NAŠA  ENOTA  TERITORIALNE  OBRAMBE
JE NAJBOLJŠA V DRŽAVI
Enota teritorialne obrambe Mira Perca-Maksa, v katere sestavi sta kar dve tretjini delavcev ali prebivalcev iz naše občine (med njimi tudi nekaj žensk), tretjina pa je iz bežigrajske, je bila lani ob dnevu JLA proglašena za najboljšo enoto terito-rialne obrambe v naši državi in je prejela veliko plaketo oboroženih sil SFR.1. To visoko priznanje je prišlo nepričakovano, kljub temu, da so sestavni deli te cnote že prejeli več priznanj v občini. mestu in repuhliki. Čeprav jih je uspeh presenetil — sami so namreč tako kritični do sehe, da vidijo celo več svojih napak kot njihovi opazovalci —, vendarle ni prišel po naključju. Ta vrh, ki so ga dosegli. je re-zultat dolgoletnega načrtnega dela in usposablja-nja, prizadevanja in volje vseh biti n dneva v dan boljši. Ta plaketa je zato tadi obveza za naprej.
»Sprašujejo nas, na kakšen način smo dosegli ta uspeh: zanima jih, če je za to kakšna formula. Ni, jim odgovarjam, skrivnost je v tem. da smo v naši enoti izredno okrepili skupinsko in tovariško delo. To se nam zdi zlasti pomembno zato. ker moramo mi, za razliko od aktivnih sestavov, manjkajoče znanje nadomestiti s takim načinom dela,« je po-vedal komandant te enote Janez Presl.
Ustvariti vzdušje za skupinsko delo pa nikakor ni preprosta stvar. Nadvse pornembno je, da se skupaj znajdejo pravi ljudje, med katerimi se bodo oblikovali tovariški odnosi, ljudje, ki se bodo zanesli drug na drugega in dopolnjevali drug drugega. Zato ljudi, zlasti za odgovornejše nalo-ge, nikoli ne izbirajo zgolj iz suhoparnih podatkov na papirju, ki o človeku povedo veliko premalo. Čeprav sami ne odločajo o kadrovskih zadevah, imajo možnost vplivati nanje; tako se v zadnjih nekaj letih ni primerilo, da ne bi upoštevali njiho-vih predlogov.
Sposobnosti marsikaterega človeka se pokažejo šele pri delu. zato ima v njihovi ehoti vsakdo mož-nost napredovati. Po vsaki vaji sedejo skupaj, pre-tresejo njen potek in ocenijo vsakega posebej. Tako sproti ugotavljajo. če kateremu izmed njih bolj ustreza opravljanje drugih nalog kot tistih. za katere je zadolžen.
Prav gotovo je k temu, da je naša cnota terito-rialne obrambe tako uspešna, kot je. pripomoglo tudi razumevanje občine za celoten sistem splošne Ijudske obrambe. Odlično je sodelovanje z druž-benopolitičnimi organizacijami in občinsko sa-moupravo: ni bilo vaje, da naših teritorialcev ne bi obiskali predsednik občinske skupščine. predsed-nik OK. ZKS ali kdo drug. Zato stavek. da je teri-torialna enota Mira Perca-Maksa res del naše ob-čine. ne zveni kot fraza.
Odločujoči dejavnik za njihov uspeh pa je tudi pripadnost, ki jo člani enote čutijo do tega dela Ljubljane. saj večina v njem tudi živi in dela. Mnogi izmed njih so pripadniki te enote že več let in Ijudje. zlasti v hribovskih prcdelih naše občine. jih že kar dobro poznajo. So kmetije, pravijo, kjer se že počutimo kot doma.
Kako tesno so povezani s krajem, v katerem se tisti čas nahajajo, opisuje tudi tale dogodek, ki se jim je pripetil pred nedavnim. V komando enote je pritekel kmet in dejal: »Poslušajte. moja krava ne more teliti. Vem, da imate v vaši enoti tudi ve-terinarje!« Dva »zdravnika« za živali sta seveda takoj odšla z zaskrbljenim kmetom in vse skupaj se je dobro končalo. fantje pa so tako dobili po-novno potrdilo, da jih Ijudje jemljejo kot svoje, kar je seveda za tako enoto pomembno.
Četrtina pripadnikov te teritorialne enote, ki nosi ime po enem prvih slovenskih partizanskih komandirjev in narodnem heroju Miru Percu-Maksu, so po nacionalnosti pripadniki drugih na-rodov in narodnosti. Vendar zaradi tega ni nikoli prišlo do kakršnihkoli težav in čeprav nekateri izmed njih ne mislijo v Sloveniji ostati za vedno, so se izredno dobro vključili v enoto. »Kot smo v Mostah večkrat že poudarili, se pri nas ne sprašu-jemo, katere narodnosti je kdo. temveč kakšen delavec je. Tako tudi v naši enoti poznamo le dobre in slabe vojake. »je razložil Marjan Dragar, ki skrbi za delo ZK.
Njegove besede. da so namreč nacionalni od-nosi v tej enoti res zgledni. je potrdil Refik Šestan. starešina. sicer doma iz SR Bosne in Hercegovine. Dodal pa jc še podrobnost. ki je po njegovem mncnju tudi pripsevala k uspešnosti te enote. »Za rezervnega vojaka je predvideno. da potrebuje nekako tri dni za preobrazbo iz civilne v vojaško osebo. saj se ne da kar na mah odložiti bremen vsakdanjih skrbi. V naši enoti pa se večina izredno hitro prilagodi novim razmeram.«
V okviru enote teritorialne obrambe Mira Perca-Maksa delujeta tudi aktiva ZK in Zveze so-cialistične mladine. kot je povedal Marjan Dra-gar. je okoli 15 odstotkov pripadnikov te enote članov ZK. Sestajajo se pred vajo in po njej. »Stremimo za lem. da komunisti z osebnim zgle-dom vplivamo na potek akcije. Sodelujemo tudi pri pohvalah in grajah. Dejstvo je, da smo izredno kritični do sebe in se. brez opozoril. trudimo. da napake čimprej odpravimo.«
»Mladi v tej enoti delamoskupaj z ZK.« je sliko o delovanju družbenopolitičnih organizacij v enoti dopolnil Boris Ferenčak. ki je zadolžen za delo mladinske organizacije. Iz podatkov. da je povprečna starost v enoti nekaj pod 30 let. lahko razberemo, da je v njej kar veliko mladih. Kot za-nimivost je naš sogovornik še povedal. da se vpliv družbenopolitičnih organizacij in njihovega dela
ka?p tnrii v ndnn«u dr> nrn7ia in nnremp   sai na
zadnjih dveh vajah ni bilo poškodb. Tudi težjih nesreč ni bilo, kakšen izvin ali žulj pa je vedno. Ne gre tore j le za disciplino, marveč tudi za samodis-ciplino pripadnikov.
Tudi osebni zgledi sodijo med tiste dejavnike, ki so prispevali k dosežku enote. Starešine posku-šajo namreč tudi s svojim obnašanjem vplivati na druge. Ko gredo na pohod. na primer, koraka po-veljstvo enote, tudi z nahrbtniki na ramenih, spre-daj, na čelu kolone. Nasploh imajo starešine v enoti veliko odgovornost, še zlasti zato, ker v njej ni profesionalcev, marveč gre izključno za re-zervni sestav. »Enota se mora na vajah znajti po-polnoma sama. V štabu teritorialne obrambe sicer pripravimo načrt«, je opisoval delo Franci Košir. komandant teritorialne obrambe v naši občini. »toda od sklica dalje je enota popolnoma samo-stojna«. Rezervni starešine opravljajo polegstro-kovnega tudi pomembno družbenopolitično delo, saj gredo skoz njihove roke desetine mladih ljudi. Ta stran njihovega dela je premalo poudarjena in vrednotena.
V mozaiku drobnih, a zato nič fnanj pomemb-
nih stvari, ki so pripomogle k oblikovanju uspešne enote teritorialne obrambe, je bilo tudi razume-vanje, s katerim so njeni pripadniki sprejemali usposabljanja, ki so jim včasih prekrižala tudi nji-hove osebne načrte. V ljudeh se je v teh letih izo-blikovala zavest o pomembnosti njihovih nalog, o tem, da jih je treba hitro in dobro opraviti. Brez te zavesti«bi težko obdržali motiviranost za takšen napor, saj so v kratkem času imeli kar dve vaji. Pomembno mesto v enoti ima tudi informalivna dejavnost. Politični komisar Anže Delibegovič je raziožil. da vsak pripadnik takoj po prihodu na zborno mesto zve. zakaj so ga poklicali in koliko časa bo približno zadržan. Ves čas vaje imajo vo-
V pogovoru so sodelovali pripadniki tnote TO Mira Perca-Maksa, ki smo jiti izbrali tako, da smo obenem predstavili tudi pisani sestav le enote. Pogovarjali smo se $ komandantom enote Janezom Preslom. kmetom Stanelom Ambro-žem. zasebnim obrtnikom Jožetom Krušičem, Aniclom Delibegovičem in Anlonom Jakov-cem i/ Papirnice Vevče, Refikom Šestanom, de-lavcem iz repuhlike BiH, Marjanom Dragarjem, sekrctarjem komiteja /K le enole. Borisom Fe-renčakom, zadolženim za delo mladinske orga-nizadje. in Francijem Koširjem. komandantom lerilorialiie obrambe v naši občini.
Na sliki so priznanja, ki jfli je prejela naša enota te-ritoriaine obrambe: zasta vica za najboljšo enoto v Ljubljani. pokal za najboljšo enoto v naši repu-bliki in veliko plaketo oboroženih sil SFRJ za naj-boijšo enoto v državi (Foio: D. J.)
jaki na voljo dnevno časopisje, izdajo pa tudi svoj bilten.
Kar 24 pripadnikov te enote je zaposlenih v Pa-pirnici Vevče. V tej delovni organizaciji. kjer je delo organizirano v štirih izmenah, ni nikakršnih problemov, če mora delaveczaradiAisposabljanja na hitro zapustiti delovno mesto. To je potrdil tudi Anton Jakovac, ki dela v tej tovarni kot vodja stroja, saj mu v takem pritneru vedno čimprej najdejo zamenjavo. Tudi drugje ravnajo podob-no. Zato sta se ob koncu lanskegaleta. kojeenota dobila plaketo oboroženih sil SFRJ, komandant teritorialne obrambe v naši občini Franci Košir in predsednik občinske skupščine Niko Lukež zah-valila ozdom, kjer delajo pripadniki te enote. za razumevanje, brez katerega ne bi dosegli takega uspeha.
Večje težave so seveda, če je pripadnik zasebni obrtnik ali kmet. Ta navadno dela, ki se ga je na-menil opraviti tistega dne, ne more preložiti na druga ramena. Jože Krušič, zasebni obrtnik, na-jraje vidi. če do alarma pride konec tedna. Takrat še nekako gre. Ima namreč vozilo, ki ga mora tudi pripeljati s seboj, med tednom pa ga potrebuje za delo na terenu. Zgodilo se je ze, da je imel avto naložen za prihodnji dan. a ga je moral kar sredi noči raztovoriti. Zelo nerodno je tudi. če gre za večdnevno odsotnost. Takrat seveda mora neka-tera dela odpovedati.
Podobne težave itna tudi kmet Stane Ambrož. »Doma se ne da dobiti zamenjave, oče ima že prek 70 lct. pozna se mi vsak dan, ko me ni. Navadno me pokličejo prav takrat. ko je največ dela. Kmetje smo tako odvisni od vremena. da je kar čudno. Zamudiš le en dan, pa si zamudil kar cel mesec« razmišlja.
Take težave v enoti Mira Perca-Maksa vedno razumejo. Še vsakega, ki je moral v službi ali doma opraviti kako nujno delo, denimo nakrmiti živino. če nima nikogar drugega, ki bi mu naložil to opravilo. so pustili za urico. dve ali tudi tri domov. Pomembno je. da pripadnik svojo nalogo v cnoti opravi dobro in da obenem tudi doma ni nič narobe.
Čeprav so vaje vcdno naporne — včasih je mraz, spet drugič vroče, spremlja jih utrujenost. imajo ožuljene noge, pa fantje pravijo, da tudi pri-jetnih in veselih trenutkov ne manjka. Večina se že kar nekaj časa pozna med seboj. stkale so se to-variške vezi, povezujejo jih skupni doživljaji. Če-prav so vaje ponavadi ob sobotah in nedeljah, brez kakršnihkoli dnevnic ali drugačnega nado-mestila za ta čas, se marsikateri od njih razveseli ob misli, da bo spet videl znane obraze. se pogovo-ril z Ijudmi, ki so mu postali tovariši ali znanci.
D.J.