KOLENC: »Dela v zvezi z izdelavo 7:letnega načrta razvoja so v fazi analiziranja zbranih podatkov. V teku pa so tudi razprave o perspektivnem razvoju posameznih gospodarskih panog na našem področju. Pri dosedanjih obravnavah je šlo predvsem za analizo sedanjega stanja in za ugotavljanje možnosti sposobnosti in umestnosti povečanja že obstoječih proizvodnih zmogljivosti in za formiranje novih. Sam 7-letni plan pa naj bi predvsem nakazal možnosti in smernice za hitrejši razvoj naše občine, ker je bil ta v preteklosti relativno počasen, četudi DUŠAN KOLENC, predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi smatrajo zagorsko občino za industrijsko razvito področje, višina narodnega dohodka — niti 300.000 din na prebivalca — pa nas uvršča med dejansko nerazvita področja. S 7-letnim planom gospodarskega in družbenega razvoja bi morali zato predvsem omogočiti hitrejši razvoj novih proizvodnih zmogljivosti, s tem v zvezi pa tudi zagotoviti zaposlitev nove, predvsem ženske delovne sile. To pa bi omogočilo uspešnejši razvoj t. i. terciarnih dejavnosti. Po dosedanjih mnenjih naj bi se v prihodnjem obdobju predvsem pomembno povečalo zmogljivosti v glavnem v že obstoječih delovnih organizacijah. Tovarna elektro porcelana Izlake naj bi v prihodnje podvojila število zaposlenih jn povečala vrednost proizvodnje za 5 krat. Na zagorskem Rudniku naj bi z intenzivnimi naložbami v mehanizacijo nadomestili pomanikanie delovne sile ter tako prispevali tudi k večanju proizvodnje in produktivnosti ter k zmanjševanju materialnih stroškov. Investicijska vlaganja v mehanizacijo so dolgoročna, a najučinkovitejša rešitev za odpravo težav v premogovni industriji. Tudi v Lesno industrijskem podjetju se pripravljajo na gradnjo novih proizvodnih objektov; na povečanje proizvodnje pa v Industriji gradbenega materiala, kjer imajo za to z ozirom na primemo lokacijo, surovinsko bazo, energetske vire in dolgoletno tradicijo vse možnosti. 7-letni plan razvoja pa bo obvezno zaiel tudi urbanizacijo našega področja z vsemi analizami in programi, ki spremljajo to zahtevno delo.« STANE PUNGERČAR: »Gotovo je, da bomo dajali v prihodnjem obdobju glavni poudarek nadaljnjemu razvoju industrije, in sicer s tem, da se do maksimalnih možnosti izkoristijo obstoječe kapacitete. Na ta način bi bilo mogoče povečati družbeni produkt od 10 milijard din v letu 1963 na okrog 16 do 17 milijard din v letu 1970, ali povprečno za najmanj 10% letno. Druga pomembna panoga gospodarstva je kmetijstvo. Nadaljnjemu razvoju kmetijstva v naši občini bomo namenjali vso skrb, zlasti še, ker predstavlja kmetijstvo na področju litijske občine preskrbovalno središče za zasavske revirje. Ta program je povsem realen, ker je mogoče pričakovati pospešeno gradnjo nove zasavske ceste. Za območje naše občine je znana osnovna usmeritev v kmetijski proizvodnji, in sicer v sadjarstvo in živinorejo. Tei usmeritvi daiemo tudi v perspektivnem programu osnovni poudarek, še posebei pa postavljamo v program gospodarskega razvoja vprašan;e čimširše kooperaciie v vseh oblikah in na vseh nivojih. Posebna naloga, ki bo morala bi-"ti sprejeta že v družbenem planu za leto 1964. je povečanje gostinskih zmogljivosti in zagotovitev pogojev za hitrejši razvoj turizma. Z dograditvijo nove Zasavske ceste se odpirajo tako nam kot celotnemu turizma. Zaradi tega bo potrebno Zasavju velike možnosti za razvoj — ne samo v središču občine, pač pa tudi v okolici — urediti gostinske objekte, ki bodo pospeševali turizem kot pomembno gospodarsko panogo. Naša občina ie v neposredni bližini Ljubljane in računamo tudi na razvoj izletniškega turizma, ker so namreč posamezna področja naše občine izredno privlačna in no izletniškem turizmu znana že od prej, tako npr. Vače, Polšnik, Dole, Sopota itd.« NAJVAŽNEJŠE NALOGE OBČINSKIH SKUPŠČIN ADO NAGI. A V: »Občinska skupščina je nedvomno pred odgovorno nalogo, kako s svojim delom in z delom skupščinskih organov svetov in komisij opraviti nalogo, ki je označena v novi Ustavi. še vedno se ponavlja stara praksa, da obravnava skupščina na sejah številna vprašanja, ki bi jih lahko obravnavali drugi. Zaradi tega bo treba spremeniti nekatere predpise in močno okrepiti vloge svetov kot organov skupščine. Prav zdai smo pred izdelavo poslovnikov za delo skupščinskih organov, katerih namen je podrobneje določiti naloge komisij in svetov. Menimo, da ie ena od najvažnejših nalog — olajšati delo skupščine same in doseči intenzivnejše delo svetov in komisij. Težimo pa tudi za tem, da bi poiskali take oblike dela, da bi pri vseh važnejših razpravah (v svetih ali v sami skupščini) sodelovali predstavniki samoupravnih organov in da bi dosegli, da bodo vse odločitve in priporočila rezultat skupnih teženj samoupravnih organov komune.« MILAN BABIC: »Nalog je precej. Zdi se mi pa, da bo ena od najvažnejših nalog zagotoviti, da bodo predvidevanja družbenega plana za leto 1964 in 7-letnega nlana razvoja dejansko uresničena in s tem istočasno uresničene tudi želje občanov. Sicer pa bo morala občinska skupščina skrbeti za nenehno rast gospodarstva in za napredek na vseh ostalih področjih življenja v komuni.« DUŠAN KOLENC: »Med obilico nalog bi prvenstveno omenil čimprejšnjo uveljavitev načel nove Ustave. Sicer pa je delo občinske skupščine šele zaživelo. Treba bo z vso odgovornostjo sodelovati pri načrtovanju nadaljnjega razvoja in poiskati oblike, ki bodo omogočile, da se v razprave o nadaljnjem razvoju vključi najširši krog občanov. Mimo nekaterih drugih nalog velja poudariti, da bo naloga občinske skupščine tudi mobilizacija vseh zavestnih sil in vseh občanov v prizadevanjih za hitrejši gospodarski razvoj. To je naloga tako občinske skupščine kot vseh delovnih skupnosti v občini. Skrbeti pa bo treba še za utrjevanje in nadaljnje razvijanje vseh oblik samoupravljanja.« STANE PUNGERČAR: »Pred nami je vAta nalog, ki jih bomo morali v občinski skupščini intenzivno reševati že v prihodnjem obdobju, predvsem še v letu 1964. STANE PUNGERČAR, predsednik skupščine občine Litija Že nekaj časa so v teku razprave o 7-letnih načrtih razvoja, občinska skupščina pa bo morala zagotoviti, da bodo plani odraz realnih možnosti potreb. Nadalje se bo morala litijska občinska skupščina zavzeti za nadaljnje utrjevanje samouprave na vseh nivojih. Občinska skupščina bo morala posvetiti vso pozornost tudi nalogam, ki jih bo treba reševati skupno z drugimi občinami, in sicer na raznih področjih družbene in gospodarske dejavnosti. Izkoriščam to priložnost za trditev, da je že dosedanje sodelovanje zbližalo našo občino z zasavskimi komunami in da obstojijo vse možnosti za nadaljnje povezovanje na vseh področjih. Že samo sodelovanje pri gradnji Zasavske ceste nas je zbližalo, hkrati pa nam odpira možnosti za sodelovanje na področju turizma, kmetijstva, šolstva in drugod.« November 1943 v Jajcu Pravijo, da radi pozabljamo na dogodke in ljudi. Toda, kakorkoli je to res, vendar ne moremo pozabiti osebnosti, ljudi in dogodkov, ki so odločilno stopili v zgodovino nekega naroda. Eno takšnih obdobij naše zgodovine je 29. november 1943 v bosanskem mestecu Jajce. Drugo zasedanje AVNOJ je in bo eden od redkih in svetlih dogodkov naših narodov, s katerimi je revolucionarna vlada postavila temelj svojim revolucionarnim dosežkom in omogočila nastop novega obdobja socialne in narodnostne enakopravnosti. In ljudje — ustvarjalci in nosilci tega dogodka — neglede na to ali so znani ali neznani — so s trudom, krvjo ali življenjem dali najbolj vzvišene žrtve narodu in zgodovini. Moč in lepota njihovega zgleda bosta sijala od pokolenja do pokolenja, se prenašala iz roda v rod, se ohranjevala in negovala. Devetindvajseti november se je prebudil ves Jasen. Megle po bosanskih hribih se zabtirtjajo. Skoznje prodira sonce. Dobri volji, pesmim in navdušenju ni kraja. Delegati, izmučeni od poti, ko so se prebijali skozi sovražne vrste, lačni brodili po snegu in čez reke, so bili videti utrujeni in telesno izčrpani, vendar moralno krepki in ponosni. V Jajcu vrvi kakor v panju. Tovariš se poljublja s tovarišem, povprašuje hi pripoveduje o uspehih. Vsi se sprašujemo in zanimamo kdaj bomo videli Tita, našega slavnega komandanta. Ob desetih (jppoldne sporočajo delegatom, naj pridejo k tovarišu Titu. Vsi se \'eselimo, ker večje število delegatov še ni videlo Tita. Vstopamo v njegovo delovno sobo, nameščeno v Izkopu v hribu, podobnem železniškemu predoru, kajti le v takšnem zaklonišču je bil človek varen pred sovražnikovim bombardiranjem. Tito je bil oblečen preprosto, v sivo vojaško obleko, M je že dokaj ponošena, brez kakršnih koli vojaških znakov. Suh je, utrujen od dela, vendar vesel in nasmejan. Sprejema delegate. Vsi se objamemo z njim, vsi zremo vanj in čakamo njegovih besed. Potem, ko posedemo, nam Tito pravi: — Vem, da ste prenašali velike napore in te-iave, ko ste se prebijali skozi sovražne vrste; vse to je bilo težko, toda naši borci zmorejo vse fct zanje na poti ni ovir. Zgodovina nam je odmerila, da moramo prenašati velike napore in veliko žrtvovati, da bi bile kasnejše generacije deležne boljšega in srečnejšega življenja. Poslovili smo se od Tita. Zatem sc odpravljamo na zgodovinsko sejo, lt naj bo istega dne ob osmih zvečer. Tu so Aleksander Rankovič, Edvard Kardelj, hran Milutinovič, MoSa Pijade, Rodoljub Colakovič, Vladimir Bakarič. Z njuni se posvetujemo o raz- poredu in določamo govornike, ki bodo pozdravili zasedanje v imenu nacionalnih svetov. V dvorani se živahno pogovarjajo. Okrog sedmih pride Tito. Vstopi z umerjenim korakom. Spremlja ga predsednik AVNOJ. Najprej je dvorana onemela, zatem pa je zadrhtela v viharnem ploskanju in navdušenih klicih: — Živel Tito! 1 — Tito ...! Tito ...! Tito ...! Ko se je ploskanje poleglo, je stopil na govorniški oder dr. Ivan Ribar in začel zasedanje. Predsednik napoveduje naslednjo točko dnevnega reda: poročilo vrhovnega komandanta tovariša Tita o razvoju narodnoosvobodilnega boja v zvezi z mednarodnimi dogodku Z rahlim nasmehom na obrazu je tovariš Tito stopil na govorniški oder in spremljalo ga je glasno vzklikanje. Dolgo je trajalo ploskanje odposlancev in vojakov ljubljenemu voditelja. In potem je nastala tišina. Globoka, popolna in slovesna tišina. Vsi so želeli čim bolje slišati govor, da ne bi zamudili niti ene njegove besede. In tovariš Tito je začel svoj zgodovinski govor, v katerem je podal močno analizo narodnoosvobodilnega boja v dveh in pol letih in do jedra razgalil izdajalsko dejavnost begunske vlade in kralja Petra II. Ko je dal priznanje delu AVNOJ, je tovariš Tito s poudarkom nadaljeval: — Danes je nujno, da postane AVNOJ resnično najvišje zakonodajno in izvršno telo narodov Jugoslavije. Danes je napočil čas, da se ustanovi izvršni organ v obliki začasne vlade, ki bo sposoben voditi vse posle, ki jih mora opravljati resnična ljudska vlada. Govor tovariša Tita je na prisotne napravil globok vtis. Videti je bilo, da je govoril iz srca in duše. Pričenja se razprava o Titovem poročilu. V razpravi govori nad dvajset poslancev. Vsi govorniki soglasno pozdravljajo poročilo tovariša Tita in izjavljajo, da izraža mnenje vseh narodov Jugoslavije. Na predlog dr. Vojislava Kecmanoviča soglasno sprejmejo deklaracijo, ki proglaša AVNOJ za najvišje predstavniško teto narodov Jugoslavije. Na osnovi deklaracije sprejema AVNOJ akt o ustanovitvi Nacionalnega komiteja narodne osvoboditve kot začasne vlade Jugoslavije in sklep o odvzetju vseh pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini in o prepovedi vrnitve v deželo kralju Petru II. Vsa dvorana z navdušenjem vstane in z vzklikanjem, ki mu ni kraja, pozdravlja ta sklep. Slišati je vzklike: — Nočemo begunske vlade! — Nočemo izdajalskega kralja! — Živel AVNOJ! Živel Tito! živel Nacionalni komite, naša prva vlada!« Nastopi tišina. Na govorniški oder stopi toV, Vidmar. Z vznemirjenim in drhtečim glasom bete: n V imenu slovenskih odposlancev predlagam temu visokemu domu, naj tovariša Tita proglasi za maršala Jugoslavije.« Izbruhne velikansko navdušenje, pravcati vihar. Vse je na nogah! — živel maršal Tito! Z vseh strani prihajajo delegati in čestitajo, Na galerijah in v ozadju dvorane se razlega pesem, tam so vojaki, ljudje, ki so z nadčloveškimi napori, skupaj s svojim ljubljenim komandantom prestajali najtežje in najstrašnejše izkušnje, toda tudi najslavnejše zmage. Ovacije brez konca, dvorana hrumi v novem valu ploskanja in vzklikov: — Maršal Tito .. J Maršal Tito .. d Maršal Tito...! Na bosenskih gorah se je kazala zora in naznanjala nov dan. Odpiralo se je novo, veliko razdobje v boju naših narodov za osvoboditev. Tako je zapisal Marko Vujačič, podpredsednik AVNOJ. Podpredsednik republike Jugoslavije Aleksander Rankovič pa takole opisuje zgodovinske novembrske dneve triinštiridesetega leta: Vse priprave za ■ organizacijo tega zgodovinskega zasedanja so se odvijale pod neposrednim vodstvom tovariša Tita. Stalno je poudarjal, da se nahajamo pred težkimi nalogami in da nosimo veliko odgovornost, predvsem pred našimi narodi glede na vse to, kar smo storili. Pri tem je posebej poudaril pomen zasedanja AVNOJ tudi glede na mednarodni položaj naše narodnoosvobodilne borbe in podčrtal pomen takih njegovih odločitev, njegov vpliv in. možne posledice v mednarodni javnosti in v mednarodnem življenju nasploh ter v bodočem razvoju mednarodnih odnosov in dogodkov... Ko se spominjam teh dni, nadaljuje tovariš Rankovič, mi tudi danes ni lahko popolnoma realno izraziti In prikazati tedanjih občutkov in vsega tistega, kar smo skupno preživeli v pripravah za II. zasedanje AVNOJ. Vsebina in smisel zasedanja in njegovih sklepov, besede in volja resničnih predstavnikov ljudstva, borcev revolucije, ki so s prisego zvestobe ljudstvu, njegovim težnjam in idealom neštetokrat šli skozi ogenj, kri in rane v borbi, vse to je odjeknilo kot ogromna rušilna moč za stari izkoriščevalski in zasovraženi sistem. Obe nem pa je bila to ogromno moč ustvarjanja in graditve nečesa novega, lepšega, svobodnega to velikega. Čutil sem, da je v tem sočasnem rušenju in ustvarjanju, v revolucionarni borbi to graditvi tudi oblika .paše revolucije, njena moč to veličina, njen revolucionarni pogum to vera njenih borcev v zmago. Tedaj je bilo vsakomur jasno, da mlada revolucija nezadržno prodira naprej z vso močjo, da se vse jasneje uresničujejo daljnosežni cilji naše partije, ki jih je izrazil v tistih najtežjih ta najtemnejših dneh razkosavanja naše zemlje CK KPJ z dne 15. aprk la 1941: — Komunisti hi ves delavski razred bodo vztrajati do končne zmage... Ustvarjena bo svobodna, bratska skupnost na resnični neodvisnosti -vseh narodov Jugoslavije, je pisalo v tem proglasit. _ - V današnji stvarnosti II. zasedanje AVNOJ in njegovi sklepi glasno odmevajo in živijo kot trdna osnova vedno boljše to srečnejše prihodnosti naše socialistične domovine, skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov. Duh in moč misli II. zasedanja AVNOJ, moč Ustili misli, ki so vodile in privedle do zmage revolucije, b< navdihovala naše sedanje in bodoče mlade gene racije, da bodo nadaljevale in razvijale to začete veliko deta. To je naš dolg do vseh tistih več kot milijon 700 žrtev, ki so jih naši narodi dali i veliki borbi za svobodo, za bratstvo narodov iz enotnost naše dežele. To bo priznanje naši partiji, ki je v tej veli ki socialistični revoluciji Izgubila nad petdeset tisoč svojih činuov to št mnogo večje število članov SKOJ. Naše dosedanje in bodoče generacije bodo ponovno čuval« — —»■*•*! tv» ki so Hh Uv« jev
rtuj kar tos je bilo vplačano 130.874.000 gorskega Rudnika rjavega premoga na letni konferenci raz- pa zahteva f &ija jnve_ d’n dodatnega prispevka za pravljali o problematiki, v kateri so se znašli slovenski pre- sticijska .s „ra^e naprej zdravstveno zavarovanje, kar mogovniki v letošnjem letu zaradi nizke akumulativnosti, pa bo tre^aiLij^ati mož- Podstavlja nad o vseh kt onemogoča večja vlaganja v modernizacijo proizvodnje, nosti za uve." Ivanja zbranih sredstev za zdrav-žlvahnejšo stanovanjsko izgradnjo in hitrejšo rast osebnih z višinsko v Nacijo de- stveno zavarovanje. Iz anah-dohodkov. lovišč, s Či<> Občutno ze izl?aja' da sf s ®reds.tvl' nnvečal izkoh5' transnnrt zbranimi na račun dodatne-Na konferenci so med dru- Na zagorskem rudniku so si mphanizadie:% u„nV .J" ga prispevka za zdravstveno gim ugotovili, da je bilo v spričo fluktuacije delovne si- ,, tih na^iih nosi/ zavarovanje pokriva precej- zadnjem obdobju postavlje- le prizadevali, da bi, kjer je ajanj» ^obiValn^ šen del izdatkov za zdrav- no pred organizacijo ZK mogoče, z uvedbo mehaniza- . na dc^ih kn stveno zavarovanje in da je več nalog, zlasti še v zvezi s cije znižali stalež zaposlenih. . prjiike 11 ‘•»puščajo tako postal dejansko ta do-! o stalnim uvajanjem jeklene- Jbi bj|e dantNnostj za nov samoupravljanja v eko- ga podporja so uspeli delno ^a 1 odk0pnih paritev' nh za uravnovešenje dohodkov nrtmcifih Anr.„h- vzporedno znižati število zaposlenih na mt=;molneffl š^u Zipos°° in izdatkov minimalnem Konferenca nomskih enotah; pa so posvetili vso pozornost vzdrževalnih. delih. Določene “f"1 BSS-i EFEiFfi"! s E, **»> žajem rudnika m drugim. žejo z uvedbo mehanizacije, koleJktjv do^Mtembne zmanjšalo pa se je število usnehe pri in v izgubljenih delovnih dni za- za zdravstveno zavarovanje. V primerjavi z istim obdob-se je letos zmanj- Praznovanje 29. novembra v Zasavju uspehe P . 'Lgv w".u preventivni 2° slav in drugih prireditev. Ob .. . Si C!rL7S°nL"m objektov. Omeniti pa mora- 29 novembra vse Svobode in mo še vsakoletni sprejem C prosvetna društva v sodelo. cibanov v pionirsko organi- vanju z drugimi organizaci- jami in društvi. Osrednja sve-V Trbovljah bo 28. novem- čana proslava pa bo na večer bra ob 17. uri v Delavskem pred praznikom ob 19.30 v domu slavnostna seja Ob- Delavskem domu, na kateri činske skupščine Trbovlje; bodo izvajali program člani ob 18. uri bodo odprli raz- sekcij zagorske Svobode. Po stavo likovnih umetnikov — proslavi pa bo v vseh prosto-amaterjev; ob 19.30 pa bo v rib Delavskega doma zabava, gledališki dvorani Delavskega V Hrastr.iku bodo mimo doma kulturna prireditev, ostalih prireditev po vseh Na sam praznik bodo naj- večjih krajih občine, v orga-prej (ob 9. uri) odprli nove nizacijah, društvih in delov-obratne prostore ELIT in nih kolektivih pripravili še proslavili prenos prve pro- tri proslave s pričetkom ob izvodnje nove tovarne pofpre- 17. uri, in sicer na Dolu, v vodnikov v prostore ELIT; Zgornjem Hrastniku in v ob 11. uri pa bodo izročili Spodnjem Hrastniku. Člani namenu novo otroško revir- hrastnišk^h društev pa Drisko bolnico v Trbo"l'"ah. P«'- r>ravlia:o za praznovanje šte-poldan pa bodo uružabne prt- viinr priredit.e. promenadni koncert godbe manj porabljena sredstva, ne pa fiskalni instrument za Radeški razgovori Radeče že od nekdaj slovijo po razgibani društveni dejavnosti in po uspešnem delu družbenopolitičnih organizacij. Tudi tokrat — pred pomembnim praznikom 20-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ — smo se prepričali o tem. Iz razgovorov, ki jih objavljamo na tej strani, veje delovni dan proizvajalcev — aktivnih družbeno političnih delavcev. Za 29. november — DAN REPUBLIKE in 20-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ _ čestitajo vsem RADEČANOM družbeno politične organizacije Radeč, še posebej pa delovna kolektiva • TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE in • SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA RADEČE, želeč še nadaljnjih uspehov pri gradnji naše Socialistične domovine. Profesorju Janezu PEŠCU, predsedniku krajevne organizacije SZDL, enemu od najaktivnejših in najskromnej-ših družbeno političnih delavcev v Radečah, smo za — Ker bodo v kratkem na voljo sredstva (Petrol bo namreč odkupil bencinsko črpalko) razmišljamo največ o tem, kam najkoristneje vložiti denar. Predlogov za — Zraven rednegžt šolskega politike nagrajevanja in dela je zdaj važno predvsem delo okrog izdelave statutov šol ter nadaljnje oblikovanje upravljanja v šolstvu. Vojko POHAR uvod zastavili nekaj vprašanj kar po telefonu. Kakšna je aktivnost Krajevne organizacije SZDL V Radečah? — Potem, ko smo zaključili z akcijo vpisovanja ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja (predvideni plan smo visoko presegli), smo oživili delo naših komisij. Najdelavnejša je zdaj komisija za družbeno življenje. Opaziti je, da je v zadnjem času zaživelo delo v v vrsti društev in organizacij in da se le-te bolj povezujejo s krajevno organizacijo SZDL. Osnutek statuta krajevne skupnosti je že izdelan. Z njeogvo izdelavo smo začeli že pred meseci. Potem, ko bo sprejet občinski statut, (čakamo na določila, ki zadevajo krajevno samoupravo), bomo dali statut krajevne skupnosti v javno razpravo, ki bo verjetno zelo zanimiva in množična. Po vašem mnenju najaktivnejša društva v Radečah? — Na to vprašanje je težko odgovoriti, menim pa, da so to športno društvo Papiml-čar, TVD Partizan in DPD Svoboda. S katerimi problemi se srečuje organizacija SZDL na področju gospodarstva? to je več, tako formiranje močne avtoservisne delavnice, kombinacija s celjsko Klimo itd. Mnogo razmišljamo tudi o razvoju obstoječih podjetij, kar vse povezuje s problemom, ki se pojavlja zaradi premajhnih možnosti za zaposlitev. Delo gledališča? — Za praznik bo na sporedu »Odkritosrčna Iažnivka«, potem pa kriminalna zgodba »Mišolovka«. Predstavo za Dedka Mraza pa bo pripravilo mladinsko gledališče. Tovariš Vojko POHAR, šef remontskih delavnic v radeški Tovarni dokumentnega in kartnega papirja, je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca v kulturno prosvetni odbor skupščine SRS. Osnovni problemi šolstva v občini? — Teh je precej, predvsem pa imam v mislih problem kadrov in problem materialne oskrbe šol. To vprašanje pa ni pereče samo v občini Laško, pač pa po vsej Sloveniji. S to problematiko se vse bolj ukvarjamo tudi v Radečah in skušamo najti rešitev tako, da bi na eni strani uredili materialno osnovo šol, na drugi strani pa S kadri in potrebnimi pripomočki izboljšali kvaliteto pouka. S čim naj bi se v sedanjem času predvsem ubadali prosvetni delavci? Kako je z doseganjem plana v tovarni? — Planska predvidevanja so bila visoko postavljena, vendar povsem realno tako, da bo realna tudi izvršitev plana. Samoupravni organi, družbeno politične organizacije in vodstveni kader stalno spremljajo izvrševanje planskih nalog, kolektiv pa si prizadeva, da izpolnitev plana kljub številnim problemom ne bi bila ogrožena. Rekonstrukcija? — Dela so v teku. Nobenega dvoma ni, da bo rekonstrukcija za kolektiv zahtevna in da bo terjala prizadevanje vseh. Razumljivo pa je, da je rekonstrukcija potrebna, če želimo še naprej razvijati našo proizvodnjo. In vaša družbena aktivnost? — Sem poslanec skupščine SRS, član občinskega komiteja ZK, aktiven sem še v stanovanjski skupnosti, v komisijah pri SZDL itd. Tovariš Viktor OMAHEN, nadzornik lokomotiv v zi-danmoškl kurilnici, je povedal naslednje: • — Opravljam delo nadj^r-nika lokomotiv, na železnici pa sem v službi od leta 1929. Kakšne dolžnosti imate v družbeno političnem življenju? — Teh nikdar ne zmanjka. Sem sekretar osnovne organi- zacije ZK, pa tudi član nadzornega odbora organizacije ZB Zidani most. Kaj bi Zidani most najbolj potreboval? — O potrebaA smo 'že velikokrat govorili, toda vse zaman. Vendar pa želim našteti potrebe še enkrat. Te so ureditev ceste skozi Zidani most in ureditev komunalnih objektov, odstranitev sledov okupacije, gradnja stanovanj itd. Zidani most postaja vse bolj mesto upokojencev in tistih ljudi, ki morajo st* novati v bližini železniškega vozlišča. Prometniku v Zidanem mostu, Viktorju MUSARJU, smo zastavili naslednja vprašanja; Od kdaj ste zaposleni na železnici? — že od leta 1939. Kaj menite o predvidenem povečanju cen železniških tarif? — Železniške tarife so sorazmerno nizke v primerjavi z drugimi, stanje železnic in naših osnovnih sredstev pa je kritično. Z obstoječimi tarifami tudi ne bo mogoče modernizirati železnic. Vam Je ostal v spominu delo kak poseben dogodek? — Odkar sem prometnik, se živo spominjam primera, ki se mi je dogodil pred leti. Vagon, poln potnikov, sem po pomoti poslal v Hrastnik namesto proti Mariboru. Je dovolj zanimiv odgovor? Tudi kaj takega sc namreč lahko dogodi, saj odpremimo v Zidanem mostu v 24 urah 180 vlakov. Vaša družbena aktivnost? — Največ dela imam kot tainik kraievne organizacije SZDL Radeče, kjer se s profesorjem Pešcem trudiva, da bi bilo delo kar najbolj uspešno. Kal Radeče najbolj potrebujejo? «— Trenutno klubske prostore, ki bi bili bolje urejeni. DPD Svoboda za to nima sredstev, pa ji bo pomacala krajevna organizacija SZDL. Sicer pa Radeče potrebujejo še veliko, tako stanovanja, novo prevleko na cesti, obrtne delavnice in nove industrijske obrate. Problem, ki je na železnici najbolj pereč? — Decentralizacija in spet decentralizacija! Več pristojnosti nižjim organom in večja decentralizacija sredstev. Viktor MUSER Viktor OMAHEN, V Radečah hi Zidanem mostu smo se pogovorili še * Ivanko PLAZAR, delavke * »Peti« in Jožetom KOŽARJEM, clektro mojstrom iz Cementarne Zidani most. Razgovora z njima bomo objavili v orihodnll številki. MLADINSKA PRILOGA 0 V dogovoru s predstav-® niki občinskih komite-0 jev ZMS iz Litije, Za-0 gorja ob Savi, Trbovelj 0 in Hrastnika smo skle-0 nili, ba do v »Zasavskem 0 tedniku« enkrat meseč-0 no izšla posebna mla-® dinska priloga. V njej ® bodo mladinci iz vseh 0 štirih občin seznanjali 0 bralce in občane o delu 0 in problemih mladine 0 v posameznih občinah. 0 Danes je pred vami pr-0 va mladinska priloga. • POSTALI BODO MLADINCI V zagorski občini predvidevamo, da bomo sprejeli v mladinsko organizacijo v dneh 26. 27. in 28. novembra pionirje iz zagorskih in okoliških šol. Osrednji sprejem bo 28. novembra v Delavskem domu, 26. in 27. pa na šolah na Izlakah in Pod-kumu. Občinski komite ZMS v Zagorju si prizadeva, da bi bil ta sprejem čim bolj slovesen, da bi ostal novim 265 mladincem in mladinkam dolgo v spominu. Mladina in produktivnost Občinski komite Zveze mladine Slovenije Trbovlje je pred nedavnim analiziral delo dvodnevnega seminarja za mladinska vodstva iz delovnih organizacij, kjer so med drugim govorili tudi o nalogah mladine na področju dviga produktivnosti dela. Kako dvigniti produktivnost? To vprašanje se iz dneva v dan postavlja v ospredje pred vse nas. Ot^ tem je zmotna miselnost, naj se mladina ukvarja samo s svojimi »mladinskimi vprašanji«, ostalo pa naj rešujejo ostali, tako sindikati, orgahi samoupravljanja kot drugi, ki so »zato poklicani«. Ali ni med njimi tudi mladinska organizacija? Razumljivo je tudi! Samo bežno poglejmo pravkar zaključene letne konference mladinskih aktivov v proizvodnji. Dejstvo je, da je mladina v teh aktivih razpravljala o dvigu produktivnosti, delovni disciplini, izboljšanju efektivnega delovnega časa, kvalitete proizvodov, notranjih rezervah, vzrokih fluktuacije delovne sile in podobno. Kakšne so možnosti in kako dvigniti produktivnost, se je čestokrat postavljalo v mladinskih vodstvih? Nedvomno, da teh vpr. ni malo, in kar je še posebej pomembno je to, da pri njihovem reševanju oz. uveljavljanju da svoj delež tudi mladina. Njej ni potrebno razmišljati o novih, do- O de’u občinskega kom te j a ZMS Zagori e Na novembrskem plenumu občinskega komiteja ZMS Zagorje so razpravljali O vrsti nalog, ki stoje pred zagorsko mladino. Ena izmed njih je vsekakor letna konferenca, ki bo predvidoma 15. decembra v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju. Na tej konferenci bodo spregovorili izključno le o dveh problemih, in sicer o izobraževanju in de'u v mladinskih aktivih. Razen referata, ki bo nakazal nekatere smernice za deio mladine na tem področju, pa bo tudi razprava prav gotovo prinesla določene zaključke za uspešno reševanje teh problemov. Vse priprave, tako vsebinske kot organizacijske, so v teku. Še posebej pa so o konferenci spregovorili na nedavnem plenumu občinskega komiteja ZMS. Na tem plenumu so predlagali tudi sedem članov komi- Precej je problemov, ki se ...... , . ,, jin v pogofih današnjega raz- tela ZMS za sprejem v organ,zacijo Zveze komun-.stov. Cia- vo»a lotevajo mladi ljudje in ni Zveze komunistov naj bi bili v prihodnje večja opora pri jih skušajo tudi reševati. Ob delu tako komiteja kot aktivov. tem se srečujemo z vpvaša- K. P. njem, kako oblikovati lastne Vloga in delo mladine datnih investicijah, temveč v iskanju M. stih možnosti, ki jim pravimo notranje rezerve, to pa je predvsem na delovnem mestu in njegovi okolici. Nedvomno pa je tudi res, da lahko sleherni proizvajalec prispeva svoje mnenje in predloge na napake, ki jih neposredno vidi in za katere čuti, da so ovira v nadaljnjem dviganju produktivnosti dela. Takšne oziroma kakršnekoli predloge proizva;avcev, še posebej pa mladih, je potrebno proučiti, koristne , uporabiti in jih tudi nagraditi. Temu pa se v nekaterih podjetjih radi izogibajo, ker menijo, da edino »strokovnjaki« vse vedo. Ali ni to zmotno? Dejstvo pa je, da bodo mladi le s konkretno, široko in dobro zasnovano akcijo za dvig produktivnosti, v kateri sodeluje zdaj mladina ljubljanskega okraja, dosegli dobre in pomembne rezultate. Mladinski aktivi, ki se doslej še niso vključili v to akcijo in ki imajo možnosti, te pa so skorajda povsod v podjetjih, naj bi se vendarle vključili. Vedeti moramo namreč, da pri tem ne gre zgolj za neko akcijo, temveč za resničen dvig produktivnosti, ki edina lahko pripomore k izboljšanju osebnega in družbenega standarda našemu delovnemu človeku. Ta akcija pa naj bi bila tudi trajna naloga mladinskih aktivov v proizvodnji. C. U. Idejno usposabljanje -poglavitna naloga mladih Različne sodbe o sedanji mladi generaciji, na katere naletimo vsepovsod, marsikdaj razkrivajo, da še vedno niso povsem jasna pojmovanja o tem, kaj hočemo in kaj pričakujemo od mladine, kakšna je njena družbena vloga in kakšen položaj imata mladina in mladinska organizacija danes. Ponekje presojajo vlogo in delo mladine bolj po osebnem razpoloženju kot tehtnejšem preudarku. Posledice takšnih ocen se navadno zrcalijo v najrazličnejših mnenjih, ali je Zveza mladine premalo ali preveč politična organizacija. Pra\' tako niso redke trditve, da se mladinska organizacija premalo ukvarja z akcijskim delom, mnogi govore pa obratno. Življenje mladine je danes Prav gotovo zelo razgibano •n ga ni mogoče voditi, še manj pa usmerjati po nekih direktivah. Res pa je, da je Ustanovljen decembra 1947 — Ulasllo občinskih odb SZDL Hrastnik Litija Trbovlje la gorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Ureja uredniški odbor — Uredništvo m upravi Irbovlje., Trg revolucije II 11, Itlcton 80-191 - Račun pri NB •bežna številka 20 din — Na-fočnina. mesečno 60 din četrt ■etna 180 din polletna 360 din celoletna 720 din — Poštnina Piačana v gotovini — List tiska ČP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo v organizaciji mladine še vse premalo tistega življenjskega, kar bi jo zares postavilo kot organizacijo mladih. Najpomembnejši činitelj pri pozitivnem oblikovanju mladih Hudi sta vsekakor naša . družbena stvarnost in družbeno ekonomski razvoj, odtod tudi pozitivno gledanje mladih ljudi, predvsem tistih v proizvodnji. Ob tem razgibanem življenju pa ugotavljamo. da so mladi čestokrat nestrpni, zahtevni, na drugi strani pa premalo odločni. V delovnih organizacijah ima ravno mladina željo po modernizaciji in uvajanju sodobnejših tehnoloških postopkov. Ce lahko trdimo, da je mladina premalo storila zatri da bi intelektualno mladino moh'1'zirala, da bi sodelovala pri reševanju družbenih in ekonomskih vprašani pa lo^ko Uidi trdimo, da je mladma rasploh premalc sto- rila tudi za to, da bi ta mla da tehnična inteligenca dobila pravo mesto v delovnih organizacijah. Mladi v delovnih organizacijah so bili tudi premalo odločni, da bi se sistem štipendiranja uveljavil kot zares koristen sistem usposabljanja potrebnih kadrov. Pri kmečki mladini je vsekakor v ospredju njeno izobraževanje in usposabljanje za družbeno kot individualno kmetijsko proizvodnjo. Danes primanjkuje usposobljene delovne sile, ki bi hitro širila napredne metode dela v kmetijstvu in ki bi bila napredni nosilec socialistične preobrazbe vasi. Prav to pa terja, da povečamo skrb za izobraževanje te mladine, obenem pa tudi, da v okviru komun jasneje nakažemo perspektivo mladine v kmetijski proizvodnji. Dejstvo je, da je potrebno težiti za tem, da postane mladinska organizacija zares tista široka politična organizacija, instrument mladih, ki bodo v njej našli zares svojo organizacijo. Ob tem bo potrebno premostiti vrsto težav, za katere pa so odgovorne tudi druge subjektivne sile. Mladino je potrebno upoštevati kot enakopraven partner v vsem. tudi pri odločanju. A. G. sposobnosti. Ustavna razprava, predvolilna in volilna aktivnost so "razgibali made ljudi. Na teh razpravah so mladi največkrat postavljali v ospredje vprašanje delitve dohodka po delu, vlogo samoupravnih organov, razvoj komunalne skupnosti ipd. To potrjuje dejstvo, da se mladi vse bolj zanimajo za vprašanja, ki so vredna globljega razmišljanja. Spričo tega pa je mlad človek čestokrat postavljen pred dejstvo —konkretno reševanje vrsto problemov. že sam sistem ga vključuje v neposredno družbeno in samoupravno življenje, ki pa razumljivo terja določene sposobnosti. Usposabljanje mladega človeka pa je osnovna skrb organizacije Zveze mladine, čestokrat mladinci nakažejo določene probleme bolj »informativnega« značaja, premalo pa je tistih, ki bi se ga lotili bolj korenito. Zavestna akcija Zveze mladine je v aktivnem vključevanju čedalje večjega števila mladih ljudi v družbeno politično življenje. To nam narekujejo potrebe, pa tudi naše naloge, da naše idejno vzgojno delo v prihodnje bolj vskladimo z našimi vsakdanjimi dogajanji. Naše delo se mora še veliko bolj bolj vračati v družbene procese, njegova vsebina pa mora izhajati iz teh procesov. Pri mladinskih vodstvih moramo razvijati čut za to, da živo spremljajo in proučujejo ta naša družbena in ekonomska vprašanja, še bolj moramo analizirati konkretno prakso, družbene procese in odnose v komuni, njeno družbeno strukturo In razvojne možnosti. Takšna analiza nam bo v vsakdanjem življenju omogočila, da bomo te probleme razumeli in jih bomo sposobni tudi reševati skupno z ostalimi. Naše idejno delo je imelo doslej in ima še marsikje pretežno izobraževalni — informativni pomen. To pa zato, ker naša šola pa tudi druge kulturno izobraževalne ustanove premalo prispevajo k splošni informiranosti mladih ljudi o naši družbi, njenem mehanizmu, procesih, ki se porajajo v njej itd. Zaradi tega moramo idejno-vzgojnemu delu, ki ga organiziramo preko predavanj, razgovorov, mladinskih poli-ličnih šol, šol za življenje, mladinskih ur, premnogokrat dopolnjevati te vrzeli in na tak način ustvarjati osnovo, ki nam omogoča, da sc usposabljamo za konkretno politično akcijo. Vse to naj mlademu človeku pomaga, da bo razmišljal o novih kategorijah in pojmih, ga vzpodbujal k individualnemu delu in izobraževanju ter usposablja, da bo znal uporabljati metode objektivne marksistične analize pri ocenjevanju družbenih procesov, pojavov in probl» mov, s katerimi se vsak dan srečuje. N. S. DOPISUJTE V Zasavski tešik! Ob 100-letnici hrastniškega šolstva Hrašiniško šolstvo slavi letos sto let obstoja. Bežen pogled skozi to obdobje razkriva marsikaj zanimivega. Prve začetke hrastniškega šolstva je potrebno iskati v zasebni šoli rudniškega nameščenca Antona Doležaleka med leti 1856—1863. Otroke je poučeval sprva doma v svojem stanovanju, od 1860. leta pa v prostorih rudniške restavracije. Leta 1863 so šolo prevzele hrastniške industrije in nastavile šolanega učitelja Stu-pana. To letnico beležimo tudi za začetke rednega šolanja. Leta 1873 je šola imela že 200 učencev, ki jih je učitelj Karel Valentinčič poučeval v dveh tečajih. Ob izidu novega šolskega zakona so vzdrževalci prosili Deželno upravo, da prevzame šolo, da bi si s tem pri--dobila javni značaj, kar se je zgodilo 19. februarja 1872. leta. Dve leti kasneje je krajevni šolski svet pričel akcijo za zidavo novega šolskega poslopja. Zamisel je bila uresničena leta 1879., ko je bila na Špilarjevem posestvu zgrajena tako imenovana stara šola, ki so jo leta 1922 zaradi plazovja podrli. Ta zgradba je stala na severnem robu dvorišča današnje šole Ivana Cankarja; Karel Valentinčič je opravil pionirsko delo na področju šolstva. Organiziral je kmetijsko in obrtno nadaljevalno ter glasbeno šolo, ustanovil »šolski krajcarski sklad« za podporo ubožnih učencev, nadalje lokalni muzej ter zbiral zanimive ggdatke iz lokalne zgodovine v Šolski kroniki. 1906. leta je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, v katerem so danes višji razredi osnovne šole Ivana Cankarja. Dotlej mešana ljudska šola se je preosnovala v štiriraz-redno deško ljudsko šolo v novih prostorih in v štiriraz-redno dekliško ljudsko šolo, ki je ostala v stari šolL Obe šoli sta takrat šteli 600 otrok. 1907. leta je «Schulverein« zgradil nemško šolo, v kateri se danes nahajajo nižji razredi osnovne šole Ivana Cankarja. Ob njej jp v zasebnem poslopju na Frtici uredil nemški vrtec in telovadnico, ki jo je uporabljal tudi Turnverein. Podatkov o šolstvu v Hrastniku po prvi svetovni vojni je malo, ker so Kronike iz tega obdobja izginile med okupacijo. Kot vemo, je bila Deška šola ob ustanovitvi 1906. leta nastanjena v novem šolskem poslopju. Dekliška šola pa je uporabljala še prostore v stari šoli. Ko so to 1922. leta podrli, se je Dekliška šola preselila v bivšo nemško šolo. 1923/24 je obe šoli vodil začasno učitelj Rado Rainer, naslednje leto pa je vodstvo Deške šole prevzel nadučitelj Franc Lebar, Dekliško šolo pa nadučitclji-ca Hermina Ludner. Pod njunim vodstvom sta se obe šoli razvili v sedemrazredni državni ljudski šoli. V šolskem letu 1939/40 je prva štela 11 oddelkov s 319 šolarji, druga 10 oddelkov s 357 šolarji. Med okupacijo je obe šoli zasedlo vojaštvo, za pouk pa so pripravili zasilne učilnice pri Birtiču, v gostilni pri Kemični tovarni in nad Pečnikovo trgovino. V prvem letu okupacije je Deško šolo obiskovalo 390 učencev, zadnje leto pa samo 60. Najbolj zavedne učitelje so Nemci izselili, tako Lojza Hofbauerja, Rajka in Marijo Pardubski, Stanislava Pogačnika, Ivana Pretnarja, Staneta in Marijo Volk ter Freyr Marijo. Stane Štefančič je padel leta 1943 na Notranjskem. Lojza Ur-bajsova se je v jeseni 1944 odzvala vabilu načelnika Okrajnega poverjeništva za prosveto tovariša Mirka Ska-lina kot učiteljica partizanske šole v Čečah. Po osvoboditvi so organi ljudske oblasti ob podpori preostalih učiteljev, tečajnikov in občanov pričeli s poukom konec maja v prostorih sedanje Varstvene ustanove, pri čemer gre precejšnja zasluga tovarišici Lojzki Urbajsovi. Pouk je trajal do konca julija. Glavno skrb je učiteljstvo posvetilo pisanju, čitanju, domoznanstvu in računanju. Kot čtivo so uporabljali brošuro »Titovi borci«, ostale litej-ature pa je primanjkovalo.^Težave so se šola »I. Cankar« v Hrastniku porajale v takšni ali drugačni obliki vseskoži. V šolskem letu 1947/48 sta se združili deška in dekliška šola, upravitelj pa je bil Lojze Hofbauer. šolsko leto 1950/51 je prineslo novo organizacijsko spremembo, šola se je razdelila v štirirazredno osnovno m štiriletno nižjo gimnazijo. Ločila sta se tudi pionirska odreda. Z naraščanjem števila šoloobveznih otrok je nastala ob- ■ čutna potreba po novih prostorih. 25. maja 1953 so zasadili prve lopate za novo šolo na Logu. V šolskem letu 1958/59 sta se združili nižja gimnazija in osnovna šola v centru v osnovno šolo Ivana Cankarja, šola na Logu pa je začela preraščati v popolno osemletno šolo narodnega heroja Rajka. Razumljivo je, da so se v zadnjih letih tudi v hrastni- škem šolstvu začeli uvajati novi procesi v našem šolstvu,’ ki še niso končani, ki so dosegli lepe rezultate, naleteli pa so tudi na težave. prof. Mirko Ostrožnik (Op. uredništva: Prof. Mir* ko Ostrožnik nam je poslal, daljši prispevek ob 100-letnici hrastniškega šolstva, vendar ga zaradi omejenega prostora nismo mogli uvrstiti v naš tednik). V centru mesta sva si ogledala kar vse p» vrsti, kar je bilo vredno ogleda. Dejstvo je, da se v dobri uri res ne da veliko videti, po drugi strani sva pa želela čimprej priti v Nemčijo, zato sva okrog ene ure popoldne zapustila to mesto, v katerem promet niti polovico ni tako gost kakor v Milanu in se odpravila v smer Bazla. Okolica zelo spominja na Slovenijo in to na štajersko pokrajino. Tu je drugi otmaz Švice. Visokih ledenikov ni več videti. Vreme se je zjasnilo in je sijalo sonce. Nad nami leti Caravella proti Franciji. Nekaj časa naju pelje pot ob reki Aali. Plovna je in na njej vozijo precej veliki parniki. Ker Švica nima morja, je transport surovin za industrijo, ki zaposluje skoraj sedemstotisoč delavcev, zelo drag. Zato sc je izredno razvila notranja plovba, predvsem po Reni in po jezerih. Zanimivo je to, da jo največja rečna luka Bazel, o ladjah bi rad povedal to, da je bilo mnogo teh zgrajenih v Jugoslaviji. V Baslu, mestu, ki je približno tako veliko kot Ljubljana, je tromeja. Ko sva se vozila skozi mesto, sva skoraj prezrla smerno tablo, na Kateri je označena smer proti nemški meji. Tik pred carinarnico sva na nekem ovinku skoraj povozila majhno šče-ne neke starejše dame, ki je zaradi tega skoraj omedlela od strahu, švicarski carinik je samo lagodno zamahnil z roko, potnih listov niti ni pogledal in preko mostu sva se pripeljala v Nemčijo. Nemški kolega je le žigosal vuzo, sc pozanimaj, koljko steklenic naše slavne slivovke imava in vprašal, kakšne cigarete kadiva. To je bil ves proces in žc sc je nadaljevalo potovanje do Freiburga. Spočetka jc bila cesta 'precej slaba. Obcestni znak »Po-zor živina na cesti« skoraj ne bi bil potreben, kajti ve like črede belorjavih krav, ki so se pasle po razsežnih gričih, so dovolj jasno pričale, da smo na »kmetih«. Cesta, ki je bila bolj skromna, se je vijugasto vila med gričevjem. Od časa do časa sva sc peljala mimo lepo urejenih kmečkih posestev. V desetih minutah vožnje sva naletela na dva karambolirana Volks-vvagna; to naj bi bilo po vsej verjetnosti opozorilo voznikom, naj previdno vozijo na močnih ovinkih. Čez dobre po ure sva zavila na avto cesto. čudovita jc! štirje pasovi'cestišča, v sredini pa ograja in zelenje. Spet lahko voziva osemdeset ali devetdeset kilometrov na uro. Nebo je pretežno jasno, toda vseeno nekoliko dežuje. Pokrajina, skozi katero bova vozila do mesta Karlsruhe, pripada eni izmed dvajsetih deželnih vlad v sestavu Zvezne republike Nemčije in sc imenuje Schwarz-wald. Tu že od nekdaj izdelujejo znamenite lesene ure. Na levi strani se vije reka Rhein, ki je tudi meja med Nemčijo in Francijo. Reka jc precej široka, po njej so plule velike ladje. Videti je bilo, da bo vožnja hitrejša zaradi teh lepih cesti V Svi; ci je bilo potovanje precej težko, ker sva vozila po hribovitih predelih, skozi mesta in vasi, iz hriba na hrib. Vse to je precej oviralo hitrost najine vožnje. Cesta, po kateri sva vozila sedaj, jc široka skoraj trideset metrov-Speljana je skozi vso Nemčijo, izogne sc vseh mest h1 vasi in po njej lahko vozniki motornih vozil drvijo z neomejeno hitrostjo. Na vsakih nekaj sto metrov stoji telefonska centrala. Nekaj P0" dobnega sva videla že na St-Gotthardskem prelazu v Švici in na italijanskih avto; stradah. Ob cesti so urejen* lepi parkirni prostori. Naj; bolj so mi bili všeč nadvoz' in podvozi, odcepi in priključki, ki so speljani v stihi najnovejšega ameriške g8 cestnega omrežja. Po avtostradi sc hitro P0" tuje in daleč pride, sveta P3 človek pravzaprav ne vidi, **' ko da je skoraj vseeno sk®“ katero državo pc*uj^ Kljub temu, da pelje to stroka cesta čisto blizu Badd1' Badna, ki slovi kot me$|? največjih igralnic v Nemču*’ mesta sploh nisva videl* (Sc nadaljuje) ŠPORTNI TEDNIK Nogomet slovenska liga Slovenski derbi Rudar : Kladi var 0:2 (0:0) (ek) TRBOVLJE — V dokaj vetrovnem in hladnem vremenu se je zbralo v derby srečanju med trboveljskim Rudarjem in celjskim Kla-divarjem blizu 2.000 gledalcev. Med tem ko so domači navijači zapustili tribuno razočarani je približno 500 Celjanov z navdušenjem pozdravilo zmago svojih ljubljencev. Sodnik More iz Ljubljane je pripeljal na igrišče naslednji enajsterici: Rudar: Bantan, Potokar, Lukančič, Pristav, Sore!, Breznikar, Pajer, Bos tič, Knaus, Irt (Žibert), Halila-gič; Kladtvar: Bauman, Vodeb, Kotnik, Perpar, Marinček, Ko koteč, Perc, Dvornik, Hribernik, Vesič, Binkovski. Sodnik — povprečen. StrSfr-ci za Kladlvar v 76. in 86. minuti Binkovski. Če so gledalci pričakovali zmago domačinov po prvih nervoznih minutah srečanja so se všteli. Tja od desete minute naprej so prevzeli pobudo gostje, ki so s starti na prvo žogo in tu in tam tudi z malo grobo igro prevzeli Pobudo v svoje roke. KI jub talili terenski premoči pa so domači napadalci v prvem delu srečanja nekajkrat resneje ogrozili Kladivarjcva vrata. Tako je v 18. minuti Bostič preigral branilca, Bauman je pa s padcem v noge tešil svojo mrežo. Najlepšo priložnost pa so imeli domačin; v 41. minuti, ko je Ha-lilagič z kakih pet metrov streljal mimo vrat. Zahvaljujoč požrtvovalni obrambi domačinov niso mogli napadalci Kladivarja v prvem delu srečanja izraziti svojo premoč tudi z goli. Kar pa ni bilo v prvem debi, je bilo v obilni meri poplačano v drugem polčasu. Žc v 50. minuti je Bantan Prisebno izletel iz kazenskega prostora in z nogo odbil izpred VeSiča žogo. Le 7. minut kasneje je Bantan že tretjič z padcem v noge rešil svoja vrata. Gostje so vse bolj ogrožail vrata odličnega Bantana, ki pa je moral zaradi napak obrambe kar dvakrat kloniti v 76. in 86. minut; srečanja. Rudarjev napad je prikazal eno svojih najslabših iger. Zmaga gostov je povsem zaslužena. More n: dosodil obeh očitnih enajstmetrovk v korist Rudarja. MLADINCI: RUDAR : KLADIV AR (k4 (0:1) železničar : Rudar (T) 4:2 (2:0) (ek) MARIBOR — V X. kolu slovenske nogometne lige so Trboveljčani gostovali v Mariboru ter pustili obe točki boljšemu nasprotniku. Visoki poraz Rudarja je mimo neodločenega srečanja z Aluminijem in Svobodo prvi neuspeh v jesenskem delu tekmovanja. Sodniku Golešu iz Celja sta se predstavili naslednji enajsterici: železničar: Gutmajer, Ba- hovec, Perše, Rečnik, Rupnik, Kovač, Lipoglavšek, Muhič, Kopše, Degan, Drnovšek: Rudar: Bantan (Ahlin), Lamovšek, Pristav, Bostič, Sori, Breznikar Potokar, žibert, Knaus, Pajer, Halilagič. Že prve minute igre so pripadale domačinom, ki so pokazali, da bo moral Rudar zastaviti vse sile, če želi odnesti vaj točko iz Maribora. Nadaljni dogodki na igrišču pa so pokazali, da je Železničar boljši in resnejši nasprotnik. Že v 14. minuti so domačini vodili z 1:0, končni rezultat prvega dela igre pa je dosegel v 38. minuti Muhic. V drugem delu igre gostom ni šlo ničesar od rok. Vse napade je domača obramba zaustavila in razbijala. Medtem ko so se gostje zaman trudili so imeli veliko več uspeha domačini. Za poraz Rudarja je kriva delno vsa obramba, ki je pa imela tudi precej smole prav tako kot napadalna pc torka. Mladinci: Železničar : Rudar (T) 0:0 Prijateljsko srečanje Olimpija : Rudar (T) 5:0 (3:0) (ek) LJUBLJANA — V prijateljskem nogometnem srečanju je standardno moštvo Olimpije premagalo trboveljskega Rudarja s 5:0 (3:0). Kljub visokemu porazu je treba omeniti, da je Rudar imel izredno veliko smolo, saj niso znali Mak, Potokar in Pajer izkoristiti stoodstotnih priložnosti. LJUBLJANSKA PODZVEZA Bratstvo : Kamnik 3:0 (1:0) (m) HRASTNIK — V zelo. raztrgani igri je Bratstvo povsem zasluženo premagalo goste iz Kamnika. Gostje so sc skozi vse srečanje le branili in očiten je bil njihov namen: igrati neodločeno. Čeprav je ves prvi del srečanja Bratstvo igralo- pred vrati gostov, domačini niso dosegli večjega uspeha zaradi netočne taktične igre. Igrali so preko leve namesto desne strani. V 41. minuti je Kra-fogel lepo podal v kazenski prostor gostov, Trinker je preigral branilca gostov in dosegel prvi zadetek. V drugem delu je Bratstvo igralo preko desne strani, kor je bilo edino pravilno. V 57. minuti je Laneger s kakih 25 metrov dosegel drugi zadetek, tretji gol je pa dosegel v 84. minuti iz enajstmetrovke Ocepek. Litija : Rudar (H) 2:0 "(0:9) (č) LITIJA — V XII. kolu ljubljanske nogometne pod-zveze je Litija zasluženo premagala slabšega nasprotnika, hrastnišk ega Rudarja. Čeprav so bili gostje v prvem delu srečanja v rahli terensk1 premoči, niso znali njegovi napadalci realizirati niti ene priložnosti. Prvi zadetek ie dosegel iz enajstmetrovke šu-bara. Po tem zadetku j'e postala igra surova zlasti po zaslugi gostov. Gostje so hoteli po dosojeni enajstmetrovki fizično napasti sodnika. Ista slika se je ponovila tudi po končani tekmi, ko so funkcionarji Litije komaj zaščitili sodnika pred igralci Rudarja. Proletarec : Slavija 2:2 (1:1) (č) ZAGORJE — Pred približno 150 gledalci so domačini prepustili eno točko gostom. Srečanje je zelo dobro vodil sodnik More iz Ljubljane. Gostje so takoj prevzeli pobudo in že v 6. minuti srečanja vodili z 1:0. Ta zadetek je predramil domačine, ki so začeli igrati bolj premišljeno, tako da so kmalu oni prevzeli iniciativo. V tej premoči domači napadalci niso dosegli več kot en zadetek. V drugem delu srečanja so domačini zaigrali veliko boljše. Imeli so rahlo terensko premoč. Čeprav so imeli domači napadalci več priložnosti, so dosegli le en zadetek. V zadnji minuti igre je uspelo gostom po zaslugi nesporazuma domače obrambe doseči še drugi zadetek in eno točko. Za Proletarec sta bila uspešna Mljač in Laznik. Mladinci: Bratstvo : Kamnik 1:1 Litija : Rudar (H) 1:0 Proletarec : Slavija 2:1 Finale pionirskega prvenstva Slovenije Rudar (H) : Olimpija 0:3 nuti srečanja postavil ii enajstmetrovke Rukavina. Že, v 47. minuti je Proletarec vodil z 4:0. Do konca srečanja je Proletarec izrazil svojo premoč še z dvema zadetkoma. Proletarec je skozi vso tekmo prikazal veliko lepšo in učinkovitejšo igro. Za Proletarec so bili uspešni: Blažič 2, Mljač 2, Rukavina 1, Laznik 1; za Svobodo pa Vozel. MLADINCI: SVOBODA (K) : PROLETAREC 2:1 RUDAR : SVOBODA (Dupljlca) 1:1 ŠAH j Zmagal Jazbec ml. ’ (n) TRBOVLJE — Na brzo- turnirju SK »Rudar« je med desetimi udeleženci zaneslji-vo zmagal Jazbec ml. Jazbec HRASTNIK V f'.nalil ml. je osvojil 8 točk, drugo pionirskega nogometnega pr- mesto pa s 6,5 točkami š. venstva Slovenije je enajsto- Ktvvač, tretje mesto si delita i- ui- i nr*• Gračner in C. Milenkovič s rica ljubljanske Olimpije pre- 6 tQgjcajnii magala ustrezno enajstorico hrastniških pionirjev s 3:0. Turnir brezkategornikov (n) TRBOVLJE - Na tur- SVOBODA (K) : PROLETAREC 1:6 (0:3) (č) ZAGORJE — V derby nhrju brezkategornikov SK srečanju sta se v nedeljo po- “Rudar« je med 12 igralci poldne pomerila v zadnjem prepričljivo zmagal mladinec jesenskem kolu ljubljanske ^aD' Željko z 9,5. točkami, nogometne podzveze domači drugo mesto si delita pionir Proletarec in gostje iz Kisov- Budi Murn in mladinec Jože ca. Domačin bi morala biti D°lar z 8 točkami. Sledijo: S. pravzaprav Svoboda, toda za- Rijavec 7,5, mladinec R. Zaradi zapore igrišča igra vsa Pušek 7 točk itd. srečanja na igrišču Proletarca v Zagorju. Tako so bili minulo nedeljo domači nogometaši Proletarca torej »gostje«. Prijateljsko srečanje v Hrastniku (d. o.) HRASTNIK — Oh iEftfcjsa%sss g—v eu. Zagorjani so takoj prešli fj^de^lo oscm "kin iz"^ v napad. Napadalci Proletar- ^riarazen ?z Trboveli ca so znali izkoristi neugla- J' ‘ ' J' šenost obrambe Svobode in Med najboljšimi ekipami je so že v 7 minuti srečanja vo- bila SD »Usnjar« iz Sina rt na dili z 1:0. In le 10. minut za- pri Litiji. Med posamezniki tem je bil rezuhat že 2:0. je zmagal Daniel Jug s 171 Končni rezultat je v 38. mi-od.200 možnih krogov. Z Q Ul H S V) > < 7) < M E ra >u o s •S >u m ra bc .2. 1 (X E c •o CJ E I £ S 3 .-A S -2 H/3 O CL o. ■g CL i c Znamka za IS din Zasavski TEDNIK TRBOVLIE P.P.8Z VAŠ OBVEŠČEVALEC ms Prodam hišo, sadni vrt in nekaj zemlje v Trbovljah. Poizvedbe: Leninov trg 7, prvo nadstropje — desno. Prodam krznen plašč (lisico) za 2S.000 din — plačljivo tudi s čekom. — Naslov v upravi lista. EliiEBBEES Iskreno se zahvaljujem za uspešno opravljeno operacijo primariju dr. Krasniku, dr. Krasnikov!, dr. Kastelcu, dr. Murglnu in vsem ostalim zdravnikom ter strežnemu osebju bolnice. Mirko Dolinšek, Trbovlje, Bevško 14 ZAHVALA Ob težki izgubi naše dobre zlate mame Angele Pajkove se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Drnovšku za njegov trud. žalujoči: hčerka Karla, sin Ivan v imenu vsega sorodstva 0EBBEO5EI Podpisani Alojz Kukec, Zagorje, preklicujem preklic, ki je bil objavljen v 44. številki ZT, ker nisem imel namena z njim žaliti upravni odbor in delavski svet Trgovskega podjetja »POTROŠNJA« Zagorje. FILM Kino Delavski dom v Trbovljah: 26. do 28. novembra ameriški barvni CS film »Rio Bravo«; 29. novembra do 2. decembra jugoslovanski CS film »Operacija Tiči jan«; 3. do 5. decembra italijanski film »Predsednik stop!«; 6. do 9. decembra slovenski film »Samorastniki«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 26. in 27. novembra italijanski barvni CS film »Maratonska bitka«; 29. novembra domači zabavni film — matineja ob 10. uri »Srečali se bomo zvečer«; 29. novembra samo ob 16. in 19. uri. francoski barvni film »Austerlitz«; 30. novembra in 1. decembra matineja ob 10. uri domači film »Saša«; 30. novembra, 1. in 2. decembra ob 16. in Zaključni računi • Zaključni računi KROJAŠTVO IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE na dan 31. decembra 1962 AKTIVA PASIVA v 000 I. Osnovna sredstva 1. Vlil stalnih sredstev Sedanja vrednost osnovnih sredstev Poslovni sklad ; 71 Sedanja vrednost sredstev skupne porabe .... Sklad skupne porabe . Rezervni sklad in drugi skladi 160 H. Drug« oblike sredstev Banka in blagajna 1 Kupci in druge terjatve ; Zaloge ; Druga aktiva l 1 1 1 1 497 43 781 II. Druge oblike virov sedstev Krediti pri banld Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva ... 194 896 Skupaj • • 1.321 Skupaj 1.321 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Direktor: Mira Naroglav Jože Zelenšek Vilko Kovač OBJAVA Uprava bolnice Trbovlje obvešča p^bivalce Zasavja, da bodo s 1. 12. 1963 uvedeni tudi polurni obiski bolnikov med tednom, in sicer ob četrtkih od 15. do 15.30 ure. čas obiskov ob nedeljah in praznikih ostane nespremenjen — od 13.30 do 15.30 ure. Od 1. 12. 1963 dalje bodo samo ob nedeljah in praznikih dovoljeni četrturni obiski tudi otrokom — od 15.15 do 15.30 ure. Na porodniškem oddelku so vsi obiski še nadalje prepovedani. Prosimo občane Zasavja, da vzamejo to obvestilo na znanje in se med obiski ravnajo po nasvetih in opozorilih službujočega osebja. Uprava bolnice Iijanski barvni cin. film »Ljubim, ljubiš ...«. Kino Litija: 28. nov. do 1. decembra argentinski barvni glasbeni film »Mati, poslušaj pesem mojo«; 3. in 4. decembra sovjetski film »Nebo kliče«. Kino Šmartno: 27. nov. sovjetski film »Uličarka«; 29. novembra amer. barvni CS film »Najboljše od vsega«; 30. nov. do 1. decembra ameriški barvrji VV film »Imitacija življenja«; 4. decembra francoski film »Zločin in kazen«. RAZGLAS Občinska skupščina Litija proda na javni dražbi osebni avtomobil Opel 01ympia — letnik 1953. Vozilo je pred tretjim generalnim popra4 vilom ter v voznem stanju. Javna dražba bo v četrtek, dne 28. novembra 1963 ob 8. uri pri Občinski skupščini Litija. Ogled vozila je možen dan pred javno dražbo, to je 27. novembra 1963 od 14. do 16. ure. 19. uri francoski barvni CS fdm »Austerlitz«; 3. dec. francoski barvni CS film »Salambo«; 4. do 6. dec. nemški film »Skrivnosti Orienta« — I. del. Kino Svoboda — Zasavje ▼ Trbovljah: 29. novembra do 1. decembra ameriški bar.’, cin. film »Tarzanova borba za življenje; 7. in 8. decembra nemški barvni film »Freddi pod tujimi zvezdami«. V soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri. Kino Svoboda II v Hrastniku: 27. in 28. nov. šoanski barvni CS film »Goljat In Giganti«; 30. nov. do 1. dec. italijanski barvni CS film »Maščevalec Drakut«; 2. decembra španski barvni film »Prodajalka vijolic«; 4. in 5. decembra ameriški film »Fidel Castro, revolucionar«. Kino Delavski dom v Zagorju: 27. in 28. nov. domači film »Minuta za umor«; 30. novembra do 2. decembra vzhodnonemški film »Primer inšpektorja Š!r pri STT, v zelo vinjenem sta- ril kaznivo dejanje po členu nju pred glavna vrata Sploš- 259/1 KZ. ne bolnice Trbovlje. V nje- Občinsko sodišče je obso go vi družbi je bilo več mo- dilo Marjana Laznika na ških iz Trbovelj. Ko so pri- 9000 din kazni. Spet potresi v Litiji LITIJA — V petek 15. novembra so seizmografi na astro nomsko-geofizičnem inštitutu ljubljanske Univerze na Go lovcu ob 6. uri in 15 minut ter 50 sekund zabeležili razmeroma močan potres z epicentrom, oddaljenim kakih 20 km vzhodno od Ljubljane na območju Kresnice—Hotič pri Litiji. Potresni sunek v epicentru je bil letos že 36. po prvem in hkrati najmočnejšem, ki je bil 19. maja. V sredo 20. novembra ob katerih, predvsem starejših 3. uri 16 minut in 52 sekund stavbah, ki jih po zadnjih pa so v Litiji zaznali ponoven -potresnih sunkih še niso ob«1 potresni sunek med 4. in 5. novih, so se povečale razpo.-1 stopnjo. Slednjega je sprem- ke in razmajali zidovi, po« ljalo močno bobnenje pod nekje pa je odpadel omet. pod zemljo. Oba potresna sunka 15. in Na področju epicentra v 20. novembra pa so čutili tu-1 obeh potresnih sunkih ni na- di prebivalci ostalih zasav« stala večja škoda, le na ne- skih krajev in v Kamniku. ! « Hudobni veter 1 Ta večer je pihal veter iz puščave. Tak veter, l*uh in vroč, imenujejo pri nas Santa Ana. Pri-jdivja preko planinskih sedel, kuštra lase, trga živce in ščegeta kožo. Ob večerih, kot je današnji, se tudi najbolj miroljubno popivanje izrodi v divji pretep. Plašljive gospodinje preizkušajo 6 palcem, ali je krušni nož dovolj oster, in mračno gledajo v tilnik svojega moža. Vse mogoče se utegne pripetiti ob takih večerih, človek lahko v krčmi celo dobi do roba napolnjen vrč piva. Tudi meni se je to pripetilo v krčmi nasproti hiše, -v kateri sem takrat stanoval. Lokal so odprli pred kakim tednom in posel še ni zaživel. Fant za točilno mizo je bil videti star kakih dvajset let, pa tak, kot da v življenju še ni popil nič poštenega. Razen mene je bil notri še neki gost, pravzaprav pijanec, ki je čepel na visokem barskem stolčku ob točilni mizi in kazal hrbet vratom. Pred seboj si je nakopičil stolpiček desctcentskih kovancev, vsega skupaj za kaka dva dolarja. Srkal je viski in bil čisto zatopljen v svoj lastni oddaljen svet. Sedel sem nekoliko dalje k mizi, dobil svoj vrč piva in rekel: »Priznati je treba, da veste, kako Se toči pivo«. »Smo šele odprli«, je pojasnil fant. »Morali bomo še krepko pljuniti v roke. Ali niste bili žc nekoč tu?« »Tako jc«. »Stanujete kje blizu?« »Tu nasproti, v Berklundovi hiši«, sem odgovoril, »ime mi jc John Dalmas«. »Mc veseli, mister Dalmas. Jaz se pišem Lew Petrolle«. Sklonil sc je k meni prek črno lakirane točilne mize. »Ali poznate tistega tam?« je tiho vprašal. »Nc!« »Domov bi ga bilo treba spraviti. Moral bi poklicati taksi in ga poslati domov. Zdaj pije že svojo porcijo za naslednji teden«. »Ko pa je tak večer!« sem ga pomiril. »Pustite mu veselje«. »To se ne bo dobro končalo zanj«, je očitajoče pristavil fant. »Viski!« je zaklical s hripavim glasom pijanec, ne da bi dvignil glavo. Gospodovalno je tlesnil ,S prsti. Mislil sem, da bo lopnil po mizi, a ni, iler se je očitno bal, da ne bi zrušil stolpiča kovancev. Fant me je pogledal in skomignil z rameni. »Ali naj mu dam?« »To se mene ne tiče. Saj ne bo trpel moj želodec«. Fant mu je nalil nov kozarec viskija, jaz pa sem posumil, da je pod točilno mizo prilil še malce vode, kajti ko se je spet zravnal, je gledal tako poniglavo, kot da je udaril svojo babico. Pijanec se zanj ni zmenil. Pazljivo kot kak kirurg je vzel s stolpiča dva kovanca in ju vrgel na mizo. Fant se je vrnil k meni ter mi znova napolnil vrč s pivom. Zunaj je tulil veter. Zdaj pa zdaj so zaškripala" premična vrata/ v katera jc bilo vdelano barvno steklo. Fant je rekel: »Prvič pijancev nasploh ne trpim, drugič, ne morem trpeti, da se mi tu opijajo, in tretjič, na splošno jih ne maram«. Takrat je prišel še tretji gost. Najprej so zunaj zaškripale avtomobilske zavore, potem pa je nekdo sunil vrata. Vstopil je možakar, ki se mu je očitno nekam hudo mudilo. Z roko jc zadržal vrata in s svojimi brezizraznimi bleščečimi, temnimi očmi premeril ves lokal. Bil je dobro grajen, temnopolt in po svoje sta bila njegov ozki obraz in ozka usta prav prijetna. Oblečen je bil v temno obleko, iz njegovega prsnega žepa pa je sramežljivo kukal vogal belega žepnega robca. Nekako je bil videti hladen in v naglici ter čudno nestrpen. Bržkone ga je mučil ta hudobni veter, kajti podobno se je dogajalo tudi meni. Oz.rl se je v pijancev hrbet. Pijanec sc je igral s praznimi kozarci. Potem jc novi gost pogledal mene in nato celo vrsto praznih miz na drogi strani krčme. Tam ni bilo nikogar. Zdaj je stopil v lokal, šel mimo pijanca, ki je nekaj mrmral predse in se zibal na barskem stolčku, ter vprašal fanta za točilno mizo: »Ste morda videli tu neko žensko? Veliko, čedno, z rjavimi lasmi, oblečeno v pisan bolero in obleko iz modrega svilenega k repa? Nosila je slamnik s širokimi krajci in žametnim trakom«. Njegov glas jc bil vreščeč in mi ni ugajal. »Ne. Te dame ni bilo tu«, je odgovoril fant. »Tako? Skoda. Hvala lepa. Pa mi dajte kozarček viskija, toda pohitite«. Fant mu je nalil kozarček. Gost je plačal, pogoltnil viski z enim požirkom in hotel oditi. Napravil je tri ali štriri korake in kot okamenel obstal pred pijancem. Ta se je režal in na vsem lepem je imel pištolo v roki. Njegove kretnje so bile tako bliskovite, da sem jih lahko le bežno spremljal. Pištola se mu ji majala v roki in bil ni videti prav nič bolj pijan, kot pa se mi je poprej zdelo. Novi gost je negibno stal, z odsekano kretnjo nagnil glavo nazaj in spet negibno čakal. Zunaj je ropotal mimo avto. Pijančevo orožje je bila avtomatska pištola, ki je imela na cevi velik vizir. Zalajala je dvakrat kratko in ostro, in iz cevi se ji je pokadil tenek dim — toda samo zelo malo. »Srečno pot, VValdo«, je rekel pijanec. Potem je nameril pištolo name in na barmana. Zdelo se mi je, da je pretekel cel teden, pred-no je visoki tujec padel. Spotaknil se je, ulovil spet ravnotežje, zakrilil z roko in se še enkrat' spotaknil. Klobuk mu je zletel z glave, potem pa je padel še on in obležal z obrazom na tleh.' Pijanec je zdrknil z visokega stolčka, zgrebel kovance z mize in jih vtaknil v žep. Potem je že bil pri vratih. Premikal se je postrani in še zmerom meril s pištolo na naju. Jaz nisem imel ničesar pri sebi, kajti zdelo se mi je odveč, da bi nosil pištolo, če grem v krčmo na kozarec piva. Fant za točilno mizo je molčal kot riba in stal kot okamenel. Pijanec je pritisnil z ramenom vrata in ne da bi naju izpustil izpred oči, se je zadensko izmuznil iz krčme. Ko je odprl vrata, je vdrl v krčma sunek vetra in zamršil lase tujcu na tleh. Pijanec je rekel: »Ubogi Waldo. Bojim se, da si jo razbil nos«. Nihalna vrata so zanihala. Spet se je izkazala moja čudovita sposobnost, da napravim zmerom vse narobe. Skočil sem s stola in zdirjal k vratom. Tokrat k sreči ni bilo nobenih posledic. Zunaj je zatulil avtomobilski motor, in ko sem stal na cesti, sem še ravno videl signalne luči avtomobila, ki je zavil okrog vogla. Številke seve nisem ujel, prav tako ne kot milijona na loteriji, na katerega še zmerom čakam. Na cesti so kot običajno ob tem času bili ljudje in avtomobili. Nihče ni kazal, da bi bil slišal streljanje. Veter je povzročal dovolj šundra in oster pok 22-kaIibrskega strela je bilo tod zunaj gotovo slišati, kot da je nekdo zaloputnil z. vrati, če je tako malenkost sploh kdo opazil. Vrnil sem se v krčmo. Fant je še zmerom stal kot prikovan za točilne mizo. Z dlanmi se je uprl ob njo, se malce nagnil naprej in zastrmel v mrtvečev hrbet na podu. Sklonil sem se k neznancu In ga prijel za rok26 v milj. din 1956 1963 37 132 118 454 319 344 Skupaj Rudarstvo 8.653 2.532 17.769 3.542 23 86 374 Industrija Ostalo 5.106 1.015 9.984 4.243 2.809 7.546 269 Narodni dohodek na zapo- -Povprecm letni porasti na-»v slencga je porastel za Ul od- rodnega dohodka pokažejo stajrelogn izraDIJenosn bilo za gospodarske investici- stotkov. V letu 1956 ievsak zadovoljive rezultate napied- osnovnlh si-edstev ter tebno-je 74 odstotkov in 26 odstot- zaposleni ustvaril 500.000 d,- kagospodarstvau PMeg čtose- 1oikega napredka, trenutno Z naraščanjem proizvodnje so nastajali tudi večji problemi. Industrija je zaradi zastarelosti in' žejo svoje proizvode v tuje države. Tako Izvaža Strojne tovarna jamske stojke, pe-> njaie in druge proizvode, Rudnik Trbovlje izvaža pre mog, Investicijski biro pa svoje usluge v projektiranju. Rudis kot poslovno združenje, nekaterim podjetjem pri izvozu močno pomaga. Naša skupna nadaljnja naloga |e, da1 povečamo izvoz izdelkov tudi pri drugih delovnih organizacijah, ki imajo za to vse pogoje. kov ali 6 milijard dinarjev za narjev in leto 1963 pa že 905 družbeno dejavnost. Največ tisoč dinarjev narodnega do-investlcijskih sredstev sc je hodita, porabilo za industrijo In rudarstvo ter stanovanjsko izgradnjo. Za gradbena dela se je od skupnih investicij potrošilo 41 odstotkov,, za opremo in ostalo pa 59 odstotkov. Sredstva za investicije so bila čr- zacij (33 odstotkov), iz raznih skladov (67 odstotkov) In Iz posojil izven občine (36 odstotkov). Uspehi investicijskih naložb se kažejo tudi v tem, da se gospodarstvo občine ni zadolžilo z visokimi zunanjimi posojili. V 15-Ietnem obdobju so se izvršile razne rekonstrukcije in nabave strojev pri Rudnika, Elektrarni, Strojni tovarni in pri drugih manjših podjetjih, pri Cementarni, ki ho imela po izvršeni rekonstrukciji štirikrat večjo proizvodnjo. Kljub na videz visokim Investicijskim naložbam — 23 milijard dinarjev, Jc bilo za gospodarstvo teh sredstev le premalo. Investicijska dejavnost ni bila v dovoljni meri uspešna, predvsem pri Rudniku, Cementarni, Elektrarni in skoraj v vseh ostalih industrijskih podjetjih, to pa predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Cc sl želimo obdržati ta tempo razvoja proizvodnje, ki Jc zadovoljiv, bo nujno, da bo del industrije in rudarstva prišel v rekonstrukcijo in modernizacijo. V izgradnji Je eno izmed pomembnih podjetij — Tovarna polprevodnikov. Pripravljajo se. tudi načrti za gradnjo novega hotela. Ženih uspehov so bili proble- rekonstrukci)i ml tudi skoraj v vseh pano- .. * Povprečni letni porast na- rodnega dohodka je nasled- nji: Povorečni letni porast v Panoga „, milijon k din Občina skupaj Industrija 13,5 676 in rudarstvo 17,9 459 Rudarstvo 6,0 96 Kmetijstvo 9,9 14 Gradbeništvo 24,4 58 Promet 40,0 28 Trgovina 21,8 50 Gostinstvo 15,6 12 Obrt 12,1 46 Ostale dejavnosti 13,4 9 . gah gospodarstva, predvsem pa pri Rudniku Trbovlje -Hrastnik, Cementarni in Elektrarni, zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Na podlagi dosedanjega razvoja gospodarstva lahko ugotovimo, da sc bo dejavnost v prihodnje razvijala v industrijsko smer, pospeševalo pa se bo tudi rudarstvo. Kljub temu, da bo industrijska dejavnost prerasla rudarstvo, bo rudarstvo še vrsto let za občino Trbovlje predstavljalo eno glavnih sil v gospodarstvu. Nekatera Industrijska podjetja so od leta J956 do danes pnecej povečala proizvodnjo. Narodni dohodek so dosegala takole: IZVOZ Glede na kvaliteto proizvodnje, nekatera podjetja izva- ŠTEVILO ZAPOSLENIH število zaposlenih se je po izrabljenosti večalo za 12 odstotkov ali za 1318 oseb. V letu 1956 je bilr v v gospodarstvu In v družbe novograd- ni dejavnosti zaposlenih 5661 oseb, v letu 1963 pa 6827 oseb V posameznih panogah go spodarske in družbene dejav nosti je bilo število zaposle nih naslednje: : . - X število zaposlenih Indek,P°yPre.čni 1963 letm. 1956 v% Rudarstvo 2.882 2.621 91 1,2 Industrija 1.084 2.121 196 9.3 Kmetijstvo 15 57 380 15,6 Gradbeništvo 127 382 301 10,5 Promet .20 92 460 20,0 Trgovintt 193 262 137 1,6 Gostinstvo 77 68 88 u Obrt 558 622 111 1.2 Ostale dejavnosti 98 81 83 1.0 Družbene dejavnosti 555 809 145 Največ zaposlenih 7.2 je na P- ' % ’ «"$$. * # xv. f«4 fpfll 'm Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Kot se je povečalo število zaposlenih, tako se je Izboljšal tudi kvalifikacijski sestav. Pred sedmimi leti jc bilo 780 kvalificiranih delavcev, danes je 1977, oziroma za 153 jih odstotkov več kot za leta 1956. IšBti r X, < v ■ • * X. ;v--. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE II zeralcna do lem 196* Ne oziraje se na to, da sc je izboljšal kvalifikacijski sestav, še vedno primanjkuje v gospodarski in družbeni dejavnosti visokokvalificiranega kadra. Z rekonstrukcijo in obnovo bo v večini primerov rešen problem zaposlitve ženske delovne sile. Gospodarstvo lahko letno zaposli pri-bližini 120 novih delavcev In delavk. (Nadaljevanje na 9. str.) Gospodarski in družbeni razvoj občine Trbovlje (Nadaljevanje z 18. strani) svežega mesa, tudi mesne iz-PRODUKTIVNOST delke. Od leta 1956 do danes se Obrtna dejavnost ni v zado-je produktivnost povečala za voljivem napredku. Vseh enkrat in pol. Produktivnost obrtnih obratov je komaj 57. na posameznika razberemo iz z raznimi novimi servisi se izračuna povprečnega letnega krijejo trenutne potrebe po porasta narodnega dohodka v obratnih storitvah (servisi za popravilo električnih in gospodinjskih aparatov, radij- sedmih letih. GIBANJE PROIZVODNJE „ .... . , ._____skih in TV sprejemnikov, rašča vzporedno z narašča- ^“kupMsU Ud’). PrecTno- njem narodnega dohodka ki 'Jenih. vendar jih je še ved- no premalo. Elit, Mehanika, Meso in še nekatera druga obseg izdelkov in storitev v našem gospodarstvu. Poleg porasta količinske obrtna podjetja- $Q v $edmih proizvodnje v industrijskih ,etih preras]a y industrijska in obrtnih gospodarskih or- dJetja. 0brtna proizvodnja gamzacijah, se iz leta v leto se Je povečala za m odstot. pojavljajo novi Proizvodi. koy f J za , lnpol krat več. Rudnik Trbovl e-Hrastnik na- obrtno podjetje Ziatarstvo koplje kvalitetni rjavi pre- se ukyarja najyeč z izde]avo mog z visoko kalorično vred- raznih predmetoy ,z zlata ter nostjo. Poleg proizvodnje pre- z optiko T,ka Je y syojera moga izvaja tudi razna rudar- največJem Proizvaja ska gradbena dela preko sv - razno embalažo iz valovite ie-Jega rudarsko - gradbenega penke crkosllkarstvo izvr-obrata. Cementarna proizva- šuje obrtne storitye po prl. ja kvaliteten cement, Elek- mern|b cenaj, (razna slikar-trama pa električno energijo. ska ifi pleskarska dela). Strojna tovarna proizvaja poleg raznih strojev, tudi jam- Kapacitete gradbenega pod-ske stojke in penjale. Stroj- jetja m Investicijskega biro-no mizarstvo Trbovlje prolz- ja so tako velike, da lahko vaja največ šolskega in pisar- zadovoljujejo potrebe izven niškega pohištva. Elit, ki je meja občine. Investicijski bi-v razvoju, proizvaja električ- ro izvaja razne projektivne ne gospodinjske stroje, ma- načrte, ekonomske analize in talke, uvodnice in sušilne ko- drugo. Tovarna zidakov, ki je more. Mehanika proizvaja va- bila ustanovljena pri Elek-rovalke, pribor za. medicino, trami, proizvaja za gradbe-Instalacijskl material in pri- ništvo opeko Iz elektrofiltr-lor za vodo in kable. Meta- skega pepela. Obstajajo pa lija izvaja razna obrtna dela vse možnosti, da se v dogled-in v kooperaciji razne indu- nem času v komuni razvije itrljske kovinske proizvode, močna gradb.ena industrija in Podjetje Meso proizvaja v projektivne delovne organiza-r svoji zmogljivosti poleg- cije. Kmetijska dejavnost se razvija sorazmerno dobro. Ekonomija na Ostenku delno oskrbuje mesto z mlekom in mesom. Letno da na trg 100 tisoč litrov mleka in 40.000-kilogramov mesa, pospeševala pa bo tudi sadjarstvo. Cestni promet se je v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšal. Medkrajevne cestnoprometne zveze so ugodne. Problemi cestnega prometa so predvsem v slabo urejenih cestah, zato bo potrebno v prihodnje vložiti več sredstev, če si želimo boljšo povezavo z ostalimi kraji v Slo veniji. Z gradnjo Zasavske ceste bo urejena povezava mesta Trbovelj s Celjem in Ljubljano. "Promet v trgovini se veča vzporedno z osebnimi dohod ki. Promet povečujejo iz leta v leto predvsem Veleblagovnica, samopostrežne trgovine, »Vitaminka« in druge industrijske poslovalnice. Ve lebiagovnica krije potrebe prebivalcev. Promet v trgovini je znašal leta 1956 preko 1349 milijonov dinarjev, letošnje leto pa bo po oceni dosežen preko 3308 milijonov dinarjev ali za 145 odstotkov več. Vseh prodajaln je na območju občine 93. Naj večji promet je v prodajalnah z neprehrambenimi predmeti in sicer v višini- 2031 milijonov dinarjev. Prehrambenih artiklov se Je povprečno letno prodalo za 1276 milijonov dinarjev. Večina prodajaln je specializiranih. Gostinstvo in turizem je v letošnjem letu ustvarilo za 670 odstotkov več prometa kot pred sedmimi leti. Go- stinske kapacitete niso zadovoljive. Ta problem bo rešen z gradnjo novega hotela. Turizem se v občini močno razvija. Pri. plan Inskih postojankah: Mrzlica, Kum, Vrhe in Partizanski vrh — so se kapacitete močno povečale. Planinske postojanke so dnevno dobro oskrbovane. INVESTICIJE V LETIH 1956-1953 V obdobju 1956—1963 se je povprečno letno porabilo investicijskih sredstev v višini 1900 milijonov dinarjev ali skupno v sedmih letih 15.925 milijonov dinarjev. Od povprečnih letnih investicij se je potrošilo: Investicije milijon din •/. Za gospodarstvo Za družbeni 1.464 73 standard 526 27 Skupaj občina 1.990 100 Od tega za — gradbena dela 815 41 — opremo in ostalo 1.175 59 Od skupnih investicijskih sredstev se je porabilo 30 odstotkov za družbeni standard, ali več kot pol milijarde dinarjev letno. V prihodnjih letih pričakujemo živahnejšo investicijsko dejavnost, predvsem v novogradnjah — Elektrarna II, Tovarna polprevodnikov, Tika, Cementarna in Rudnik T rbovl je-Hrastnik. INVESTICIJE V DRUŽBENEM STANDARDU V družbeni standard je bilo investiranih 6 milijard dinarjev, ali povprečno letno 500 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so se obnavljali in gradili objekti družbenega standarda. Zgradil se Je eden izmed največjih kulturnih domov »Delavski dom« z izredno lepo gledališko in kino dvorano, kulturni domovi v Zasavju in Trbovlje II, letno in zimsko kopališče, razna športna igrišča — nogometna, košarkarska in druga, obnovil se je gasilski dom in za gasilstvo nabavilo novo opremo — gasilski avtomobi- li. Obnovile so se ceste: od železniške postaje do Dimnika, od restavracije do Kolonije 1. maja m druge Zgradili smo tudi novo otroško bolnico, ki ima 60 bolniških postelj. Ogromno investicij ie bilo porabljenih za urejevanje vodovoda in kanalizacije. Popolnoma na novo se je obnovila električna cestna razsvetljava z živpsrebrno svetlobo. Urejeni so bili parki v mestu. Zgrajeni so bili tudi novi poslovni prostori za PTT in Narodno banko, osnovno šolo Tončke Čečeve, obnovili pa smo tudi osnovno šolo Ivana Cankarja in osnovno šolo Alojza Hohkrauta. .V tem obdobju se je ustanovilo več srednjih in strokovnih šol. Ekonomska srednja šola 'e dobila svoje prostore v gimnaziji, katere stavba se je adaptirala. Tehnični srednji šoli se je zgradilo nove šolske prostore. Letno se je zgradilo preko 100 udobnih stanovanj. To je le nekaj osnovnih pokazateljev razvoja družbenega standarda. OSEBNI STANDARD Tudi osebni standard se je v petnajstih letih dvignil. Kot je naraščala proizvodnja, tako so naraščali tudi osebni dohodki. Skoraj vsaka družina Ima danes radijski sprejemnik, boljše življenjske pogoje, večina ima tudi boljša stanovanja, razna prevozna sredstva itn., vendar pa finančne možnosti ne moreio zadovoljiti vseh potreb in želja naših občanov. GRADNJA STANOVANJ Stanovanjska graditev le ena izmed najbolj kritičnih dejavnosti v občini Trbovlje. Kljub temu, da se zgradi povprečno letno preko 100 novih stanovanj, je za občino še premalo, ker se na drugi strani rušijo neuporabna stanovanja (na Dobrni) približno preko 20 letno, to se pravi, da je dejansko vsako leto več Ie 80 novih stanovanj. V sedmih letih se je zgradilo preko 830 novih stanovanj, Na 100 kvadratnih metrov stanovanjske površine odpade 8 prebivalcev. Stanja stanovanjskega fonda je naslednje; 1956 1963 Indeks 1963^ 1956 število stanovanj Površina stanovanj 4.351 176.917 5.188 221.458 122 125 TRBOVELJSKI RUDARJI Dri delu v Jami V sedmih letih se Je povečalo število stanovanj za 22 odstotkov. Povečanje števila stanovanj ne zadovoljuje današnje potrebe. Pri novogradnji stanovanj se Izboljšuje le stanovanjska ureditev, t. J. udobnost in povečanje stanovanjske površine na enega orebivalca. Povprečno letno se porabi za gradnjo stanovanj 313 milijonov dinarjev, oziroma se je v sedmih letih porabilo 2,6 milijarde dinarjev. V zadnjih letih se Izgradnja stanovanj močno pospešuje, a kljub temu zaostaja za potrebami. (Nadaljevanje na 20. str.) Gospodarski in družbeni razvoj občine Trbovlje (Nadaljevanje iz 19. strani) KOMUNALNA DEJAVNOST Komunalna dejavnost se je na območju občine razvijala v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Komunala je uspešno Izvajala komunalna dela in skrbela za red in čistočo mesta. Organizirala je odvoz smeti, urejevala mestne parke, popravljala ceste, vodovode, kanalizacijo, kopališče In drugo. Za vsa ta dela se je porabilo mnogo sredstev. Dolžina glavnih vodovodov se Je povečala za 1500 m: danes meri glavni vodovod 36.000 metrov. Skoraj vse hiše imajo napeljano elektriko v stanovanja, dočim pred sedmimi leti še ni ime-električne napeljave 300 1. Kapacitete kopalnic so tale na nivoju leta 1956. V lem obdobju je bilo zgrajenih in rekonstruiranih 66.674 metrov cest. Največ Je makadamskih cest. V prihodnjih letih se predvideva gradnja novega vodovoda, ki bo imel enkrat večjo kapaciteto. ŠPORTNA DEJAVNOST Velik napredek je bil dosežen v šolstvu, kulturi in prosveti. Trenutno obstoja 6 čportnih in 2 planinski društvi. V teh društvih je včlanjenih 4.140 članov, člani teh društev se lahko vadijo in izživljajo v športu, v telovadnici, plavalnem bazenu, v novozgrajenem rekreacijskem kopališču, na dveh nogometnih igriščih, na igriščih za košarko ter na dveh kegljiščih. Planinska društva Imajo v oskrbi 4 planinske domove, ki so oddaljeni od mesta od ene do treh ur zmerne hoje. Primemo za rekreacijo. ŠOLSTVO IN KULTURA šolstvo se Je v zadnjih letih močno razvilo. Na območju občine Trbovlje obstoja 12 tol in sicer: 6 osnovnih, 3 trcdnjc (tehniška, ekonom- ska, gimnazija), 1 posebna, gj 1 glasbena in industrijsko-ko-vlnarska šola. Skupno je vpl- !!! sanih v teh šolah 3560 učen- IB cev in dijakov. Od tega jih g| je v srednjih šolah 649.'Učni gjj uspehi v šolah so zadovoljivi. jf= Skupna površina učilnic zna- =( ša 7612 kvadratnih metrov, g| ali za 3963 kvadratnih metrov več kot !eta 1956. Površina g§g učilnic se je povečala v osnov- §§ nih in srednjih šolah, število jj=?: učnega kadra se je povečalo gj| od leta 1956 za 43, tako ima-mo danes 125 učiteljev; stro- §§g| kovnih in predmetnih učite- ==L ljev ter profesorjev. Kljub =§= izrednemu napredku v šol- Bi stvu, predvsem v gradnji šol, gg še vedno primanjkuje učil- ■ = nlc. Srednje šole morajo ime-ti dopoldanski in popoldan- == skl pouk. Z gradnjo še ene ==I srednje šole, z določeno ka- ==j paciteto razredov, bi bil ta =E3 problem rešen. Na območju komune Tr-bo vi je obstoja 5 gledališč ln HM 3 kinematografi. Kapacitete gjg; kinematografov so za 1150 §g ljudi. §H ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO * ^ Število ambulant se je v = primerjavi z letom 1956 neko- == liko povečalo. Danes je vseh ambulant 13. Vseh edravni- §g| kov v občini je 10, pole* teh je še določeno štev. stažistov l== in 36 ostalega zdravstvenega kadra. Problemi se pojavlja- š jo v ambulantah, kjer pri-manjkuje zdravnikov specia- == listov. Najbolj občutno po- s= manjkanje je v zobnih am- == bulantah, kjer ni dovolj zo-bozdravnikov. število upokojencev znaša 2575, od teh je starostnih g? 1353, Invalidskih 871 in 351 m družinskih. S PREBIVALSTVO Na območju občine Trbov- f= lje prebiva 18.118 prebivalcev. §g|| od teh je 51,7 odstotka zapo- m slenlh in 483 odstotka vzdr- Br ževanih. Porast prebivalstva | ni visok. Stanje prebivalstva i je naslednje: Za dan Republike — 29. november in 20-Ietnico II. zasedanja AVNOJ čestitajo vsem občanom Trbovelj in delovnim ljudem širom po Jugoslaviji želeč jim še nadaljnjih uspehov Občinska skupščina in vse družbeno politične organizacije občine Trbovlje ter kolektivi delovnih organizacij: Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik Termoelektrarna Trbovlje Cementarna Trbovlje Strojna tovarna Trbovlje Poslovno združenje »RUDIS« Trbovlje Komunalni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje Investicijski biro Trbovlje »Elektro Ljubljana«, poslovna enota Trbovlje Mehanika Trbovlje »Meso« Trbovlje Mctalija Trbovlje Podjetje za PTT promet Trbovlje Splošno gradbena podjetje »Zasavje« Trbovlje Tovarna pohištva Trbovlje Trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje Zavod za zaposlovanje delavcev Trbovlje Delavska univerza Trbovlje Gostinsko podjetje »Rudar« Trbovlje Krojaštvo in šiviljstvo Trbovlje Lekarna Trbovlje Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje Zavarovalnica Trbovlje Trgovsko podjetje »Vitaminka« Trbovlje Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb »TIKA« Trbovlje Zlatarstvo Trbovlje I ■ „i M . ", ‘<-x >;-x ■m*? ^ "i-^ssaaersr * jm 46^8*4Z-: S . , 1948 1963 IrideksP°yPrfm J963 ,ctnl —ujčz P°rast 1956 v*/» SKUPAJ 15.488 18.118 117 1.0 Od tega: moški 7.646 8.718 114 . 0,9 ženske z 7.842 9.400 120 1,2 Aktivnih prebivalcev 7.680 9.352 122 1.3 Od skupnega števila prebl- prebivalcev, ki so stari nad GRADNJA NOVE TOVARNE POLPREVODNIKOV v Trbovljah dobro napreduje valcev Je nekaj več kot 4 odstotke kmečkega, 96 odstot-kov pa je Industrijskega, rudarskega in ostalega prebivalstva. Od vzdrževanih Je največ prebivalcev ženskega spola. Starostna struktura prebivalstva se je močno dvignila. Danes imamo 1300 65 let, dočim jih Je bilo leta 1948 izpod 900 oseb. Zelo se povečuje število dvo In tričlanske, dočim so veččlanske družine v padcu. V občini Trbovlje je skupno 5627 gospodinjstev ali za 1327 več kot leta 1948. Zapisi iz Hrastnika Hrastničani! Za nami je obdobje, ki je našlo odmev v slehernemu izmed nas, tako v naši hrastniški dolini, kot v stotine in tisoče drugih krajev, po vsej naši domovini. To obdobje zadnjih osemnajstih let, ta vsestranska razgibanost, kažeta ,in opozarjata na izredno veliko zavest slehernega človeka naše domovine. Iz leta v leto smo sc znova lahko prepričevali v izredno visoko zavest našega delovnega človeka, našega rudarja, kemičarja, steklarja, gradbinca, ki jo je potrebno še naprej negovati in utrjevati! Rezultati gospodarjenja Aktualna razmišljanja Tudi v Hrastniku se v delovnih organizacijah in v oho. skupščini marljivo ukvarjajo z delom pri izdelavi 7-letnega perspektivnega piana. Enako pa je v teku planiranje za naslednje Jeto In priprave za sprejem družbenega plana 1964. Ravno v tem času je tudi občinski komite ZKS Hrastnik sprejel svoj delovni program, ki ga sedaj obravnavajo komunisti v vsej občini. Iz materialov seje občinskega komiteja ZKS ob obravnavi programa smo povzeli nekatere misli iz razprave, ki se nam zdijo pomembne, da je prav, če z njimi seznanimo širši krog občanov. Občinska skupščina Hrastnik je na svoji zadnji seji obravnavala analizo izpolnitve druž. plana za preteklo obdobje in ocenila predvideno realizacijo do konca leta. Rezultati celotnega gospodarstva so relativno zelo ugodni, kar je v precejšnji meri pripisati velikim prizadevanjem delovnih kolektivov, svoj delež pri tem pa imajo nedvomno tudi nekateri ostali činitelji, ki so neposredno vplivali na pove-čanost proizvodnje. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je porasel celotni dohodek za 27,8%, pri tem pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,9% in se giblje za 4,1% nad planskim predvidevanjem. izkoriščene, zato čestokrat ni mogoče pravočasno odprem-ljati blaga za domače in tuje tržišče, kar pa končno vpliva na proizvodnjo. Tako stanje nas sili na nujno cestno povezavo navzven, vsekakor pa bo najugodnejša povezava po zasavski cesti do Ljubljane in Krškega. Pri tem računamo, da bi lahko od letne do-preme in odpreme blaga v Hrastnik, ki znaša ca 200 tisoč ton, razbremenili železnico za 30 % in s tem zagotovili nemoteno obratovanje. V slučaju, da se gradnja Zasavske ceste zavleče za nekaj let, bomo,primorani iska- Precej neugodni pa so rezultati prikaza čistega dohodka in sredstev za sklade. Pri tem je upoštevati, da ima obstoječa industrija skoraj vse svoje proizvode pod kontrolo cen, bistveno vplivajo na dosežen dohodek tudi povišane cene osnovnih surovin. Tudi ostale panoge gospodarstva Izven industrije in rudarstva dosegajo lepe rezultate, zlasti v obrti i" trgovini na drobno. Planske naloge izvoza bodo v okvira gospodarstva znatno presežene, pri tem pa je upoštevati nekatere bistvene elemente, ki so zavirali še večji izvoz, zlasti v Steklarni Hrastnik. Pri tem je mišljena slaba .kvaliteta osnovnih surovin (peska), predvsem pa prometne zmogljivosti do-preme in odpreme blaga in pomanjkanje železniških vagonov. Upoštevajoč, da Je povezan Hrastnik s sorazmerno močno razvito Industrijo navzven v redu samo z železnico, pa je dostop s cestnimi prometnimi sredstvi skoraj nemogoč. Dejstvo je, da se kamionski promet drugod po državi zelo naglo razvija, katerega pa Hrastnik ne more koristiti, čeprav je v marsičem ugodnejši za dovoz surovin, kakor tudi odvoz finalnih izdelkov. V zadnjili letih se je proizvodnja tako razmahnila, da bi samo za odvoz rabili pre-. ko 3000 G in 1600 R vagonov. Obstoječe nakladalne, raz-kladalnc ter ranžirne zmogljivosti hrastnlške tovorne postaje so do maksimuma PRI DELU v »Sijaju« ti rešitve v povezavi Hrastnika v drugo smer. Struktura industrijske dejavnosti in proizvodnje v Hrastniku, ki je interesantna za domače in zunanje tržišče) bo nujno pogojena z nadaljnjim vlaganjem v naše investicije. Prehod* na povečano količinsko proizvodnjo in boljšo kvaliteto premoga v obeh obratih na območju naše občine je vezan z dvema mo-m 'atoma. V to povečano proizvodnjo je .treba vložiti določena sredstva za modernizacijo in prldobivalne stroje'ter mehanizacijo transporta do separacije v Trbovljah, katere gradnja je predpogoj za ustvaritev perspektivnega p rog »a m a proizvodnje, ki naj bi v sklopu celotnega podjetja dosegla v letu 1970 1,200.000 ton. Dosedaj vložena sredstva v proizvodnji nekovin so zbudila Interes na domačem in (Nad. na 22. strani) Brez dvoma, da tako — kot povsod — tudi v Hrastniku zavira hitrejši razvoj neenotnost v pogledu konceptov razvaja podjetij in komune. Včasih imamo občutek, da obstoja »ljubosumje« med podjetji, med vodilnimi kadri, tehnično inteligenco. Že večkrat je bilo govorjeno o družbenih posledicah, ki jih perspektiva prinaša. Nakazano je bilo vprašanje brezposelnosti. O tem je vredno razmišljati, ker že sedaj 7-letni perspektivni piani predvidevajo zmanjševanje delovne sile tako v Steklarni, kot na Rudniku, v Kemični tovarni in drugje. Prav je, da se poudari potreba po razvoju terciarne dejavnosti, vendar je dvomiti, da bi še tako razvita terciarna dejavnost lahko zaposlila vso delovno silo. Zato je nujno razmišljati o novi industriji, o takšni, ki bo lahko zaposlila odvečno delovno silo. V tem pogledu "je treba nuditi pomoč manjšim podjetjem v njihovem razvoju. Večja podjetja bi morala do tega po- kazati več razumevanja. Komunisti se bomo morali v bodoče tudi bolj organizl-rano/ boriti za enotna stališča. Prav je, da se razvija demokracija ko sc pogovarjamo o posameznih vprašanjih, najodločneje pa bo treba ukrepati proti tistim, kt se skupnih dogovorov v prak- • sl ne bodo držali. Le energični ukrepi proti kršilcem enotnosti lahko povečajo dinamiko razvoja. S tem je treba seznaniti vse komuniste, da bo mogoče od njih zahtevati takšno delo. Do ključnih problemov bodočega razvoja Hrastnika je treba doseči popolno enotnost. Danes pa je sto najrazličnejših stališč že med komunisti samimi, tako da je potem težko govoriti o enotnosti. Stare tradicije, različna mentaliteta ljudi, vplivi In vse ostalo se mora podrediti naprednemu In enotnemu razvoju. Ce bomo delali tako, potem bodo večji uspehi pri sodelovanju med kolektivi, pri združevanju sredstev, pri investicijski politiki, prt gradnjah družbenega standarda Itd. V teh pogledih je bilo doslej največ neenotnosti. Komunisti ln vsi ostali državljani se morajo vprašati, kdo Ima koristi od neenotnosti, od svojeglavih politik? Brez dvoma da tu odgovor ni mogoč. Zelo jasno pa Je, komu to škoduje. V tem pogledu tudi ni možno kompromisarstvo, pač pa samo združitev vseli sil v borbi za najnaprednejše perspektive. Predvsem komunisti, ki delajo v občinski skupščini, naj razmislijo o teh problemih ker je od njih v mnogočem odvisen bodoči tempo razvoja hrastnlške doline. Prav gotovo so člani občinskega komiteja ZKS to pot načeli eno izmed zanimiv ih in delikatnih vprašanj, ki zahtevajo politično presojo najširših krogov vseh Hrastničanov. Janez Zahraslnik . sekretar občinskega komiteja ZK , naši dosežki naši dosežki naši dosežki ReznMati Občan v občini u da^cnja (Nad. z 21. strani) z; nanjem tržišču v taki meri, da obstoječe kapacitete ne morejo zadostiti pavpraševa-nju. Konjunkturo in rentabilnost te proizvodije velja s stališča splošnih gospodarskih interesov in interesov občine ter podjetja izkoristiti s tem, da se z dodatnimi Investicijami omogoči usmeritev v povečanje proizvodnje razsvetljavnega stekla in uvedbo proizvodnje droba"; ambalaže na avtomatih. S tem načinom ahko Steklarna Hrastnik podvoji svoj izvoz, ki pa je že sedaj zelo visok. . Izvršena rekonstrukcija v kemični proizvodnji je ustvarila veliko proizvodnjo bazičnih kemičnih artiklov na sodobnih napravah in modernem tehnološkem postopku. Investicija, ki je bila izvedena prvenstveno z namehom, da se prepreči uvoz tovrstnih artiklov, pokriva vse domače potrebe in omogoča izvoz precejšnjih količin proizvodov. Tu velja v perspektivi vlagat] sredstva v smeri fincliz clje obstoječe bazične proizvodnje ob istočasnem njenem povečanju, da se pokrijejo potrebe na domačem tržišču, Hnalizirani proizvodi pa preusmerijo na izvoz. Skladno z razvojem industrije se razvijajo tudi ostale gospodarske in negospodarske delavnosti. Delovna sila se je od leta 1956 dvignila za 41 •/<>, predvsem v obrti in zaradi rekonstrukcije industrije. Pri urejanju tega vprašanja predstavlja velik problem dnevni prevoz kvalificirane in nekvalificirane delovne sile (ca 400) Iz drugih občin, ker v občini ni na razpolago zadostno število sta-.ovanj, da bi se lahko ta delovna sila nastanila v kraju zaposlitve. Podatki o stanovanjski površini, ki odpade na zaposlenega v občini, nam kažejo s'alr.0 uoadanje, kar je posledica d!na:n'čne rasti proizvodnje In zaposlenih. Istočasno oa govore o pomanjkanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Za te In ostale probleme, ki se pojavljajo v okviru celotnega gospodarstva občine, pa bomo morali najti rešitev v okviru 7-lelneja perspektivnega programa razvoja občine Hraz.tnlk. Milan Babič, predsednik občinske skupščine (Nekaj uvodnih misli pred obravnavo osnutka novega statuta občine Hrastnik). Neposredna udeležuj občana v samoupravi občine izstopa kot osrednje vprašanje, ki ga moramo v občinskem in drugih statutih kar najbolj konkretizirati. Organizacija SZDL je dolžna, da daje poudarek razvoju demokratičnih političnih odnosov, ki človeku omogočajo, da kot delavec in občan neposredno upravlja družbene zadeve, svobodno voli svoje predstavnike v organe družbeno političnih skupnosti, daje pobude in ocenjuje delo organov z odgovornostjo človeka in občana, prosto izpoveduje svoje mnenje in se zavestno bori proti vsem negativnim pojavom v družbenih odnosih. Vsled tega nujno slona v ospredje vprašanje neposredne udeležbe občana v samoupravi občine, kar moramo v občinskem, kakor tudi v drugih statutih najbolj konkretizirati. Statut občine naj torej gm vori o konkretnih oblikah neposredne udeležbe občanov v samoupravi. Ena od teh najvažnejših oblik je prav gotovo zbor volivcev — občanov. V statutu naj/bo tudi točno določen termin, ali je zbor volivcev ail zbor občanov. V praksi prihaja večkrat do določenih razlik v terminologiji imenovanja zbor občanov oz. ' zbor volivcev in zf?or volivcev delovnih skupnosti. Republiška utava tega termina posebej ne omenja in gi/.ori le o zborih občanov. Da bi bili zbori volivcev oz. občanov uspešni, moramo rešiti vprašanje prenatrpanosti dnevnih redov, ker s tem zbori občanov zgubljajo na vemo, da se sestanejo zbori kvaliteti. Iz prakse namreč volivcev le 2 do 4 krat letno in imajo obširne dnevne rede, kjer se le površno pregleda že vnaprej pripravljen material, vprašanje pa je, če je še ta dobro pripravljen. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, ali so zbori občanov in zbori delovnih skupnosti edina oblika neposredne udeležbe in odločanja občanov. Mislim, da bi morali naloge zborov osredotočiti na najvažnejša vprašanja občine, kjer bi ljudje najbolj stvarno občutili, da sami odločajo, nc pa de so ie hvaležni poslušalci poročevalca. Občinska skupščina in njeni organi bi morali. večkrat poročati o svojem delu zborom občanov, če bi le ti dosledno izvajali svoje nalege, bi ti zbori občanov morali biti zelo pogosti. Prav zaradi tega sc bomo morali po. lu-ževatl še drugih oblik za obveščanje občanov, kot so: lokalni tisk — Glas komune, razni bilteni in informacije itd. V praksi se tudi kaže, da se istočasno obravnavajo iste zadeve na krajevnih skupnostih kot na krajevnih organizacijah SZDL oz. na zborih občanov l?i lahko bil tudi sestanek, sekcije oz. tribune SZDL, ali sestanek podružnice SZDL, kjer se lahko doseže prav isti namen. S tem bi zbore občanov kvalitetno dvignili in jih sklicevali predvsem takrat, ko se odloča o neki važni zadevi. Na sekcijah ali tribunah SZDL, kakor bi jih pač imenovali, pa bi lahko obravna-II vprašanje po dejavnostih, npr.: o gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, telesni vzgoji, kulturi itd., kjer bi zadeve obravnavali tisti občani, ki jih ta področja najbolj zanimajo oz. so zanje neposredno zainteresirani. Druga stvar, ki bi jo morati zagotoviti v statutu, je vprašanje izvrševanja sklepov zborov občanov in delovnih organizacij, ker. prav to občani največ pričakujejo. Potrebno bi bilo na posamezna vprašanja takoj odgovoriti cz. jih raztolmačiti. Ti odgovori se lahko dajo takoj tudi preko drugih oblik obveščanja, ne pa š;!e na naslednjem zbeni občanov'. V dosedanji praksi to trr’a tudi-več kot tri mesec.', tako, da že tačas stvari zastarajo. Zato moremo dobiti boljše — hitrejše rešitve, ker se v tem odraža odnos do občana in njegeve vloge v samoupravi. V želji, da se izboljša kvaliteta zborov občanov In zborov delovnih organizacij, pa je treba izboljšati tudi poslovanje samih zborov. Osnutek statuta občine Hrastnik predvideva stalna delovna predsedstva, ki bi jih naj volili za dobo enega leta. Prcdsed-ništvo naj bi skrbelo za nc- lli§py POTROŠNIŠKI CENTER bodo uredili Hrastničani v Zgornjem Hrastniku moten potek zborov občanov in za izpolnjevanje določb statuta, ki določa potek zbora občanov. Torej bi skrbelo za dostavo sklepov in predlogov občinski skupščini, za čimprejšnje odgovore, koordina-cijd sklicevanja zborov med občinsko skupščino in organizacijo SZDL in krajevno skupnostjo itd. S tem v zvezi je važno proučiti in določiti območja zborov. Zbori naj bi se sklicevali za taka območja, da bi lahko prišlo čimveč občanov in da bi imeli tudi možnost čim-širše obravnave. Ni torej nujno, da zbor občanov izenačimo z volilno enoto, ampak je istih več v eni volilni enoti, odvisno od raztresenosti terena. Prav tako to velja za zbore občanov delovnih organizacij; tudi tu je stremeti za lent, da bi vsaka delovna organizacija imela svoj zbor. Za neposredno udeležbo občanov v družbenem upravljanju in samoupravljanju so poleg zborov občanov še druge oblike. To so tudi zbori stanovalcev, ki upravljajo s stanovanjskimi h!$an>*, nadalje hišni sveti, ki združujejo številne občane, ki neposredno upravljajo s stvarmi, ki jih najbolj živo občutijo. Izrednega pomena v nadaljnjem procesu samouprave občanov so krajevne skupnosti, ki imajo tudi pravico sklica zborov občanov. Svet krajevne skupnosti pa je najvišja -oblika krajevne samouprave. ^ Udeležba občanov v občinski samoupravi je torej v novih pogojih Izredno pomembna. če v občlnsk-h organih sodelujejo občani in če je naš cilj člmvečja udeležba občanov, potem je naša naloga, da skrbimo za čimvečjo menjavo članov teh organov, da se istih čimveč zvrsti v tej neposredni samoupravi. V statutu pa naj bo lasno napisano, da je vsak občan dolžan vestno opravljati javno ali drugo družbeno funkcijo (66. člen zvezne Ustave), da je tudi osebno odgovoren, da Je to dolžnost, ne pa samo pravica. Martin Klinar, predsednik občinskega odbora SZDL naši dosežki naši dosežki naši dosežki Mladi o perspektivah Tako so te dni na konferenci aktivov Zveze mladine v hrastniški občini razpravljali mladinci in mladinke. Nedvomno so se ob tej priložnosti dotaknili cele vrste vprašanj razvoja gospodarstva v komuni, zlasti pa so posegali po vprašanjih proizvodne problematike in tako 'izražali želje po lastnem napredovanju, kar potrjuje dejstvo, da sta dvig storilnosti in kvaliteta pdvisna samo od hitrejšega usposabljanja v strokovnem kot ekonomskem pogledu. Razvojna pot gospodarstva in sistema samoupravljanja izredno hitro in dinamično napreduje, pri čemer lahko zasledujemo neposredni interes mladih do spoznanj sleherne spremembe v sistemu samoupravljanja, delitve, boljše organizacije dela, uvajanje modernizacije v proizvodnjo in podobno. Povsod so ugotavljali razne pomanjklji-vosti, ki kažejo hitrejša razmišljanja in ukrepanja. Npr. mladinci v Steklarni so načeli vprašanje boljše organizacije proizvodnje, usposabljanje mladih kadrov ozkih profilov, kar bi tako najhitreje dobili ustrezno strokovno sposobnost za posamezna delovna mesta. V Komunalno obrtnem podjetju so razpravljali o sistemu izobraževanja in sporedno s lem o zmanjšanju fluktuacije delovne sile zlasti tiste, ki se zaposli iz irugih bratskih republik. Mladinci na vasi Turje so med drugim načeli \"prašanje perspektive mladih v kmetijstvu in probleme odhajanja mladine v proizvodnjo. Na Rudniku pa so postavljali, vprašanja uvajanje mehanizacije v rudniške naprave in sistem samoupravljanja, ki jim še vedno zapira večje odločanje, zlasti pri cenah premoga —■ ka ere so pod nadzorom. Zelo živahno pa so na konferencah razpravljali tudi o drugih področjih, ki so vsekakor sestavni deli oblikovanja socialističnega človeka, tako o vprašanjih kulturnega življenja, športa, zabave, skratka rekreacije, katere možnosti so v Hrastniku zelo skromne. S tem želimo opozoriti javnost, da je v današnjih pogojih in razvoju organizacija mladih vsekakor zelo pomembna. Dejstva, katere nakazujejo mladi, sa vsekakor odraz hotenj in želja, katerih prav gotovo ni mogoče na enkrat reševati. Nujno pa je, da se mladim odpirajo še večje možnosti neposrednega sodelovanja v najrazličnejših ablikah družbenega upravljanja. Najhitrejša šola za vključevanje in usposabljanje mladega človeka je konkretno delo v različnih organih delavskega samoupravljanja, vključevanje v probleme razvoja gospodarstva v komuni in podobno. Zanimive so tudi te ugotovitve, katere so mladi iznašali na "konferencah, da v mnogih primerili nočejo aktivneje sodelovati pri razčiščevanju različnih problemov proizvodnje, ker imajo občutek, da se njihovi predlogi ne upo-' števajo kot enakovredni ostalim, da je še vedno zakoreninjena stara mentaliteta »mi — vi«. Za formiranje zavesti mladega človeka je pomembno njegovo trenutno materialno stanje in družbeni položaj, toda še pomembnejše je za njega vprašanje, ali sc bo lahko razvijal in uveljavil ter napredoval v službi, na strokovnem področju, ali si bo lahko v bližnji bodočnosti dvignil osebni standard. Za formiranje njegovega značaj'a in svetovnega pogleda pa je izredno pomembno, ali bo napredoval na podlagi svojih osebnih prizadevanj, pridnosti, sposobnosti, naprednih stališč in odkritega idejnega boja, ali pa bo napredoval na podlagi zvez in poznanstev »stricev« m podobno. O teh problemih so največ razpravljali na zadnjih konferencah organizacije Zveze mladine v Hrastniku. Nande Strnad predsednik občinskega komiteja ZMS Ob dnevu republike cestitaro OBČINSKA SKUPŠČINA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE HRASTNIK čestitajo za 29. november — dan Republike in 20-letnico II. zasedanja AVNOJ in želijo občanom in delovnim ljudem Jugoslavije še nadaljnjih uspehov pri graditvi nove domovine. Čestitkam se pridružujejo delovni kolektivi: STEKLARNA HRASTNIK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE »KOP« HRASTNIK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV HRASTNIK SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK GOSTINSTVO »JELKA« HRASTNIK »MESO« HRASTNIK SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE DOL ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO HRASTNIK OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE na šoli Ivana Can- „ karja v Hrastniku 1. II. 1963 0 decentralizaciji samoupravljanja Nesporno lahko ugotovi- nja na obratne DS. V glav-mo, da so kolektivi na po- nem se mnogo govori o do-dročju hrastniške komune centralizaciji, delajo se poiz-pri razvijanju decentralizaci- kusi, ni pa odločnega kursa, je delavskega samoupravlja- da se prekine s »cincanjem« nja v zadnjem času napravili in gre smelo na čimbolj pokorah naprej. Vendar pa se polno decentralizacijo uprav-pri prenašanju pristojnosti Ijanja z vsemi materialnimi iz centralnih organov na niž- in političnimi posledicami, je pojavljajo nekateri pro-. Važen činitelj, ki onemogo-biemi, o katerih bodo mora- en plodno delo samouprav fc subjektivne sile v podjet- nih organov, je zelo. nizka jih voditi več računa. družbenoekonomska izobraz- Na podlagi ocene in analize ba elanov naših kolektivov v dosedanjega razvoja samo- gospodarskih organizacijah, upravljanja v posamez.nin To dejstvo povzroča, da pri-kolektivih jc mogoče ugoto- mnogokrat do avtomatič-viti da osrednji delavski nega glasovanja o stvareh, kj. ‘sveti še nekako pozitivno Jih v tem ali onem samo-razpravljajo in rešujejo pro- upravnem organu večina čla-bleme, medtem ko obratni nov nc razume in ne pozna, delavski sveti v naših gospo- Zaradi tega nastopajo včasih darskih* organizacijah ne od- mct^ člani samoupravnih or-igravajo vloge neposrednega ganov^ različna pojmovanja, upravljavca. Sicer je težko tolmačenja in stališča, ki podati ■ oceno stanja obratnih vzročajo nejasnosti do neka-DS, ker ti pravzaprav še niti terih pomembnih ekonom niso.prav zaživeli in so več skih, finančnih in političnih ali manj še v razvojni fazi. vprašanj,-Precejšnja ovira za hitrejše . Subjektivni činitelji. v pod razvijanje obratnih DS pa jc J^tjih bodo morali brez .a:ne baze za celoten družbeni napredek komune osnovna naloga. Ce primerjajo prebivalstvo po spolu ugotovimo, da je zaposlene štirikrat več moške kot ženske delovne sile. Iz tega izhaja problem, kako dodatno zaposliti predvsem žensko delovno silo. Od vseh panog dejavnosti je zaposleno največ delovne sile na Rudniku (približno 2.000), kar kaže v primerjavi s je pač pogojeval položaj rudnika. Rast narodnega dohodka se kaže v večji produktivnosti dela in v večji mehanizaciji. Vendar pa v Zagorju ob. Savi ugotavljajo, da je rast narodnega dohodka prepočasna, še posebej spričo nizke stopnje mehanizacije. Iz razpoložljivih podatkov namreč izhaja, da sodi zagorska občina med najs>abše razvita območja z ozirom na narodni dohodek na 'zaposlenega. Ob ugotovi- Ijen v vse rekonstrukcije vlagati lastna sredstva in amortizacijo ter v glavnem opravljati le enostavno reprodukcijo. Temu je sledi la večja z-brušenost proizvajalnih sredstev in s tem manjša aku-mulativnost, ki pa se je posredno obdržala tudi v deležu Rudnika pri formiranju investicijskega sklada, stanovanjskega sklada in sklada skupnih rezerv. Vsi ti skladi (Nadaljevanje na strani 26) DELAVSKI DOM v Zagorju, ponos vseh občanov naši dosežki naši dosežki naši dosežki Razgibano obdobje v Zagorju ob Savi in tuje tržičše. Preusmeritev našega gospodarska na zunanja tržišča narekuje, da delovna organizacija takoj pristopi k preusmeritvi proizvodnega programa v večje serije in doseže prehod iz ročne in polavtomatske proizvodnje na avtomatsko proizvodnjo. V Tovarni elektro-porceiana Izlake računajo prihodnje leto na večjo investicijo, s katero bodo močno povečali družbeni bruto produkt, z dodatno proizvodnjo pa bi zadostili potrebam domačega tržišča in podjetij, ki kompletiran clektromatdrial izvažajo. LESNO INDUSTRIJSKO POD.ETJE ZAGORJE OB SAVI vse bolj usmerja proizvodnjo v izdelavo finalnih izdelkov lesne industrije, za kar pa bo treba zgraditi proizvodni objekt. Lesno industrijsko podjetje se je že specializiralo za izdelavo kuhinjskih oprem, ki odgovarjajo potrebam sedanje stanovanjske izgradnje, in doseglo zadovoljive uspehe, hkrati pa se gu, ki naj bi se oblikovale na opreme, kar vse je bilo treba je kot konkurenčno sposobna podlagi ponudbe in povpra- doslej uvažati. Posebne teža- delovna organizacija močno Sevanja, s čimer bi se pove- ve imajo z uvozom repro- uveljavila na tržišču. Problem čali osebni dohodki zaposlc- dukcijskega materiala, pred- predstavljajo pretesni pranih, pridobiti pa bi bilo mo- vsem iz uvoza, ki dosega si- stori, saj ne morejo zadostiti gočc še dodatno delovno silo, cer v povprečju le 6% osnov- vsem naročilom, ki jih imajo, ki je nujno potrebna za pove- ne vrednosti proizvoda, je pa ZAG0RSKI 0BRAT SEV-cano proizvodnjo, ustvarili tak material, ki ga pri nas NI§KE K0NFEKCIJE »LIS-pa b! tudi sredstva za eno- ne izdelujejo in je za proiz- CAe sc uveljavlja z izdelki, ki stavno in razširjeno repro- vodnjo neprogrešlj.v. jih je bilo tJreba do ncdavnc- sHkna0hoVtrbek,nJLF=^m-H1v TOVARNA ELEKTROPOR- ga uvažati. V teku so bila nc- ČELANA IZLAKE je ena od katera investicijska dela, ure-nnriin nruintiiivcnih A/1 , nh! najbolj perspektivnih delov- ditev prostorov in zastarelc-S udelX repub iške^ organizacij v zagorski ga strojnega parka, ki bodo občini. Osnovna proizvodnja omogočila povečanje števila so goli elektroporcelan, m- zaposlenih. Z ozirom na po-stalacijski material in šteatiti .manjkanje tovrstne proiz- KONFEKCIJA »LISCA« je na novo preuredila prostore v zagorskem obratu (Nadaljevanje s strani 25) so znašali 1956. leta 79 milijonov din. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE je eden od najmočnejših delovnih organizacij v zagorski občini, kar dokazuje dejstvo, da ustvari 42,59% bralo produkta oz. 48,9% narodnega dohodka občine. Do leta 1960 je bila proizvodnja v stalnem porastu, od lega leta naprej pa je v upadanju, predvsem zaradi očutnega pomanjkanja delovne sile, zaradi česar niso zasedena vsa potrebna delovna mesta pri neposrednem odkopavanju premoga. Pomanjkanje delovne sile za zdaj ni mogoče nadomestiti z večjo storilnostjo oziroma mehanizacijo. N[ujno pa je — ob povišanju osebnih dohodkov in pospešeni gradnji stanovanj — nadaljevati z vlaganjem sredstev v mehanizacijo pridobitvenega dela in transport ter ustvariti pogoje za nove odkopne metode. Čeprav je storilnost za 47% večja kot je jugoslovansko povprečje, pa zagorski Rudnik ne ustvarja skladov za normalno poslovanje in razvoj. Te težave se pojavljajo tudi zaradi kontroliranih cen premoga, ki so niso spremenile od leta 1958. Medlem, ko je lani zagorski Rudnik ustvaril blizu 160 milijonov din skladov, pa jih je v prvih devetih mesecih le nekaj manj nad 5 milijonov din; čeprav bi bilo treba ustvariti letno Z31 milijonov din bruto skladov, in sicer za odplačilo anuitet, za stanovanjsko gradnjo in za ostale potrebe. Za rešitev problematike bi bilo treba sprostiti cene premo- stanovanjskega sklada pa re Sevati probleme okrog potna- (kar je zahtevna proizvod- vodnje na domačem tržišču ri uatcdiai GRADBENE- nja ;n pomembna za domače je konfekcija »Lisca« izdelala OB SAVI sodi po proizvodnji, opremljenosti in ostalih potencialnih pogojih med prve v Jugoslaviji. Z ozirom na povečanje proizvodnje v železarstvu, industriji in gradbeništvu je predviden močan porast potrošnje apna. To dejstvo narekuje gradnjo . novih zmogljivosti; tovrstno industrijo pa je treba koncentrirati v kraj, ki ima za to pogoje. Perspektivni razvoj delovne organizacije (ki zdaj proizvdja letna 58.000 ton apna, od tega 24.000 ton hidriranega apna) nujno terja izgradnjo modernejših peči, mehanizacijo pridobitvenih del v kamnolomu in mchanl-čijo transporta. »TEVE-VARNOST« ZAGORJE OB SAVI je v prvem obdobju obstoja omejila proizvodnjo na eksplozijsko varno opremo za potrebe jugoslovanskega tržišča. Osnovna orientacija novega proizvodnega programa pa je proizvodnja specialnih elektrarno- ________ _______ torjev in specialne elektro- IZ »TEVE — VARNOST« Zagovj« program za razširitev zmaj gljivosti. Drugi del programi bo realiziran v Zagorju, kaj obstojijo tu večje možnosti za zaposlitev ženske delo v n j sile, ki jih potrebuje indli strija konfekcije. Nadaljnji razvoj zagorsko ga gospodarstva terja, da sfl najprej rdši vprašanje Rudnika rjavega premoga Zagorje! za kar bi- bilo treba rešiti vprašanje cen, v zvezi s len} pa povečati osebne dohodke delavcev ter tako preprečiti fluktuacijo delovne sile. Doj sedanja nezadostna investi’ cijška vlaganja v Rudnik pa terjajo večja vlaganja, pred: vsem v mehanizacijo odkopa premoga. Za Zagorje ob Savi je treba zagotoviti izgradnjo novega industrijskega poten} ciala, ki je interesanten iz širših gospodarskih aspektov, in sicer spričo nizkega odstotka zaposlene delovne sile na družino (1,32) ter precejšnjega števila vzdrževane delov-, ne sile, kar narekuje zaposlitev predvsem ženske delovno sile," pri čemer bi odpadla dodatna vlagahja v izgradnjo stanovanjskega fonda. Z bolj ugodnimi pogoji kreditiranja bi bilo treba povečati sedanje industrijske zmogljivosti, ki se zaradi nizkega kapitala sami ne morejo akumulirati. S sprejemljivimi investicijskimi posojili pa bi bilo treba nujno zagotoviti še izgradnjo objektov družbenega stan darda .predvsem stanovanj, kar predstavlja precejšen problem v ekonomiki zagorskega gospodarstva. Mimo industrije lahko tudi v ostalih delovnih organizacijah ugotavljamo večje ali (Nadaljevanje na strani 27) naši dosežki naši dosežki naši dosežki x .. • i naši dosežki naši dosežki naši dosežki Razgibano obdobje v Zagorju ob Savi (Nadaljevanje s strani 26) panj še uspehe, pač v skladu ‘z nekaterimi objektivnimi materialnimi možnostmi, pa tudi s prizadevnostjo samih kolektivov. V trgovini jo prišlo do določene specializacije in s tem bogatejšega" izbora in uspešnejšega zadovoljevanja potreb občanov. K temu so pripomogli tudi nekateri obnovljeni in modernizirani prodajni prostori, četudi se same površine teh prostorov niso bistveno povečale. Z dograditvijo nove pekarne je bil dokončno rešen tudi problem preskrbe s kruhom. V težnji po pomembnejšem izkoriščanju turističnih in gostinskih zmogljivosti je bil adaptiran hotel »Kum«, začelo pa se je tudi z urejevanjem »Medijskih toplic«, kot osnovnega turističnega objekta v zagorski občini. Z reorganizacijo avtobusnega podjetja oz. s priključitvijo k SAP - Turist pa je bil dosežen viden napredek v povečanju avtobusnega o-m icžj a in prometa. Omenili, pa velja še uveljavitev obrtnih delovnih organizacij, zlasti še »Triglava« in »Zaščite«, ki imata s preusmeritvijo proizvodnega programa potrebam tržišča precejšnje perspektive za nadaljnji razvoj. Tudi na področju negospodarskih investicij, to je družbenega standarda, so bili doseženi nekateri pomembni uspehi. Naj večji med n:imi je prav gotovo dograditev Delavskega doma in Zdravstvenega - doma. Glede zagotovitve materialnih pogojev za uspešni razvoj prosvetne službe so bili storjeni nekateri pomembni koraki in je bilo dograjeno več novih šolskih poslopij. Pomembni u-spehi so bili doseženi tudi na področju zadovoljevanja komunalnih potreb občanov. Zgra ene so b le številne nove ceste, urejen vodovod in kanalizacije ter javna razsvetljava itd. Občuten premik je zabeležen na področju stanovanjske izgradnje. Sredstva občinskega stanovanjskega sklada so se povečala od leta 1957 do leta 1/63 od 91 na 320 milijonov din. S, sredstvi stanovanjskega sklada, delovnih organizacij in individualnih graditeljev je bilo od leta 1956 zgrajeno skupaj 527 stanovanj, cd tega 353 v družbe-" r.em sektorju, 174 pa v hišah individualnih graditeljev. Slavilo šolskih 'zavodov se v zadnjem času ni povečalo, ker je mreža šol v občini dobro razvila, pač pa so bila Porabljena znatna sredstva za gradnjo poslopja Strokovno izobraževalnega centra in treh novih osnovnih šol, in sicer v Ti-ni, Ccmšeniku in Zagorju, ki pa še ni dograjena. Precej sredstev je bilo porabljeno za adaptacije in obnovo opreme. Osnovna šola Izlake pa se je v letošnjem letu razvila v popolno osemletko. Največje spremembe je pa doživelo šolstvo v okviru organizacijskih oblik in reforme pouka. Z zakonom o financiranju šolstva so postale šole samostojni zavodi. V zvezi s tem se bo poglobilo in utrdilo družbeno upravljanje in odnosi med šolo in starši. Dohodki šol so se v primerjavi z letom 1958 povečali od 31 na 136 milijonov din. Tudi strokovno šolstvo je opravilo doslej razne reformne ukrepe, ki bodo dokončno izoblikovane z verifikacijo strokovnih šol. V šolskem letu 1961/62 je Gospodinjska šola, ki ima medobčinski značaj, začela usposabljati gojence mirnp poklica kuharja še za poklic natakarja. Z dograditvijo Delavskega doma se je povečalo število prostorov za kulturno življenje, izboljšal se ie repertoar prireditev, ki jih izvajajo domače skupine m nekatera poklicna gledališča. Precep..1 n razmah sta doseg’a tudi Ljudska knjižnica v novih prostorih v Delavskem domu in klubsko živlienje. Na področju telesne kulture ie organiz:rano namensko zbiranje sredstev. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se razviinta kvaliteta in množičnost športa nekoliko počasneje kot bi bilo sicer potrebno prav tako pa se zavlačuje dograditev nekaterih športrnh objektov, predvsem še kopališča in stadiona na Se'u ter stadiona v Kisovcu. ■Perspektivni razvoj zdravstvene službe na podvočiu zagorske občine, ki je bil iz-cVnn zn razdobie do leta 1065. je že skoraj v celoti realiziran. P'an ni realiziran le m nodroč iu Iz^ak in na oddelku zobozdravstvene službe v Zdravstvenem domu. Ob sorei^maniu perspektivnega i»’:ma ie bilo mnenie, da se bo s tem. ko bo Zdravstveni dom dbs-ael razvojno stop-rio r>ol'ki:nike, idealno rešena vsa zdravstvena služba v komuni. Med tem pa so se po;avili določeni nroblemi. ki narakuiejo v bližnji prihodnosti reoroaniznciio zdravstvene s'užbe. Pri zdravstvenem varstvu občanom ima važno vlogo zlasti preventivna delavnost zd-avstvene službe, ki ji ie namenjena že nekaj časa posebna skrb, vendar je obseg akcii odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih za to namenjajo občinska skupščina in delovne organizacije ter zavodi. Na Rudniku pa je bila usta-ki je imela nalogo skrbeti za PRI DELU v Lesno Industrijskem podjetju v Zagorju novljena obratna ambulanta, preventivno varstvo na deloviščih, vendar se v zadnjem času pojavljajo težave zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra. Precejšnji uspehi« so bili doseženi tudi na področju so- cialnega varstva. V letih 1956 — 1963 je bilo namenjeno za družbeno denarno pomoč odraslim skupaj 24 milijonov din, za oskrbnine v domovih za odrasle pa skoro 17 milijonov din. Posebna -=skrb je bila posvečena med drugim tudi šolanju otrok borcev, padlih v NOB. V okviru družbene skrbi za otroke so na; menili posebno pozornost šolskim mlečnim kuhinj arijki jih je zdaj 12 in je v nje vključeno nad 75% vseh šol# obveznih otrok in letovanjem otrok (od leta 1959 naprej je letovalo nad 1.800 otrok). Podobno kot v drugih občinah posvečajo tudi v Z^-ob Savi vso skrb izva-kompleksne zaščite varstva invalidov in borcev NOV. V zagorski občini je okrog 1.300 članov ZB inf okrog 400 osebnih in družin- ! skih invalidskih upravičence^* Naša družbena skupnost, ki je zagotovila invalidom iST borcem NOV s posebno zri-konodajo in z zakonodajo s<> , cialnega zavarovanja posebne . ugodnosti, daje na razpolago za izvajanje te zaščite tudi j sredstva, ki se formirajo v zveznem proračunu in v skla- ' dih socialnega zavarovanja; dolžnost skupščine pa je, da zagotovi primerne službe za zakonito varstvo invalidov in borcev in za pravilno trošenje skupnih družbenih sredstev. Pri občinski skupščini v Zagorju ob Savi je imenovana posebna komisija za zadeve invalidov in borcev NOV, ki je reševala nekatera socialna vprašanja borcev NOV, hkrati pa spremljala zdravstveno stanje borcev NOV in izdelala ustrezne kartoteke. V zadnjem času pa je bil na predlog združenja borcev NOV ustanovljen tudi občinski sklad za borce NOV, ki bo začel z delom 1. januarja prihodnje leto. Čeprav se še srečujemo z nekaterimi problemi velja po TOVARNA ELEKTROPORCELANA IZLAKE — pri delu (Nadaljevanje na strani 28) Razgibano obdobje v Zagorju ob Savi (Nadaljevanje s strani 27) nost. Pričakovali je, da bo udariti, da je bilo obdobje "“"v podPot1i de: povojne rast Zagorja ob Sa- '°vn* ^ zagorske kpmune * obdobje resničnih notranje- jSSL? političnih premikov in pre- ^0Sof pleteno s številnimi pomemb- , • , ... ... nimi delovnimi uspehi. Zgra- dos^° ^mboljše m ctmoe-. , ncjse proizvodnje, ker bo mogoče le tako uresničiti vse 556 ^t£SSt,Z1,„jcm obdobju, pa so pravzaprav IZ HIDRARNE Industrije gradbenega materiala Zagorje Predvidevanja za razvoj gospodarstva v prihodnjem letu Zagorska občinska skupščina je kot prva v Zasavju prejšnjo sredo že obravnavala osnovno gradivo za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v letu 1964. V Zagorju ob Savi računajo, da se bo prihodnje leto — v primerjavi z oceno za letošnje leto — povečal fizični obseg industrijske proizvodnje za nad 10 %. V zagorskem Rudniku rjavega premoga računajo le s 5 % porastom fizičnega obsega proizvodnje, im sicer ob znatnem -hholjšamjn stanja, zlasti ob omejitvi fhiktnacije in rešitvi ostalih perečih vprašanj ter dodelitvi znatnejših nvesticij-skih sredstev. V Industriji -gradbenega materiala bodo prihodnje leto povečali proiz vodnjo za okrog 15%; v Tovarni elektroporcelana Izto-xe, ki bo za letos predvideni p jan presegla za 36%, pa pričakujejo prihodnje leto po rast proizvodje za nadaljnjih 26%, predvsem ob večji produktivnosti in izkoriščanju notranjih rezerv. Tudi v Lesno industrijskem podjetja računajo na povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 20%. V obratu sevniške konfekcije »Lisca« bodo ob nadaljnji modernizaciji strojnega parka in z nakupom novih strojnih kapacitet povečali proizvodnjo za 21 %. V Tovarni eksplozijsko varnostnih clektronaprav »TE-VE — VARNOST« pa se bo prihodnje leto predvidoma povečala proizvodnja za 25 %. Industrija na področju Zagorja ob Savi bo letos dosegla le nekaj nad 70% predvidenega izvoza, čeprav bo zagorski Rudnik izvoz premoga povečal za nad 240% nad planom. Zato računajo, da bo izvoz prihodnje leto na ravni predvidenega izvoza za letos, in sicer v vjšini blizu 360.000 dolarjev. Predvideni porast indu-stirjske proizvodnje v prihodnjem letu temelji na novi mehanizaciji, boljšemu izkoriščanju zmogljivosti, .boljši oskrbi z reprodukcijskim materialom, prilaganju proizvodnje potrebam tržišča in na večjem sodelovanju zagorskih delovnih organizacij v vrednostni menjavi in v končni meri na višini produktivnosti. Seveda pa bodo za dosego predvidenega porasta proizvodnje potrebne investicije, da se nadomesti strojni park v proizvodnji in odpravijo ozka grla; v večini delovnih organizacij, tako v rudartsvu, lesni industriji, industriji elektroporcelana, industriji gradbenega materiala in elektroindustriji pa imajo v načrtu obsežnejša in dolgotrajnejša investicijska vlaganja. zgrajene so bile nove ceste skratka: uspehi so vidni po- vsod lezuitat piiz&dcvctnjci vsoh kolektivov zagorskih delovnih Prav zategadelj lahko -z za- organizacij in vseh zagorskih upanjem gledamo v prihod-občanov. OBČINSKA SKUPŠČINA IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE ZAGORJE OB SAVI „ čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem Jugoslavije za 20-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ in za dan Republike Čestitkam se pridružujejo kolektivi: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE TOVARNA ELEKTROPORCELANA IZLAKE TOVANA EKSPLOZIJSKO VARNIH ELEKTRO NAPRAV »TEVE — VARNOST« ZAGORJE INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE OBRTNO PODJETJE »ZAŠČITA« ZAGORJE »MESO« ZAGORJE GRADBENO PODJETJE ZAGORJE GOSTINSTVO ZAGORJE KMETIJSKA ZADRUGA ZAGORJE KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE OBRTNO MIZARSTVO ZAGORJE SPLOŠNA OBLAČILA »TRIGLAV« ZAGORJE TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« ZAGORJE TRGOVSKO PODJETJE »POVRTNINA« ZAGORJE TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE »MEDIJSKE TOPLICE« IZLAKE ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV ZAGORJE Gibanje zagorskega gospodarstva v desetih mesecih Iz gibanja gospodarstva v prvih desetih mesecih na področju zagorske občine je mogoče pričakovati, da bo letni plan fizičnega obsega proizvodnje presežen za nad 2%. Tovarna clektroprcclana Izlake je ob koncu oktobra za 24,19% presegla predvideni plan fizičnega obsega proizvodnje za prvih devet mesecev letos. Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi je preseglo v oktobru mesečni plan fizičnega obsega proizvodnje za 19,6%. Tudi Industrija gradbenega mate- riala in Tovarna 'eksplozijsko varhih clektronaprav »TEVE — VARNOST« sta presegli plan fizičnega obsega proizvodnje. Pod planskimi predvidevanji sta le Rudnik rjavega premoga in zagorski obrat sevniške konfekcije »Lisca«. Ugodni pokazatelji so tudi glede fakturirane realizacije. Ob koncu oktobra so zagorske delovne organizacije Tovarna elektroporcelana Izlake, Lesno industrijsko podjetje, Industrija gradbenega materiala, »TEVE — VARNOST«, »Zaščita«, pekarna" »Veležitarja« in Splošna oblačila »Triglav« dosegle in že presegle za letos predvideni plan realizacije. Pričakovati je mogoče, da bodo samo industrijske delovne organizacije za 13,3% presegle letni plan realizacije. Računajo še. da gradbeništvo ne bo dose glo za letos predvidenega pla na realizacije, trgovina ga bo predvidoma presegal za okrog 7 %, gostinstvo za 7,2 %, pro met pa za 7,5%; komunalna dejavnost in kmetijstvo pa n; bosta dosegli planskih pred videvanj. Na večji razmah gospodar stva vpliva še naprej slaba cestna povezava Zasavja a ostlimi področji Slovenije opaziti pa je naraščanje fluktuacijc -zaposlenih. Naj večji je odhod dealvccv na Rudniku rjavega premoga predvsem rudarjev in v zad njem času tudi kvalificiranih elektrikarjev, ključavničarjem in kovači v. Število zaposlenih letos ne bo doseglo planskih predvidevanj, fluktuacija po bo zajela okrog 40% vseh za poslenih na področju obči ne. naši dosežki naši dosežki naši dosežki j------------------------------------------------ Občani Litije se vključujejo v mehanizem samoupravljanja Dejstvo je, da se tudi občani Litije vse bolj vključujejo v mehanizem upravljanja. V samoupravnih organih in organih družbenega upravljanja deluje nad 3.000 občanov. Vsak šesti občan oziroma vsak četrti volivec zdaj aktivno sodeluje v raznih organih delavskega in družbenega upravljanja. Samo v občinski skupščini, njenih svetih in komisijah deluje blizu 350 občanov. Za Litijo je bila v letih po osvoboditvi precej visoka povprečna starost strojne opreme v delovnih organizacijah. Zaradi tega so bile nujno potrebne rekonstrukcije, da -bi zagotovili nemoten razvoj proizvodnje in večjo produktivnost. Vsa razpoložljiva sredstva so delovni kolektivi industrijskih delovnih organizacij vlagali v obnovo in modernizacijo strojne opreme. Zaradi tega bo treba tudi v prihodnjem obdobju še naprej vlagat; investicijska sredstva v povečanje proizvodnih zmogljivosti v industriji ter v modernizacijo proizvodnje. Podobno kot je bila za litijsko industrijo značilna starost strojne opreme, je bila za kmetijstvo značilna razdrobljenost. Pred leti je bilo na področju litijske občine še 10 kmetijskih _ zadrug, po združevanju pa delujeta zdaj dve. V družbeni sektor.kmetijstva je bilo vloženo 260 milijonov din. S temi so uredili vrsto zadev, zgradili nove . objekte itd. V obdobju 1957—1962 je bilo opazno tudi povečanje proračuna. Ta se je povečal od blizu 70 milijonov din na 227 milijonov din v letu 1962. Močno se je- povečala tudi potrošnja za osnovno šolstvo. 1957. leta je bilo porabljeno za šolstvo 26 milijonov din, lani pa 106 milijonov din. Za razvoj in boljše pogoje šolstva je bilo v razdobju 1957—1962 investirano 70 milijonov din, in sicer za šole Šmartno, Gradišče, Litija, Kresnice, Gabrovka, Polšnik, Konjščica in Sava. Za zdravstvo so namenili 25,5 milijonov din, za javne zgradbe in prosvetne domove pa 180 milijonov din. Do lani so za modernizacijo mestnih ulic porabili 21 milijonov din, za kanalizacijo in vodovod pa 167 milijonov din. Za gradnjo stanovanj so namenili 672 milijonov din, s čimer jc bilo zgrajeno 158 novih stanovanj v socialističnem sektorju.in 104 stanovanja v privatnem- sektorju. Omeniti še velja, da jc bilo v razdobju »1957—1962 investirano za negospodarske Investicije skupaj 1.224,000.000 din, kar je glede na gospodarsko moč litijske občine precej. V preteklosti so se pojavljale težave pri razvoju trgovine. Zaradi neurejenosti trgovske mreže se jc odlivalo iz občine nad 30% kupnih fondov. Lansko in letošnje leto seje stanje bistveno spremenilo z reorganizacijo trgovske mreže in s specializacijo trgovine. Pomemben uspeh predstavlja dejstvo, da se litijska trgovina že približuje realizaciji 1 milijarde din. Vso skrb pa so posvetili tudi razvoju turizma, gostinstva, obrti, predvsem še uslužnostnim dejavnostim za zadovoljevanje potreb občanov. To skrb nameravajo nuditi v Litiji tudi še vnaprej. Za Litijo jc za zadnje obdobje značilna občutna rast proizvodnje in napredeš štirih največjih delovnih organizacij v občini, in sicer Predilnice, Industrije usnja Šmartno, Lesne industrije in Kresniškc industrije apna. Zaradi tega želimo le dosežke in načrte podrobneje opisati. PREDILNICA LITIJA Ker so v predilnici Litija v septembru 1944 ustavili obratovanje, niso mogli po osvoboditvi obratovanja takoj obnoviti. V skladišču je bilo sicer še okoli 95 ton sta-ničnega vlakna, vendar je bilo treba izvršiti vsaj najnujnejša popravila, da bi bile odstranjene posledice vojnega stanja. Strojni park je bil v glavnem zelo izrabljen. Pre-nekateri veterani so imeli že 50 do 60 let dela za seboj. Hkrati je bilo treba v novih razmerah, v času obnove, pospešiti delo in tako zahtevati od teh strojev še večjo intenziteto dela. Že junija 1945 jc pričelo obratovanje že v treh izmenah. Zaradi nesmotrne razporeditve strojev se je leta 1946 pričela gradnja nove pred-predilnice, teta 1954 pa je bilo zgrajeno novo skladišče. Obnovljen je bil tudi industrijski tir in leta 1956 izvršena prva rekonstrukcija Flyerjev iz več etaž na visokoraztezne. Istega leta se je tudi pristo- pilo k smotrnejši obnovi strojnega parka in urejanju tehnološkega procesa. Dne 28. 8. 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet Predilnice Litija, ki je štel 43 članov, 9. septembra 1950 pa je bila prva seja upravnega odbora in kolektiv je prevzel podjetje v upravljanje. Spočetka delovanja organov samoupravljanja je bilo čutiti vse večje stremljenje za višjo proizvodnjo in kvaliteto izdelkov, kaj,-ti od vsega tega so bili odvisni osebni dohodki, skladi in standard. Izdelal se je program za rekonstrukcijo celotnega podjetja z namenom, da se uredi tehnološki postopek po sodobnih načelih, izboljša kakovost proizvodov, dvigne storilnost, poveča obseg proizvodnje, ter doseže najhitrejši ekonomski učinek investicij. Poleg rekonstruiranih 1 Iver je v je program predvideval rekonstrukcijo na vseli ostalih strojnih kapacitetah. V kolikor ne bi bila izvršena rekonstrukcija na mikalnikih, raztezalkab, čistilnici in na prstančnih strojih, bi proizvodnja nazadovala. Dosegah bi slabšo produktivnost in kvaliteto in tudi finančni uspeh bi nazadoval. Čeprav rekonstrukcija še ni dokončana v celoti, se prvi sadovi • tako premišljene investicije že poznajo. V letošnjem letu se je dopolnil program nadaljnje, rekonstrukcije strojnih kapacitet, .zato. lahko pričakujemo, da bomo šc)e leta 1964 zaključili prvo fazo rekonstrukcije s tem, da bomo povečali kapacitete predilnih vreten za 8,3 %, kar nam bo omogočalo vskladiti. tehnološki proces, obenem pa dajalo možnost predenja višjih številk p*e-je, katere tržišče vse več zahteva, V s likalnici bomo že v letu 1964 potrojili proizvodnjo sukane preje nasproti proizvodnji 1961. leta. Vsi stari sukaJnj stroj; so že rekonstruirani, v letošnjem letu pa je stavljenih v pogon š*e šest. novih in en dvojihii stroj. Do konca leta pa bosta montiraita še dva križno-previjalna stroja. S proizvodnjo teh strojev se bomo lahko še močneje vključili v prodajo naših izdelkov na tuja tržišča. Rekonstruirani bodo še preostali prstančni stroji in na .njih montirani pnciupalili. Prav gotovo pa ni dovolj, da uspehe ocenjujemo zgolj z vlaganjem v nove investicije, nujno je, da tudi ugotovimo, kakšni so bili doseženi proizvodni in finančni uspehi. Dejstvo jtf, da v kolikor ne bi premišljeno izvajali rekonstrukcije in ne posvečali vse pozornosti proizvodnim napravam, bi proizvodnja in finančni uspeh nazadovala, tako pa smo lahko veseli, da smo obdržali osnovna sredstva v stanju, ki nam bo omogočilo boljšo in večjo perspektivo v prihodnosti. V le- ' tošnjem letu predvidevamo porast proizvodnje enojne preje v odnosu na leto 1939 za 79,6%. Nerealno bi bilo smatrati to postavko le kot rezultat investicijskih vlaganj, kajti znotraj proizvodnega procesa se dogajajo kvalitetnejše srpemembe v sami s-trukturi, predvsem v fi-nalizaciji proizvodov in iskanju vseh možnosti za čimhi-trejšf dvig produktivnotsi in kvalitete proizvodov,-le večja produktivnost in boljša kvaliteta lahko dvjgata ekonomsko moč podjetja, obenem pa .družbeni in osebni standard delovnih ljudi Če primerjamo produkcijo s številom zaposlenih, lahko ugotovimo, da se je progitk-tivnost "nasproti letu 1939 dvignila za 66,8-%. V naslednjih letih pa predvidevamo še močnejši porast produktivnost; in v kolikpr gledamo nove investicije prav s tega vidika dvig produktivnosti, lahko ugotovimo, da so bila vlaganja upravičena in da je potrebno še nadalje stremeti za takšno politiko investiranja v gospodarske investicije, kakor je bilo začeto leta 1956 s prvim rekonstrukcij? skim elaboratom. (Nadaljevanje na strani 38) SREDIŠČE LITIJE naši dosežki naši dosežki naši dosežki Občani v mehanizmu samouprave (Nadaljevanje s strani 29) Če upoštevamo vse našteto Kot smo omenili, bo v pod- od gradnje stanovanj, menze, jetju nujno potrebno nada- počitniškega doma, zobne ljevati politiko smotrnega in- ambulante itd. lahko ugoto-vestiranja v proizvodne kapa- vimo, da je bilo v te name-citete, zato je prav, da si ne v zadnjem času vloženih ravno v tem času, ko je v preko pol milijarde sredstev, teku izdelava programov za Zavedati se moramo, da bo-sedemletni razvoj v gospodar- mc imeli še težave in da boških organizacijah, zagotovi- mo morali še nadalje vlagati mo čim hitrejšo rast materi- sredstva v gospodarski raz-alne osnove. Le-ta naj b'i da- voj in družbeni standard, jala v prihodnosti vse večje Preiti bomo morali tudi na proizvodne in finančne do- skrajšan delovni čas. Napori sežke. V kolektivu se veliko razpravlja o nadaljnjem perspektivnem programu-, ki predvideva osvajanje nove delovnega kolektiva niso bili majhni, zlasti trud naših žena, ki so pretežno zaposlene v našem podjetju. Delo teče v celoti v še ne popolnoma proizvodnje na področju pre- zadovoljivih delovnih pogo-delave sintetičnih in umetnih jih. Ustvarjeno delo pa je vlaken, kakor tudi povečanje prav gotovo sad vseh pridnih strojnih naprav za finaliza- rok. cije proizvodov v sukalnici in Pri vsej nadaljnji gospo-previjalnict ter modernizacijo darski politiki našega kolek- Stmiev v nrpHilniri Pri ca_ _ • ____ . • __ IZ LITIJSKE PREDILNICE smvf programa" iz^jamo % ^m/vsl' lovna organizacija pa je za- realnih možnosti lastnega li- nje, b; s tem iz leta v ” " ‘ " " "" vse najeti posojila. Poleg gospodarskih investicij je podjetje investiralo znatna sredstva tudi za družbeni standard in ureditev boljših delovnih pogojev. Sredstva, ki so bila in se še vlagajo v te namene, niso majhna. Od leta 1954. pa do danes je bilo zgrajenih 82 sta- hodnost. LESNA INDUSTRIJA LITIJA pa dosegla le 91 »/o izvoza. Iz- V letih 1962, 1963 in 1964 bo- _ „„ ___„ , ce a tudi z rekonstrukcijo — pad v izvozu je nastal zaradi do v' Lesni industriji Litija nanciranja in le za osvojitev leto dosegali vse boljše novo2radnjo žagarskega obra- tega, ker_Lesna industrija Li- namenili za investicije okrog nove proizvodnje v predelavi uspehe in si tako omogočali ta X Za®orici- zaFadi„ česar Je lija oskrbuje z najkvalitet- 173 milijonov din, predvsem umetnih vlaken bomo morali graditi boljšo in še lepšo pri- ProlzvocinJa otežkočena. Na nejšim furnirjem domače to- za rekonstrukcijo — novo- -----K furmrskem obratu teče pro- Varne pohištva, ki delajo za gradnjo žagarskega obrata. izvodnja v treh izmenah in izvoz. Do začetka novembra Dela opravljajo z lastnimi in-?° z™pgljivosti maksimalno so tem tovarnam dali nad vesticijskimi sredstvi, zaradi izkoriščene. Nekoliko nižja 100 kubičnih metrov furnirja česar so morali okrniti po« _____________________________ proizvodnja — v primerjavi v vrednosti okrog 130.000 do- slovni »klad. Dela na žagar« ——~~—————z lanskim letom — je posle- larjev. Ce bi pri izvoju upo- skem obratu bodo v začetku V Lesni industriji v Litiji dica slabšega izbora surovi- števali še indirekten izvoz, bi prihodnjega leta končana; računajo, da bodo proizvod- ne. V mizarski proizvodnji bil letni plan izvoza presežen nov žagarski obrat v Zagorici njo — v primerjavi z lansko beležijo po lanskoletnem za- za najmanj 30 do 40%. Letos pa bo ekonomsko povsem povečali skupaj za 7%> za ftoju pomemben napredek: tudi ne bo dosežen plan iz- utemeljen in širšega pomena novanj, v gradnji je nadalj- letos določene planske nalo- izdelali" so pa tudi 1.000 oken voza iglavcev, ker je žagar- z ozirom na zajetje celotneaa njih 20, za kar je bilo potro- ge pa bodo presegli za 5 %, za Skopje. ski obrat v rekonstrukciji in surovinskega zaledja zasav- šenih preko 300 milijonov di- in sicer v žagarski industriji Lesna industrija Litija bo so prisiljeni oddajati rezan skega bazena, narjev. Urejena je družbena za 5%, v proizvodnji furnir- 28 % celotne proizvodnje pla- ;es kar izpod gatra, forsirajo Lesna industrija Litija na- prehrana v lastni menzi, kjer ja za 1 % in v mizarski pro- s>ala na zunanje tržišče, od Pa izyoz rezanega lesa listav merava prihodnje leto pove se zaposleni člani kolektiva izvodnji za 6%. tega 34% celotne žagarske cev in .pričakujejo, da bo cati fizični obseg proizvodu je lahko hranijo po znatno zni- Žagarska proizvodnja je v proizvodnje in 46% celotne predvidena količina rezanega skupaj za 15%; od tega ža- primerjavi z lanskim ,letom proizvodnje furnirja. Letni ‘esa za izvoz dosežena. garska proizvodnja za 68 %. nekoliko nižja, največ zaradi plan izvoza' bo delovna orga- V primerjavi z lanskim le Povečanje temelji na novo- hude zime na začetku leta in nizacija dosegla s 77%, v pri- lom so se letos osebni do- gradnji — rekonstrukciji ža- pomanjkanja surovine. De- merjavi z alnskim letom bo bodki v povprečju povečal: garskega obrata. Povečanje za 17,83%, ooravljenega pa pa bi bilo lahko še večje, če je bilo za 36% manj nadur- bi delovne organizacije raznega dela kot lani. V Lesni polagale z večjimi količinami industrij; Litija se uveljavlja lesa, ki jih pa ne bodo mogli sistem delitve osebnih dohod- zajeti, dokler ne bo zgrajena kov na podlagi uspeha posa- nova Zasavska cesta. Predvi-meznika, ekonomske enote in devajo, da bodo v letu 1964 celotnega podjetja že od leta razrezali okrog 15.000 do 1959. Zdaj pa bodo pristopili 18.000 m3 lesa, v letu 1966 pa k nadaljnjemu izpopolnjeva- računajo s povečanjem žagar-tiju sistema nagrajevanja, da ske proizvodnje za nadaljnjih Žani ceni. Počitniški dom v Novigradu pa omogoča zaposlenim prijeten in koristen oddih na morju. bode razdeljevanje osebnih dohodkov vezali’ tudi na znižanje ali zvišanje materialnih stroškov. Omeniti velja, da so v litii- 3.000 m3. Z nadalnjim razvojem ureditve lesno surovinske baze v ožjem ljubljanskem okraju bo razrez lesa v zasavskem bazenu osredo- NOV ŽAGARSKI OBRAT urejuje Lesna Industrija Litija v Zagorici ski Lesni industriji pristopili točen na eno najbolj odgo-letos k vzgoji lastnih kadrov varjajočih bazenskih žag. za industrijsko kvalifikacijo Za prihodnje leto predvide-v mizarski stroki in tako vajo zmanjšanje izvoza pri opustili klasičen način izo- rezanem lesu iglavcev za 8 % braževanja kadrov. Ta način na račun oskrbe ostalih de-izobraževanja bodo uporab- lovnih organizacij zasavskega ljali še naprej, in sicer zaradi bazenskega področja. Rač-* predvidene rekonstrukcije oz. najo pa, da - bodo 26% vs* novogradnje obrata za proiz- proizvodnje plasirali na zuna vodnjo mizarskih izdelkov, njih tržiščih, od tega 47% Prav tako pa bodo za furnir- furnirske proizvodnje in 26% sko in žagarsko proizvodnjo žagarske proizvodnje. Plan iz-vzgajali kader sami. (Nadaljevanje na strani 31) naši dosežki naši dosežki naši desežki < Občani v mehanizmu samouprave i (Nadaljevanje s strani 30) cije v začetku 1964. leta. Izdc-voza za leto 1964 pa bo za lavi statuta so povsetili vso po-13% večji od predvidenega zomost, ker želijo, da bi sta-.izvoza v letošnjem letu. Ome- tut zagotavljal ekonomično in niti je treba, da računajo v rentabilno poslovanje, Ayiga-Lesni industriji, da bodo tu- nje storilnosti ter .utrjevanje di v prihodnjem letu oskrbe- sistema delavskega samovali z najkvalitetnejšim tur- upravljanja, in sicer v inte-flirjem domačo pohištveno resu kolektiva in družbeno-industrijo, ki izvaža izdelke, političnih skupnosti. — Za j V lesni industriji Litija prehod na 42-umi delovni tc-predvidevajo v okviru 7-let- den pa zbirajo potrebne po-nega plana razvoja investicij- datke in pripravljajo analize, ska vlaganja za rekonstruk- Računajo, da bodo prihod-‘cijo oz. novogradnjo mizar- nje leto že prešli na 42-urni skega obrata, in sicer v dveh delovni teden v proizvodnji etapah. V*prvi etapi bi ure- furnirja, in bodo predvidoma dili obrat za proizvodnjo uvedli štiri izmene. Na žagar-manjšega furniranega pobi- skem obratu bodo uvedli štva, ki hi ga v celoti pla- 'skrajšani delovni teden po sirali nti tuja tržišče, za kar končani rekonstrukciji in p robi potrebovali okrog 120 mi- učitvi tehnološkega procesa, lijonov din. V drugi fazi pa V mizarski proizvodnji pa bi uredili obrat za serijsko morajo predhodno še dopol-iproizvodnjo stavbnega po njti tehnološki proces, hištva. Okrog 25 % proizvodnje tega obrata bi izvozili, za Ureditev pa bj rabili 180 milijonov din. Od potrebnih 300 milijonov din bi namenili za predvideno investicijo 200 milijonov din lastnih sredstev in le 100 milijonov din posojil. Z investicijami bi se povečal fizični obseg proizvodnje po končani prvi etapi (1967) v primerjavi z letom 1964 za 21 %, po končani drugi etapi (1968) pa v isti primerjavi za 47 %. Leta 1968 bi Lesna industrija Litija dosegla že 1 milijardo 200 milijonov din družbenega bruto produkta. Večal bi se pa vzporedno tudi izvoz, saj računajo, da bi bil izvoz 1967 večji od doseženega izvoza v prihodnjem letu za 67 %. izvoz bodo povečevali na račun finalne proizvodnje, zmanjševali pa bodo izvoz rezanega lesa. In še nekaj podatkov okrog izdelave osnutka statuta in prehoda na 42-urni delovni teden! Računajo, da bodo začeli z javno razpravo o osnutku statuta delovne organiza- V LITIJI urejajo montažne hišice Litijsko kmetijstvo Na področju litijske obči-^kmetijstva. Posebne pozorno-ne posvečajo pripravam za sti je bil deležen razvoj druž-izdelavo 7-letnega perspektiv- benih kmetijskih posestev in nega navrta gospodarskega in kmetijskih zadrug' kot nosii-družbenega razvoja vso po- cev socialistične preobrazbe zomost. še posebno skrb na- vasi. menjajo izdelavi plana za . V Litiji ugotavljajo, da sc kmetijstvo. V la namen so je vrednost bruto proizvod-zbrali vrsto zanimivih podat- nje v tiružbenem sektorju kov, ki ilustrativno ponazar- kmetijstva v razvoju 1957 — jajo dosedanji razvoj kme- 1962 povečala od 521,519.000 tijstva na področju litijske dinarjev na 796,900.000 din, občine, hkrati pa nakazujejo oz. za 52,6 %. Vzporedno sc vrsto nalog za njegov nadalj- je povečal tudi narodni do-nji razvoj. hodek, in sicer od 54,527.000 Tudi na področju litijske dinarjev na 135,749.000 din, občine so pred letom 1955 za- oz. za 109,2 %. znamovail stagnacijo kmetij- Ena od osnovnih znaeilno-ske proizvodnje. Pomemb- sti razvoja družbenega sek-nejši napredek v kmetijski torja Kmetijstva na področ-proizvodnji je bil zabeležen ju litijske občine jc bilo po-po 1955. letu, ko je bila prvič večanje zemljiških površin .presežena predvojna raven lastne proizvodnje in poveča-proizvodnje in ko se jc zače- nje hlevskih zmogljivosti za lo z večjim vlaganjem druž- govedo in prašiče. Za dosego benih sredstev za napredek teh namenov so vložili nre- ■: ccjšnja finančna sredstva, in nje in sta tako najvažnejši sicer iz različnih virov, na panogi intenzivna živinoreja začetku namenjena izključno in sadjarstvo. Računajo, da z;i povečanje hlevskih zmog- sc bodo v prihodnjih letih mvosti in živinskega fonda, povečale površine socialisti;. Manj pozornosti pa so po- nega sektorja kmetijstva, d-a svetih pridobivanju novih bo 1970. leta zajemal 7,44% kmetijskih površin z aronda- vseh obdelovalnih površin "fr tcr usposabljanju zem- oz. 618 ha zemljišč. Poveča' Ijišc za intenzivno proizvod- nje površin bo doseženo z njo Zaradi navedenega je nakupom, zakupom oz. aron-prišlo na začetku te jnvesti- dacijami ter s krčenjem ggz-cijske izgradnje do pomanj- dav. Ker trenutno kmetijski kanja osnovne voluminozne zadrugi Litija in Gabrovka — krme, močnih krmil in stelje, Dole ne razpolagata z večjimi pa čeprav jc bila poljedelska kmetijskimi površinami bo proizvodnja usmerjena le v treba doseči, da bo sociali-pridobivanje krme. -Omeniti stični sektor kmetijstva ne-' mrl3’ da Je bil° v razdobju nebno krepil proizvodnjo na 1957 — 1962 investirano v obstoječih površinah in kar kmetijstvo nad 260 milijonov najustrezneje začrtal proi& din, kar predstavlja 12% vodne naloge na novo pri. vseh investicijskih vlaganj v dobljenih površinah. Vzpo-občinskem merilu. Verjetno redno s tem pa bo treba po.J bi bili lahko učinki izvršenih svečati vso skrb tudi kmetii-mvesticijskih vlaganj večji, ski proizvodnjj v zasebnem cc ne hi nastopile nekatere sektorju, slabosti že ob samem izvažanju investicij. Investicijska sredstva so se namreč vlagala na prevelikem številu objektov in pri velikem številu POGODBENO SODELOVANJE SE NI ZADOVOLJIVO! ENA OD SAMOPOSTREŽNIH TRGOVIN litijske poslovne enote »Mercator« kmetijskih" ‘organizacijT^ M .kmetijstva na toJs sms sticij. Sicer pa so bili v tem ‘ l“tdl organiziram proizvod-, času osvojeni na osnovi prak- "!anta*n?<*a 120 milijonov din, in sicer za , . ge Gabrovka Dole ki je ce, Tihaboj, Kumpolje, Turri ustanovljena iz šestih manj- nasada na Kresniškem vrhu gradnjo 2 govejih hlevov, mol- _ a an,OV J^!la *eta *n Kraje pri Dolah — do- ših kmetijskih zadrug in sa- V tem nasadu ie na 37 ha za- zišča, 800 m- silosa, za ure- p Gabrovka^Kmen" koncno pod™žt>lli. kmetij,skd mostojn.ga posestva Ponovi- saleno 90% iab'-in- in 10% ditev 37ha plantažnih naša- ‘uge uaorovka m Kmetij- proizvodnjo kmetijski zadru- če - Gmiače. Lastno proiz- hruTk Proizvodi te nLtaže dov, vrtnarije, za gradnjo sta- o Spe4Tni Sni Tn no^' ? bi b™!tijske p?vršin