w¥^ ' ' / 4 '' I . ^, r .., , , ... , ^ ■' ^Kv’r' ;: A« -iv r'' '^'■yXmWJi-''' " tli MSt. ib- ’>';: i‘J.C .i — Ä -J?- r_ -_ ( i' ■ IZVEST j E . i|9| Cy. '^r** ■'•“".'i '■ ' ■ k-'' W'■vv, ■ •>• ?,• r mm fes#II 1933/34 Xi/f,> f ,lu ■-;> v • HMltßWf *M X« /. V 'f H. (.w :1 ,5/, A'flMy Ki'Ä '^ŽLi// > tij ,'!?■; &Tft • & J ^Lm \^3.r** S'L& /'. * <4* ' 'j/ /jf/f, ’ ‘, W&j't " ' ' t «-" r- • . . ■ • ■ • t- vr~, r, 'A-&’ ‘,;. ^1?» A> '••»>■'■i>- ^ ;v'>.- ‘i>.7*' ?*}%£.? £VV -i'j“:’ ■•'' vii&ii ' '■■■'•. v* 4'#'^ A •:*..*. '-hv-N^ —L|l^ • ; » i* ’ A Vfi&tf&t-ik .f,w-u j n /.dp , r •'.:■■•■ • s‘ ...-,;; i . } -;. % ., .- '"'■ -\' /f V/ ■''- $*»£■. •*•*» a ‘'■'k?;-'rJ * Mm '. /t®!»®)® t \ >! ! ;r -; ,%'HM 'i' >v./j/tsN ti'iSJ" ; .4 .-> '*> SfHOr pfb -v WrCrW^ä ÄAVÄvfi,' Mi......... >■(* -i: V ->•■' . ,.?f U'Artl^4 »Aivfc..’' «W.V?- ... '7''/,' 1 !J fM.?-J?': ►•'!*. i ,‘U? ,. V' /v *.\'f- /. r :.y ^.ü.C'a- •.' 1 “lg. /.v. f'w. ^ -; V\r) ir ''''#(i , i». • //,"■ ■ W- T viJcr/#, •' v •< ™ ■ :IW ' WaLV • -,f"?'-„J* -hJ& ■?' *' -v Ve\-« JO. '. '«-*> uß i j,^h\- iif 1 J'l:.» "'„» vViž!>'-ä.'• i>V’''«kul.- i - r'■ i'iykV - ;-i*v V' A/i^!'"(>■ y/^ : •Ä'/vii?.'«»!' ivrS; i' i." •'■"'••■[ » • ’\i fJi(Sf •.•';> '. s\w2,^V-v\ 4# '*• v7i(4 -TlV ; i, i' 'i i 1 --“•^ '*'/'/V f '} "^k t/ ' ' '■^ A /• . 5 v f K-V ('/»V “n ;...','( t , 'J/ •A'}, r*i)'/ fr.** ‘i' XV V ’•'«•' •• >V/'' f , V^ , ' ' ’. i,: ' fk t.h ?k i «i> l ä : <: *\\.?ü\$m*V • r,/-- . fe KOK ’filiVji Ir fisSö "mW'*)' ■h'iirk *f* ft V32pPO\ Xwi «•„V'vvww i*' .A •/;V^->Ti f Mj0jt i£e Jrem. Pf „y. ,w-\ K-'T^c. /<•. &ZŽ3?1? ■£g?':-\ ■ W% m ’i'.'yy m’ rK^fu^Y,- rah-.’K •' ^sfnöy' i'-»'."■"< fr '4 rs^V- '•' ,1' j.. • !*1 .';.M -; , £ !•:' V? * •'/ i,,: v;. ,N. -VV- ^ y%. • ./ » ■l\' v.- Kiji .,• . ,. .1'. ... /&?*:> .,•:•■•• ■ :'iiJ I Z V E S T J E DRŽ. REALNE GIMNAZIJE V NOVEM MESTU ZA ŠOLSKO LETO 1933/34 * NOVO MESTO 1934 IZDALO RAVNATELJSTVO ŠOLSKA POROČILA L Učiteljski zbor A / Izpremembe med šolskim letom 1. Profesor Rupnik Boris je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.535 z dne 31. julija 1933. premeščen na drž. realno gimnazijo v Kranju. Službe na zavodu je bil razrešen 31. avgusta 1933. 2. Učitelj veščin Fon Danilo je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.535 z dne 31. julija 1933. premeščen na drž. realno gimnazijo v Ptuju. Službe na zavodu je bil razrešen 31. avgusta 1933. 3. Profesor drž. realne gimnazije v Kranju Ahlin Franc je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.535 z dne 31. julija 1933. premeščen na tukajšnji zavod. Službo na zavodu je nastopil 2. septembra 1933. 4. Profesor drž. realne gimnazije v Peči Kordič Stjepan je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.535 z dne 31. julija 1933. premeščen na tukajšnji zavod. Službo na zavodu je nastopil 2. septembra 1933. 5. Učitelj veščin na drž. realni gimnaziji v Ptuju Jurko Stane je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.535 z dne 31. julija 1933. premeščen na tukajšnji zavod. Službo na zavodu je nastopil 6. septembra 1933. 6. Profesorica 1. drž. realne gimnazije v Ljubljani dr. Piskernik Angela je bila z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br. 25.765 z dne 3. avgusta 1933. premeščena na tukajšnji zavod. Službo na zavodu je nastopila 2. septeaiubra 1933. 7. Profesor Bačar Rafael je bil z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br.25.765 z dne 3. avgusta 1933. premeščen na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. Službe na zavodu je bil razrešen 15. septembra 1933. 8. Suplentinja II. ženske realne gimnazije v Beogradu Guelmino Jelena je bila z odlokom ministrstva prosivete S. N. br. 25.763 z dne 4. avgusta 1933. premeščena na tukajšnji zavod. Z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.764 z dne 4. avgusta 1933. je bila dodeljena na službovanje I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, nato pa z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 39.114 z dne 23. oktobra 1933. dodeljena na službovanje II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 43.370 z dne 24. novembra 1933. je bila premeščena na drž. realno gimnazijo v Smederevski Palanki. Službe ni nastopila. 9. Profesor drž. realne gimnazije v Novem Vrbasu Jovanovič Milan je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 29.161 z dne 27. avgusta 1933. premeščen na tukajšnji zavod. Službo na zavodu je nastopil 16. septembra 1933. 10. Profesor drž. realne gimnazije v Smederevski Palanki Medved Ivan je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 14.269 z dne 12. maja 1934. premeščen na tukajšnji zavod. Službo na zavodu je nastopil 25. maja 1934. B / Napredovanja 1. Kr. banska uprava je priznala učitelju veščin Fonu Danilu z odlokom I\ . No. 9918 z dne 12. julija 1953. prvi periodični povišek IX. položajne skupine z dnem 1. avgusta 1952. Z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 25.748 z dne 5. avgusta 1955. je napredoval v VJ1T. polož. skupino. 2. Kr. banska uprava je priznala profesorju Rojšku Francu z odlokom I\. No. 9920 z dne 12. julija 1955. prvi periodični povišek VII. polož. skupine z dnem 1. aprila 1955. Z ukazom Njeg. Veličanstva kralja S. N. br. 12.841 z dne 50. aprila 1954. je napredoval v VI. polož. ekupino. 5. Kr. banska uprava je priznala profesorju Prosenu Petru z odlokom IV. No. 9921 z dne 2. avgusta 1955. prvi periodični povišek IV/1. položajne skupine z dnem 1. avgusta 1955. 4. Kr. banska uprava je priznala profesor ju Mežanu Janezu z odlokom IV. No. 9919 z dne 26. avgusta 1955. prvi periodični povišek VII. položajne skupine z dnem 1. oktobra 1952. 5. Učitelj veščin Jurko Stane je napredoval z ukazom Njeg. Veličan-stva kralja S. N. br. 45.425 z dne 21. novembra 1955. v VII. položajno skupino. 6. Suplentinja Kovač Marija je bila z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 44.556 z dne 4. decembra 1955. postavljena za profesorico VIII. polož. skupine na tukajšnjem zavodu. 7. Suplent dr. Turk Alojz je bil z odlokom ministrstva prosvete S. N. br. 44.445 z dne 6. decembra 1955. postavljen za profesorja VIII. položajne skupine na tukajšnjem zavodu. 8. Kr. banska uprava je priznala profesorju dr. Ažmanu C irilu z odlokom I V. No. 14.845 z dne 2. decembra 1955. prvi periodični povišek IV/1. položajne skupine z dnem 1. decembra 1955. C / Dopusti 1. Kr. banska uprava je odobrila profesorju Bačarju Rafaelu z odlokom IV. No. 11.645 z dne 9. septembra 1955. bolezenska dopust od 24. avgusta do 14. septembra 1953. 2. Ministrstvo prosvete je odobrilo suplentinji Guelmino Jeleni z odlokom S. N. br. 50.811 z dne 8. septembra 1955. petnajstdnevno odsotnost od službe od 5. do 17. novembra 1955. zaradi bolovanja. podaljšalo z odlokom S. N. br. 35.519 z dne 2. oktobra 1955. dopust za dva meseca do 17. novembra 1933. in z odlokom S. N. br. 42.865 z dne 22. novembra 1933. za nadal jnji mesec do 17. decembra 1935. 5. Ministrstvo prosvete je odobrilo profesorju Koštialu Ivanu z odlokom S. N. br. 56.687 z dne 9. oktobra 1955. šestmesečni dopust zaradi bolovanja od 5. septembra 1953. do 4. marca 1934. in je podaljšalo dopust z odlokom S. N. br. 8754 z dne 26. marca 1954. za nadaljnje tri mesece. 4. Ministrstvo prosvete je odobrilo profesorju Prosenu Petru z odlokom S. N. br. 40.349 z dne 4. novembra 1953. bolezenski dopust od 21. septembra do 22. decembra 1933. 5. Profesorica Ni ki to vic Stamenka je bila na podlagi odobritve ministrstva prosvete S. N. br. 30.469 z dne 13. septembra 1933. v dneh 4. do 7. oktobra 1933. odsotna od službe, da se je udeležila 11. kongresa jugo-«bvanr.kih geografov v Ljub!:ani. 6. Kr. banska uprava je odobrila učitelju veščLi Jur :u St i.ielu z odlokom IV. No. 14.227 z dne 20. oktobra 1933. bolezenski dopust od 4. 14. oktobra 1933. in z odlokom IV. No. 6326 z dne 2. maja 1934. dopust dne 9. maja 1934. zaradi udeležbe na občnem zboru udruženja nastav-nikov gimnastike v Ljubljani. 7. Kr. banska uprava je odobrila suplentinji Kovač Mariji z odlokom IV. No. 14.026 z dne 18. oktobra 1933. dopust od 16. oktobra do 1. novembra zaradi profesorskega izpita. 8. Kr. banska uprava je odobrila suplentu dr. Turku Alojzu z odlokom IV. No. 14.027 z dne 18. oktobra 1933. dopust od 16. oktobra do 14. novembra 1933. zaradi profesorskega izpita. 9. Profesor Jovanovič Milan je bil na podlagi odobritve predsed. ininistr. sveta Ad. br. 1617/1933 v dneh od 2. do 8. novembra 1933. odsoten od službe, da se je udeležil proslave lOOletnice gimnazije v Kragujevcu. 10. Kr. banska uprava je odobrila profesorju dr. Kozaku Ferdu z odlokom IV. No. 16.370 z dne 4. januarja 1933. dopust od 10. do 17. januarja 1934. zaradi potovanja v Sofijo kot delegatu ljubljanskega «Penki uba». 11. Ministrstvo prosvete je odobrilo profesorju Kordiču Stjepanu z odlokom S. N. br. 11.496 z dne 24. aprila 1934. trimesečni bolezenski dopust od 11. aprila do 10. julija 1934. 12. Profesor Ahlin Franc je bil na podlagi odobritve kr. banske uprave IV. No. 6520 z dne 3. maja 1934. od 26. do 28. maja odsoten od službe, ker se je udeležil izleta Podmladka Jadranske Straže na morje. D / Učiteljski zbor ob koncu šolskega leta 1. Vagaja Ludvik, direktor; rez. pešad. kapetan I. razreda, odlikovan s češkoslovaškim vojnim križem in s spomenico na vojno za osvobojen je in ujedinjenje; gl. predmet: matematika in fizika; službena doba: 25 1. 9 m. 16 d.; IV. 1. polož. skup. od 2. februarja 1952.; učil je matematiko v II. a in Vlil. razr.; na teden 7 ur. 2. Koštial Ivan, profesor; odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje; gl. predm.: slovenščina, str. predm.: latinščina, grščina; službena doba: 54 1. 2 m. 13 d.; III. 2. polož. skup. od 1. oktobra 1929.; na bolezenskem dopustu. 3. Prosen Peter, profesor; odlikovan z redom sv. Save V. stopnje; gl. predm.: latinščina, grščina, str. predmet: slovenščina; službena doba: 25 I. 6 m. 28 d.; IV. 1. polož. skup. od 9. julija 1930.; učil je zgodovino v II. b razr., latinščino v V.—Vlil. razr.; na teden 16 ur; razrednik Vlil. razr. Ib 4. Ažman Ciril, profesor; doktor modroslovja in bogoslovja; odlikovan z redom sv. Save V. stopnje; gl. predm.: rim.-kat. verouk; službena doba 24 1. 9 m. 28 d.; IV. 1. polož. skup. od 8. novembra 1930.; učil je verouk v II. a, III. a, IY. a, IV. b, V.—VIII. razr.; na teden 16 ur; ekshor-tator, razrednik II. a razr., varuh dijaške podporne zaloge. 5. Krajec Janko, profesor; odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, odbornik mestne občine Novo mesto; gl. predm.: nemščina, str. pretim.: latinščina, grščina; službena doba: 23 1. 9 m. 11 d.; IV. 1.polož. skupina od 2. februarja 1932.; učil je nemščino v IV. a, IV. b, V.—VIII. razr., zemljepis v I. a in I.b razr.; na teden 22 uri; razrednik VI. razr., varuh % german. dijaške knjižnice. 6. Piskernik Angela, profesorica; doktorica modroslovja; gl. predm.: prirodopis, str. predm.: matematika, fizika; službena doba: 17 1. 9 m. 27 d.; IV. 2. polož. skup. od 10. decembra 1931.: učila je prirodopis v I. a, I.b, II. a, V., VI., Vll.razr., higijeno v III. a, III. b, IV. a, IV. b, VI. in VII. razr.; na teden 22 uri; razrednica I. b razr., varuhinja prirodopisne zbirki? in botaničnega vrta. 7. Kranjec Rudolf, profesor; gl. predm.: francoščina, italijanščina, str. predm.: nemščina; službena doba: 14 1. 6 m. 28 d.; V. polož. skup. od 29. marca 1932.; učil je francoščino v I. a, I.b, III. a, IV. a, IV. b, V. in X! yn. razr.: na teden 21 uro; razrednik I. ti razr., varuh roman, dijaške knjižnice. /8. Rojšek Franc, profesor; gl. predm.: prirodopis, zemljepis; službena doba: 8 1. 6 m. 22 d.; Vil. polož. skup. od 10. marca 1930., VI. polož. skup. od 30. aprila 1934.; učil je zemljepis v II. b, V.—VIII. razr., prirodopis v II. b razr., kemijo v IV. a, IV. b in VIII. razr.; na teden 21 uro; razrednik II. b razr.; varuh kemijske zbirke. 9. Mežan Janez, profesor; gl. predm.: risanje, str. predm.: opisna geometrija; službena doba: 9 1. 8 m. 13 d.; VII. polož. skup. od 1. oktobra 1929.; učil je matematiko v 11. b razr., risanje v I.—VI. razr.; na teden n 22 uri; varuh risarske zbirke. 10. Klemenc Ivana, učiteljica glasbe; gl. predm.: glasba; službena doba: 17 1. 8 m. 22 d.; VIL polož. skup. od 2. februarja 1932.; učila je petje v I. a, I.b, II. a, II. b, žen. telovadbo v I. razr., mladinski pevski zbor (2 uri), dijaški pevski zbor (3 ure); na teden 15 ur; varuhinja pev-ske zbirke; oskrbovala je orglanje in petje pri dijaški službi božji. 11. Jurko Stane, učitelj telovadbe; gl. predm.: telovadba; službena doba: 14 1. 8 m. 13 d.; Vlil. polož. skup. od 15. decembra 1927., VII. polož. skup. od 21. novembra 1935.; učil je telovadbo v I. a, 1. b, II. a, 11. b, III. a, if III. b, IV. a, IV. 1», V.—VII. razr., žen. telovadbo v II.—VII. razr.; na teden 25 ur; varuh telovadne zbirke. 12. Kordič Stjepan, profesor; gl. predm.: matematika, fizika; službena doba: 5 1. 11 m. 28''d.; VIII. polož. skup. od 3. januarja 1932.; do 10. aprila 1934. je učil matematiko v 11. a, 11. b, III. b, Vll.razr., fiziko v IV. a, IV. I» razr.; na teden 20 ur; varuh fizikalne zbirke. Od 11. aprila 1934. na bolezenskem dopustu. 13. Medved Ivan, profesor; gl. predan.: srbohrvaščina; službena doba: 23 1. 3 m. 19 d.; VIII. polož. skup. od 3. avgusta 1932.; ni poučeval. 14. Kozak Ferdo, profesor; doktor modroslovja; gl.predm.: slovenščina, srbohrvaščina; str. predm.: nemščina; službena doba: 8 1. 6 m. 21 d.; VIII. polož. skup. od 2. marca 1933.; učil je slovenščino v II. a, II. b, IV. a, IV. b razr., srbski-hrvatski-slo venski jezik v VII. razr.; na 2 X teden 22 uri; razrednik VII. razr.; varuh slav. dijaške knjižnice. 15. Ahlin Franc, profesor; gl.predm.: matematika, fizika; službena doba: 4 1. 3 m. 19 d.; VIII. polož. skup. od 29. marca 1933.; učil je matematiko v I. b, III. b, IV. a, IV. b, VI. razr., fiziko v IV. a. IV. b, VIII. razr.; na teden 22 uri; razrednik IV. b razr.; varuh fizikalne in matematične ^ zbirke. 16. Jovanovič Milan, profesor; gl.predm.: srbohrvaščina, nemščina; službena doba: 4 1. 1 m. 17 d.: VIII. polož. skup. od 26. aprila 1933.; učil je srbohrvaščino v I.a, I. b, II. a, II. b, III. a, III. b, IV. a, IV. b razr., nemščino v III. a, III. b razr.; na teden 22 uri: razrednik III. a razr. 17. Nikitovic Stamenka, profesorica; gl.predm.: zemljepis, narodna zgodovina, str.predm.: srbohrvaščina; službena doba: 5 I. 8 m. 25 d.; VIII. polož. skup. od 26. maja 1933.; učila je zemljepis v II. a, III. a, III. b, IV. a, IV. b razr., zgodovino v 111. a, III. b, IV. a, IV. b razr.; na teden -> 22 uri; razrednica IV. a razr.; varuhinja zemljepisne in zgodovinske zbirke. 18. Kovač Marija, profesorica; gl.predm.: francoščina, str. predm.: slovenščina; službena doba: 4 1. 8 m. —d.; VIII. polož. skup. od 4. decembra 1933.; učila je slovenščino v I. b razr., francoščino v II. a, II. b, ITI. b, VI., Vlil. razr., zgodovino v II. a razr.; na teden 22 uri; razrednica III. b razr. 19. Turk Alojz, profesor; doktor modroslovja; gl.predm.: slovenščina, srbohrvaščina, str. predm.: nemščina; službena doba: 13 1. 10 m. — d.; VIU. polož. skup. od 6. decembra 1933.; učdl je slovenščino v III. a, III. b razr., srbski-hrvatskiislovenski jezik v V., Vi. in VIII. razr., filo-zofijo v Vlil. i’azr.; na teden 22 uri; varuh učiteljske knjižnice. 20. Štancer Franc, suplent; gl.predm.: matematika, fizika; službena doba 6 1. 8 m. 4 d.; pripravnik od 14. marca 1930.; učil je matematiko II v 1. a, 111. a, V., Vil. razr., fiziko v 111. a, JU. b, Vil. razr.; na teden 21 uro: poslovod ja-tajnik. 21. Jarc Janko, suplent; gl.predm.: zgodovina, str. predm.: slovenščina; službena doba: 1 1. 3 m. 22 d.; pripravnik od 7. marca 1933.: učil je slovenščino v I.a razr., zgodovino v V.—Vlil. razr.; na teden 17 ur; razrednik V. razr.; varuh numizmatične zbirke in gimn. arhiva. 22. Kek Franc, honorarni nastavnik; kapiteljski vikar; gl.predm.: rim.-kat. verouk: učil je verouk v I.a, l.b, II.b, Ill.b razr.; na teden 8 ur. 23. Dernovšek Marija, honorarna nastavnica; strokovna učiteljica na meščanski šoli v Novem mestu; gl.predm.: ženska ročna dela; učila je ženska ročna dela v 1.. II., III. razr.; na teden 6 ur. Služitelji 1. Tinta Ivan, šolski sluga; služitelj I. polož. skupine. 2. Gartner Franc, pomožni šolski sluga; služitelj-dnevničar. 3. Jevšek Janez, kurjač; dnevničar (v zimskih mesecih). IL Šolski letopis 24. avgusta je bila konferenca profesorskega zbora za določitev učnih knjig v šolskem letu 1933/34. Od 25. do 30. avgusta so se vršili popravni izpiti. 30. avgusta se je vršil izredni sprejemni izpit za vpis v I. razred. 30. in 31. avgusta sta se vršila popravni nižji in višji tečajni izpit pod predsedstvom direktorja. Od 1. do 5. septembra se je izvedlo vpisovanje učencev v I.—VIII. razred. 6. septembra se je praznoval rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika. Zavod so zastopali trije člani profesorskega zbora pri pontifikalni maši v kapiteljski cerkvi. 9. septembra je bila otvoritvena služba božja v frančiškanski cerkvi, nato pa otvoritvena konferenca profesorskega zbora. 11. septembra so razredniki opravili razredniške posle v svojih razredih in razglasili urnik. 12. septembra se je pričel redni pouk. 27. septembra se je zavod udeležil akademije, ki jo je priredila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu v spomin septembrskih dogodkov leta 1908. Slavnostni govor je imel suplent Jarc Janko, z deklamacijami pa sta sodelovala Peterlin Josip, učenec VIII. razreda, in Osolnik Bogdan, učenec IV. b razreda. Od 2. do 8. oktobra je trajal propagandni teden za konzum grozdja in sadja v dravski banovini. Učencem se je obrazložila važnost grozdja in sadja kot zdravilne in človeškemu organizmu potrebne hrane. 4. oktobra so bili učenci opozorjeni na mednarodni Dan varstva ž. i v a 1 i. 9. oktobra popoldne se je predvajal v Sokolskem domu za učence zavoda film: IX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. 12. oktobra popoldne so učenci opravili spoved in bili naslednji dan pri obhajilu. 26. oktobra je bila redna konferenca profesorskega zbora. 28. oktobra se je praznoval Dan j u g o s 1 o v u n s k o - č e š k o s 1 o v a š k e vzajemnosti. Po razredih so se vršila predavanja o borbi bratskega češkoslovaškega naroda za svobodo. 30. oktobra so predavali razredniki učencem o koristi varčevanja. l.in 2. novembra ni bilo šolskega pouka zaradi praznikov vseh svetnikov in vernih duš. Ker bi mnogo učencev zaradi oddaljenosti ne moglo obiskati grobov umrlih svojcev, je ravnateljstvo dalo v smislu § 32. zakona o srednjih šolah tudi 31.oklobra pouka prost dan. I. novembra je dijaški oktet zapel ob vojaških grobovih tukajšnjega pokopališča žalostinki Oj Doberdob in Na grobeli: učenci nižjih razredov pa so okrasili grobove s cvetjem. II. novembra se je praznoval Dan in iru. Razredniki so govorili učencem o Društvu narodov. Ob II. uri je pouk prestal in so učenci prebili dve minuti v pobožnem molku v spomin na žrtve dosedanjih vojn. V proslavo Dneva jugoslovansko-p oljske vzajemnosti so se vršila v razredih pri pouku zgodovine predavanja o republiki Poljski. 12. novembra je praznoval prvi podstarosta Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl 60letnico svojega rojstva. Jugoslovansko in vse ostalo Sokolstvo je praznovalo Ganglov jubilej s predavanji in drugimi prireditvami. Zavod se je pridružil praznovanju in priredil pri telovadnih urah predavanja o Ganglu kot Sokolu in o pomenu Sokolstva vobče. 21. novembra je predaval primarij ženske bolnišnice v Novem mestu clr.M.Ž. Červinka v Sokolskem domu o tuberkulozi in se je predvajal zdravstveni film «Dva brata». V ta namen se je porabila 5. učna ura. Istega dne so se udeležili učenci IV., VII. in Vlil. razreda filmskega predavanja o tehniki avtogenskega varjenja in rezanja kovin, ki ga je priredilo združenje kovinarjev za srez Novo mesto. 1. decembra je bila proslava narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Zavod se je udeležil svečane službe božje v frančiškanski cerkvi, trije člani profesorskega zbora pa svečanega cerkvenega obreda v kapiteljski cerkvi ob 9. uri. Ob 10. uri se je udeležil zavod proslave državnega praznika v Sokolskem domu. 3. do 9. decembra je veljal za Izseljenski teden. V tem času se je obrazložil učencem v vseh razredih pomen izseljenskega vprašanja iz gospodarskih in nacionalnih ozirov. 17. decembra je zavod praznoval rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja. Profesorski zbor in učenci so sc udeležili svečane službe božje v frančiškanski cerkvi, direktor z dvema članoma profesorskega zbora pa je zastopal zavod pri slovesni pontifikalni maši v kapiteljski cerkvi. 21. decembra so bile razredne cenzurne konference, 22. decembra pa zaključna konferenca profesorskega zbora za I. polletje. 23. decembra so se peto učno uro razdelile učencem dijaške knjižice, nato pa so se pričele božične počitnice, ki so trajale do vštetega 9. januarja 1934. 9. januarja je zavod praznoval rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice. Zavod so zastopali direktor in še dva člana profesorskega zbora pri pontifikalni maši v kapiteljski cerkvi. 24. januarja je nadzoroval pouk na zavodu načelnik prosvetnega oddelka Breznik Josip. 27. januarja se je vršila na zavodu svetosavska proslava. Po razredih so se vršila predavanja o delovanju in pomenu sv. Save. Na dnevnem redu proslave so bile nadalje pevske in glasbene točke, deklamacije in recitacije odlomkov iz del sv. Save. Dan je bil pouka prost. 4. februarja je bilo praznovanje Strossmayerjevega dne. Proslava se je izvedla na sličen način kakor 27. januarja svetosavska proslava. 15. februarja je bila svečana proslava 130letnice Karadjordjeve vstaje. Učencem se je obrazložil pomen vojnih činov velikega vožda Karadjordja Petroviča s posebnim poudarkom, da Srbi že takrat niso mislili samo na osvoboditev šuina-dijc, ampak na osvoboditev in ujedinjenje vseh Južnih Slovanov. Posihmal se je ideja o edinstvu vseh Južnih Slovanov razvijala vedno krepkeje ter je slednjič zmagala po delu in naporih kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra I. 27. februarja in 4. marca so bili vsi učenci zavoda zdravniško pregledani, ker se je pojavila nevarnost difterije. 1. marca je bila retina konferenca profesorskega zbora. 10. marca je priredil Podmladek Jadranske Straže akademijo v telovadnici osnovne šole. 2 0 13. marca so se začeli redni zdravniški pregledi učencev na šolski polikliniki in so se nadaljevali v dneh 20. marca, 17. aprila, 24. aprila, 1. maja, 15. maja in 22. maja. Pregledani so bili vsi učenci I., IV. in VIII. razr. 24. marca popoldne so se pričele duhovne vaje in se zaključile 27. marca zjutraj s skupnim obhajilom. Duhovne vaje je vodil profesor v p. dr. Jerše Josip. 28. marca po peti učni uri so se pričele velikonočne počitnice in so trajale do vštetega 11. aprila. 14. aprila je bila proslava 20letnice vstopa vojaških novincev iz Južne Srbije v našo vojsko. Razredniki so govorili učencem o junaških borbah srbske vojske leta 1912., katerih sad je bila osvoboditev Stare Srbije in Makedonije, in o borbah v svetovni vojni, ki so nam ostvarile ujedinjeno in svobodno veliko Jugoslavijo. 19. aprila so vsi razredi napravili celodnevne izlete in odšli po večini v Belo Krajino. 26. aprila je bila redna konferenca profesorskega zbora. Jugoslovenski savez trezvenosti in Savez trezvene mladeži sta priredila v dneh od 29. aprila do 13. maja Dneve treznosti. Da se zainteresira šolska mladina za pokret proti uživanju alkohola, so se vršila pri učnih urah za liigi-jeno primerna predavanja. l.maja je nadzoroval stolni kanonik in honorarni profesor univerze v Ljubljani dr. Opeka Mihael pouk verouka na zavodu. 9. maja popoldne so učenci IV. in VIII. razr. opravili spoved, 10. maja pa so bili pri obhajilu. 12. maja je zavod proslavil Materinski dan. Po razredih so bila predavanja o materinski ljubezni in dolžnosti otrok do matere. V času od 7. do 12. maja so se pisale v vseh razredih naloge o materi. 15. maja se je zaključil pouk v IV. in VIII. razr. Popoldne istega dne so se vršile cenzurne razredne konference za oba razreda, 19. maja pa so se učencem razdelila letna izpričevala. V okviru D n e v o v borbe proti tuberkulozi, ki so bili določeni od 17. do 20. maja, in Tedna zdravja, ki je bil določen od 21. do 27. maja, so bila pri učnih urah za higijeno predavanja o tuberkulozi, o njenih vzrokih in o načinu, kako se je obranimo. Učenci so bili opozorjeni zlasti na važnost snage telesa, obleke, stanovanja in vseh predmetov, s katerimi prihajajo v dotik, na solnce in vodo kot glavna činitelja zdravja, na smotrene telesne vežbe in gibanje na svežem zraku. 22. maja je dospel na zavod ministrski odposlanec dr. Prijatelj loan, profesor univerze v Ljubljani, in začel s pregledom dela in stanja na zavodu. Predsedoval je višjemu tečajnemu izpitu in nadzoroval vse ostale izpite do 24. junija. 24. muja popoldne so imeli učenci spoved, 25. maja pa so bili pri obhajilu. 26.—28. maja je trajal izlet na morje, ki ga je priredil Podmladek Jadranske Straže. Udeležilo se ga je 17 učencev zavoda pod vodstvom profesorja Ahlina Franca. 29. maja se je vršila zvečer v Sokolskem domu glasbena prireditev zavoda. Petje je vodila učiteljica glasbe Klemenc Ivana. Učenci nižjih razredov so skupno nastopili v mladinskem zboru in je zlasti ugajal Mirkov «Jutranji zvon»: učenka VIII. razr. Kastelic Marijana pa je ob spremljevanju klavirja zapela dve Dvorakovi «Ciganski melodiji» in iz Smetanove «Prodane neveste» arijo Marinke. Učenec III. a razr. Erjavec Jože jo zaigral na klavir Sattncrjcvo fantazijo «Kje so moje rožice». Učenec VI. razr. Pooše Leopold je govoril o glasbi sploh in posebej še o glasbi v Novem mestu. Slednjič so učenci višjih razredov Beličič Vinko (VIII. razr.), Vodnik Bogomir (VIII.razr.), Gregorin Drago (VI. razr.), PoDŠe Leopold (VI. razr.), Skebe Venčeslaoa (VI. razr.), Kotar Janez (V. razr.) in Škoda Melliior (V. razr.) uprizorili Vodopivčevo spevoigro v treh dejanjih «Kovačev študent» s spremljevanjem klavirja. Režiral je profesor dr. Kozak Ferdo, na klavir pa je iz prijaznosti spremljala gospa Kastelic Ana. 51. maja, na praznik sv. Rešnjega telesa, se je zavod udeležil teoforične procesije v Kapiteljski cerkvi. 1. in 2. junija so bili privatni izpiti za IV. razred. 6. junija je bila razstava ženskih ročnih del. Istega dne se je zaključil redni pouk v vseh razredih, popoldne pa se je vršila cenzurna razredna konferenca za višje razrede in 7. junija za nižje razrede. 8. in 9. junija so se vršili popravni izpiti za IV. in VIII. razr., od 8. do 14. junija privatni izpiti za I. razr., od 15. do 20. junija privatni izpiti za II. razr. in od 20. do 25. junija privatni izpiti za V. razr. 12. junija se je vršil pismeni nižji tečajni izpit, ustni pa je trajal od 14. do 18. junija. 19, junija je bil kandidatom objavljen rezultat nižjega tečajnega izpita. 12,-—14. junija je trajal pismeni višji tečajni izpit, 18.—21. junija pa ustni višji tečajni izpit. 22. junija je bil kandidatom objavljen rezultat višjega tečajnega izpita. 17. junija se je udeležil zavod telovadnega nastopa Sokolskega društva Novo mesto. Nastopili so dečki I.—III. razr. s prostimi vajami, ki jih je sestavil telovadni učitelj Jurko Stane. 20.—25. junija je ravnateljstvo sprejemalo prijave za sprejemni izpit, 25. in 26. junija pa so se vršili sprejemni izpiti za vpis v I. razred. 24. junija se je otvorila risarska razstava in je ostala odprta do Vidovega dne, 27. junija je bila sklepna konferenca profesorskega zbora za šolsko leto 1955/54. 28. junija, na Vidov dan, so se po slovesni službi božji v frančiškanski cerkvi razdelila učencem letna izpričevala, nato pa so se pričele šolske počitnice. Pouk se je vršil po učnem načrtu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete z odlokom S. N. br. 28.311 z dne 12. septembra 1950., v kolikor ni bil med tem izpremenjen. V smislu odlokov ministrstva prosvete S. N. br. 6158 z dne 2. marca 1951. in S. N. br. 11.509 z dne 10. aprila 1951. sta bili dodeljeni -verouku v VII. in Vlil. razr. po dve učni uri na teden. Nadalje je ministrstvo prosvete ukinilo z odlokom S. N. br. 27.100 z dne 14. septembra 1955. filozofsko propedevtiko v VII. razr. Filozofska pro-pedevtika se torej poučuje samo v 'Vlil. razr., in sicer po programu, ki je bil predpisan za VII. razr.; iz dosedanjega programa za Vlil. razr. se pa poučuje samo metodološka logika. Od dveh ur filozofske propedev-tike v VII. razr. se je dodelila ena učna ura etnologiji, druga pa telovadbi. Dosedanji program za risanje se je izpremenil tako, da s) Atlanta II,—VIII. razr.: Putzger-Srkulj, Historički atlas. (S. N. br. 2889 z dne 14. marca 1950.) IV. razr.: Zavrl, Karta zgodov. razvoja kraljevine Jugoslavije od 1804. do 1918. (S. N. br. 19.524 z dne 22. junija 1928.) c) Pomožne knjige IV. razr.: Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov za nižje razr. sred. šol; II. del. (S. N. br. 2401 z dne 14. marca 1950.) IV. in VITI. razr.: Kranjec, Pregled zgodovine Jugoslovanov; 2. izd. (S. N. br. 28.065 z dne 19. avgusta 1955.) VIII. razr.: Orožen, Zgodovina najnovejše dobe, 1815—1920, za Vlil. razr. sred. šol. (S. N. br. 58.482 z dne 22. decembra 1952.) X. Prirodopis I. in II. razr.: Verbic-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razr. sred. šol. (S. N. br. 40.590 z dne 20. decembra 1950.) Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razr. sred. šol; 3. izd. (S. N. br. 25.756 z dne 24. avgusta 1932.) V. razr.: Bevk, Botanika za višje razr. sred. šol. (S. N. br. 34.123 z dne 2. novembra 1932.) VI. razr.: Poljanec, Prirodopis živalstva; 2. izd. (S. N. br. 23.803 z dne 20. julija 1928.) VII. razr.: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razr. sred. šol. (S. N. br. 1655 z dne 8. februarja 1930.) XI. Fizika III. in IV. razr.: Kunc, Fizika za nižje razr. sred. šol. (S. N. br. 25.679 z dne 31. julija 1929.) VII. in VIII. razr.: Reisner, Fizika za višje razr. sred. šol. (S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.) XII. Kemija IV. razr.: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razr. sred. šol. (S. N. br. 14.602 z dne 26. maja 1931.) VIII. razr.: Prezelj, Anorganska kemija za višje razr. sred. šol. (S. N. br. 32.528 z dne 20. oktobra 1930.) XIII. Matematika n) Aritmetika I. in II. razr.: Kunc, Aritmetika za I. in II. razr. sred. šol; 2. izd. (S. N. br. 23.114 z dne 16. julija 1931.) III. in IV. razr.: Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr. sred. šol. (S. N. br. 23.114 z dne 16. julija 1931.) V. in VI. razr.: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razr. sred. šol. (S. N. br. 23.425 z dne 10. avgusta 1932.) VII. razr.: Škreblin, Aritmetika i algebra za VII. razr. sred. škola. (S. N. br. 23.305 z dne 16. julija 1931.) VIII. razr.: škreblin, Infinitezimalni račun za VIII. razr. real. gimn. (S. N. br. 23.246 z dne 16. julija 1931.) I>) Geometrija I.—III. razr.: Mazi, Geometrija za nižje razr. sred. šol; 3. izd. (S. N. br. 17.511 z dne 10. avgusta 1932.) IV. razr.: Božičevic, Geometrija za IV. razr. sred. škola. (S. N. br. 23.245 z dne 20. julija 1931.) V. in VI. razr.: Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razr. sred. šol. (S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.)*** VI.—VIII. razr.: Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za VI., VII. in VIII. razr. sred. šol; 2. izd. (S. N. br. 27.300 z dne 12. avgusta 1929.)*** c) Pomožne knjige VI . in VII. razr.: Sclilömilcli-Majcen, Logaritmičke tablice. (S. N. br. 28.063 z dne 19. avgusta 1933.) VIII. razr.: Sodnik, Logaritmi. (S. N. br. 27.300 z dne 7. avgustu 1929.) VII. in VIII. razr.: Kunc, Zbirka obrazcev iz matematike in fizike. (S. N. br. 23.425 z dne 10. avgusta 1932.) XIV. Filozofska propedevtika Vlil. razr.: Ozvald, Logika. (S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) Veber, Očrt psihologije. (S. N. br. 27.300 z dne 7. avgusta 1929.) XV. Higijena III. in IV. razr.: Pirc, Higijena za III. in IV. razr. sred. šol. (S. N. br. 34.820 z dne 2. novembra 1932.) VI. in VII. razr.: Pirc, Higijena za III. in IV. razr. sred. šol. (S. N. br. 34.820 z dne 2. novembra 1932.) XVI. Petje I.in II. razr.: Kramolc, Pesmarica za nižje razr. sred. šol. (S. N. br. 17.164 z dne 10. avgusta 1932.) * Ministrstvo prosvete je izreklo z odlokom S. N. br. 24.701 z dne 16. avgusta 1933., da se knjige: Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, I. del, HI. del in IV. del, ne morejo več odobriti kot učne knjige na srednjih šolah, ker ne ustrezajo sedanjemu učnemu načrtu. ** Ministrstvo prosvete je odobrilo predloženi seznam učnih knjig z odlokom S. N. br. 29.375 z dne 21. septembra 1933. za šolsko leto 1933/34. izvzemši: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razr., dokler se ne odstrani prvih 16 strani; čolič, Latinska čitanka za višje razr.; Geistbeck-Pavičič, Opča geografija; Kocen-Šenoa, Geografski atlas. *** Ministrstvo prosvete je izreklo z odlokom S. N. br. 6152 z dne 19. marca 1934., da se knjiga Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razr. sred. šol, z odlokom S. N. br. 6153 z dne 19. marca 1934. pa, da se knjiga Matek-Župančič, Geometrija za VI., VII. in VIII. razr. sred. šol ne moreta več odobriti kot učni knjigi na srednjih šolah. IV. A / Naloge iz narodnega jezika (Domače naloge so označene z zvezdico *) V. razred 1. Lepa Vida. (Vsebina in pomen te pesnitve.) — 2. *IIcj, tam v svobodi duša zaživi, krepkeje kri razpali mlada lica! — 3. Car Lazar i carica Milica. (Ispri-čajte svojim rečima uz kratku harukterizaciju.) — 4. Balada. (Oznaka po znanih zgledih.) — 5. Življenje in smrt Dolfa Slemeniškega. (Po Jurčičevem «Desetem bratu».) — 6. *Nimam dela... (Slika iz sodobne krize.) — 7. Hrvatski pravnici i bečki mašinista. (Prema Kozarčevim «Mrtvim kapitalima».) — 8. Naš izprehod v Belo Krajino. VI. razred I. *List iz mojega počitniškega dnevnika. — 2. Julij Cezar v Shakespearejevi tragediji. (Kratek prikaz.) — 3. a) Črtice iz mog života. (Kratka autobiografija.) b) Kako je učio Matija Nenadovič. (Prema njegovim memoarima.) — 4. Kratka vsebina Gogoljevega «Revizorja». — 5. a) *Naloge sodobne jugoslovanske mladine. b) Delavec brez dela pripoveduje. (Socialna slika.) — 6. Materi za god. (Neodposlano pismo.) VII. razred 1. Prosvetljenstvo in slovenska knjiga. — 2. a) *Zdaj čutim, glej, svoje duše večno mladost — in življenja prostost — in pot naprej. (List iz dnevnika.) b) *Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Opis.) — 3. Početak moga puto-vanja. (Po Dositeju Obradoviču.) — 4. a) *Moj oče. (Poskus karakterizacije.) b) *Moj prijatelj(ica). (Poskus karakterizacije.) — 5. Prešernov «Ribič». (Analiza vsebine v smislu pesnikovega notranjega obraza.) — 6. Kako je poginuo Smail-aga-čengič. (Sadržina IV. dela «Harač».) — 7. Moje najljubše čtivo. (Poskus ocene.) — 8. Moja mati. (Premišljevanje.) VIII. razred 1. *Mi vsi smo dolžniki preteklosti in upniki bodočnosti. — 2. a) Za staru pravdu! (Kratak sadržaj Šenoine «Seljačke bune».) b) Smrt Matije Gupca. (Prema Šenoinoj «Seljačkoj buni».) — 3. Pesnik na potovanju. (Analiza Stritarjevih «Popotnih pesmi»), — 4. a) *Na katerih etičnih podlagah naj se grade od-nošaji med narodi, b) Poklic, ki bi me veselil. — 5. a) Tavčarjevo «Cvetje v jeseni». (Prikaz.) b) Kersnikov «Testament». (Prikaz.) — 7. Prirodne lepote naše države. — 7. Maturitetna naloga. B / Govorne vaje V. razred Grgurič Franc: Valentin Vodnik; Vojislav Ilič. — Hebar Jože: Simon Jenko; Pesme Vojislava Iliča. — Iločeoar Sonja: Jenkove poezije; Pesme Vojislava Iliča, — Kalan Stanko: Didaktična in epska poezija Josipa Stritarja; Branko Radičevič, Iz Djačkog rastanka. — Kambič Janez: Josip Stritar in njegova lirska poezija. — Kamenček Velebit: Simon Gregorčič. (Življenjepis.) — Klemenčič Rudolf: Epska poezija Simona Gregorčiča. — Kotar loan: Simon Gregorčič kot lirik; Vladimir Nazor, Gospa od Snijega. — Malinger Bogdan: Anton Aškerc. (Življenjepis.); Iz Radičevičevih pesama. — Mejak Stanko: Aškerčeva Stara pravda; Vladimir Nazor, Ilrvatski kraljevi. — Mesesnel Julij: Anton Aškerc, Četrti zbornik poezij. — Misjak loan: Anton Aškerc, Četrti zbornik poezij. — Pogačar Boris: Aškerčeve Balade in romance; F. S. Finžgar, Pod svobodnim solncem. — Prešeren Mihael: Aškerčeve Balade in romance. — Sedlar Jožefa: Puškin, Jev-genij Onjegin. — Šega Vinko: Puškinovo življenje. — škoda Melhior: Puškin, Jevgenij Onjegin; Vladimir Nazor, Proljetne vode.— Vandot Branko: Pesmi Josipa Murna. — Vukšinič Dragan: Josip Murn Aleksandrov. — /dravič Emil: Oton Župančič in njegova dela. — Zorman Franc: Oton Župančič, Ciciban; J. Jovanovič Zmaj, Nesretnik i tri basne. VI. razred Bojane Mihael: Scott, Ivanhoe, poglavja 21,—24. — Guček StanislaD: Detela, Tujski promet. — Erker Jože: Kersnik, Testament. — Fabjan Ciril: Pregelj, Groteske, — Gregorin Karel: Tolstoj, Rodbinska sreča. — Guiule Amalija: Novak, Francuzovo raskuče. — Ipavec Jerica: Matičič, Moč zemlje. — Ivanetič Mirjan: Kozarac, Mrtvi kapitali. — Jakše Miroslav: Jurčič, Tihotapec; Scott, Ivanhoe, 25.—28. — Jerovšek Leopold: Scott, Ivanhoe, 9.—12; Kostič, Pera Sege-dinac, V. — Kalan Drago: Kostič, Pera Segedinac, 111. — Kolenc Friderik: Cankar, Kralj na Betajnovi. — Komelj Bogomil: Aškerc, Primož Trubar. — Košir Ljudmila: Kostič, Pera Segedinac, II. — Koželj Cvetka: Scott, Ivanhoe, 17.—20. — Kranjc Teodor: Šenoa, Prosjak Luka. — Kunsti Ana: Tomič, Udoviča. — Malenšek Martin: Deželic, U službi kalifa. —• Malič Jože: Gjalski, Djurdjica Agičeva. — Mundšic Ana: Scott, Ivanhoe, 29.—32. — Paderšič Vinko: Scott, Ivanhoe, 41.—44. — Povše Leopold: Kostič, Pera Segedinac, IV. — Skebe Venceslava: Novak, Tito Dorčič. — Soban Stanislav: Scott, Ivanhoe, 5.—8.; Kostič, Pera Segedinac, I. — Srpan Ivan: Scott, Ivanhoe, 13.—16. — Stepišnik Jože: Scott, Ivanhoe, 1.—4. — Strajnar Janez: Šenoa, Diogenes. — Tomšič Karla: Tomič, Veronika Desinička. — Torkar Miroslav: Kersnik, Cvklamcn. — Vuk-šinič Marija: Scott, Ivanhoe, 33.—36. — Zorko Ljudmila: Scott, Ivanhoe, 37.—40. VII. razred Domače čtivo: Alfeld Ingeborg: France Prešeren, Gazele. — Bizjak Danica: France Prešeren, Sonetni venec; P.P. Njegoš, Gorski vijenac. — Borštnar Jože: Josip Jurčič, Sosedov sin. — Bruljec Franc: France Prešeren, Balade in romance. — Drenik Lojze: Avgust Šenoa. — Grgič Hermina: France Prešeren, Krst pri Savici. — Horvat Josip: P.P. Njegoš, Gorski vijenac. — Kastelic Franc: Avgust Šenoa, Diogenes. — Kopač Ivan: Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, III. odd. — Kuhar Teobald: Petar Preradovič. — Lamut Branimir: Branko Radičevič. — Matko Drago: Ivan Mažuranič, Smrt Smail-age-čengiča. — Mervič Branko: France Prešeren, Ribič, Mornar, epigrami. — Mežnaršič Silvester: Ivan Mažuranič. — Misjak Štefanija: Janez Trdina, Baliovi lmzarji. — Morelj Marjan: Avgust Šenoa, Seljačka buna. — Not Stanko: Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, I. odd.; Josip Jurčič, Sosedov sin. — Otavnik Leon: Rad Petra Preradoviča. — Pirc Stanislav: Simon Jenko. — Pirkovič Franc: Stevan Sremac. — Saje Vladimir: Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, IV. odd. — Škrabi Silva: Janez Trdina, Sprehod v Belo Krajino. — Vasič Jovo: Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, II. odd. Vaje v stilu: Bizjak Danica: Opis okna. — Morelj Marjan: Opis umivalnika. — Otavnik Leon: Opis katedra. — Saje Vladimir: Opis peči. Proste teme: Bizjak Danica: Žena v sodobnem svetu; Moja mama. (Ob proslavi materinskega dne.) — Horvat Josip: Frančišek Asiški in umetnost. — Misjak Štefanija: Ivan Prijatelj, Duševni profili slovenskih preporoditeljev. — Not Stanko: O vzgojnem pomenu športa za mladino; Alkohol — strup; Materi onkraj groba. (Ob proslavi materinskega dne.) — Saje Vladimir: Vidovdan leta 1914. VIII. razred Beguš Viljem: Kovačič, U registraturi. — Beličič Vincenc: Dragutin Doinja-nič i njegov rad. — Dernovšek Martina: Šandor Gjalski, Za materinsku riječ. — Dodič Ana: Novak, Nikola Baretič. — Dodič Milan: Sremac, Pop Čira i pop Spira. — Erker l\iliard: Stritarjev «Zorin». — Falkner Stanislav: Novak, Tito Dorčič. — Jereb Rudolf: Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih. — Jug Albin: Detelova «Trojka». — Kambič Ana: Kumičič, Jelkin bosiljak. — Kapš Stanko: Finžgar, Dekla Ančka. — Kastelic Anton: Miroslav Krleža, Vražji otok. — Kastelic Cirila: Šandor Gjalski, Djurdjica Agičeva. — Kastelic Marijana: Ivan Cankar, Polikarp. — Merhar Bogomila: Tomič, Udoviča. — Mervič Bojan: Ivan Cankar, Križ na gori. — Not Antonija: Tavčar, Mrtva srca. — Petančič Franc: Tomič, Melita. — Peterlin Josip: Novak, Dva svijeta. — Plul Ivan: Tomič. Pastorak. — Skalicky Ljudmila: Janko Leskovar, Sjene ljubavi. — Torkar Radoslav: Jurčič-Levstik, Tugomer. — Trene Alfred: Vladimir Nazor, Veli Jože. — Vandot Bojan: August Šenoa, Diogenes. — Vodnik Bogomir: Antun Kovačič, Fiškal. — Vodnik Irena: August Šenoa, Karanfil s pjesnikova groba. C / Ekskurzije I. a razred 30. septembra popoldne: topografski izlet v Št. Jošt in Stopiče; vodja profesor Kranjec Rudolf. — 21. oktobra popoldne: topografski izlet v Zalog ob Krki, grad Zalog, vas Podgoro; vodja profesor Kranjec Rudolf. — 19. aprila: celodnevni poučni in zabavni izlet v Belo Krajino (Rožni dol, gora Smuk, Semič); vodja profesor Kranjec Rudolf. — 28. aprila popoldne: zabavni izlet v Smolenjo vas; vodja profesor Kranjec Rudolf. — 4. maja popoldne: botanični izlet v Bršljin; vodja profesorica dr. Piskernik Angela. — 23. maja popoldne: pevski izlet h gradu Luknji; vodja učiteljica veščin Klemenc Ioana. I. b razred 25. oktobra: poldnevni botanični izlet na Trško goro; vodja profesorica dr. Piskernik Angela. — 19. aprila: celodnevni botanični izlet na Smuk in v Semič; vodja profesorica dr. Piskernik Angela. — 30. aprila: poldnevni botanični izlet na Pogance in k Sv. Roku; vodja profesorica dr. Piskernik Angela. — 23. maja: poldnevni zgodovinski in naravoslovni izlet k Lukenjskemu gradu: vodja učiteljica veščin Klemenc loana. II. a razred 12. aprila popoldne: zgodovinsko-poučni izlet v Dolenje Kamence; vodja profesor dr. Ažman Ciril. — 19. aprila: celodnevni zabavni in poučni izlet k izviru Krupe in v Gradac; vodja profesor dr. A/.man Ciril. — 7. maja popoldne: na-ravoslovno-poučni izlet v gozd proti št. Joštu; vodja profesorica dr. Piskernik Angela. — 14. maja popoldne: izlet za razvedrilo k Trščaku; vodja profesor dr. A/.man Ciril. II. 1» razred 14. aprila popoldne: prirodopisni in zemljepisni poučni izlet preko Sv. Roka in Ruperč vrha na Viševec; vodja profesor Rojšek France. — 19. aprila: celodnevni poučni in zabavni izlet na Uršna sela in v Dolenjske Toplice; vodja profesor Rojšek France. — 30. maja popoldne: zemljepisni poučni izlet k studencu Trščaku; vodja profesor Rojšek France. III. a razred 8. oktobra popoldne: poučni in zabavni izlet na Trško goro; vodja profesor Jovanovič M. Milan. — 13. aprila popoldne: poučni in zabavni izlet na Kal pri Prečni; vodja profesor Jovanovič M. Milan. — 19. aprila: celodnevni poučni in zabavni izlet v Mokronog; vodja profesor Jovanovič M. Milan. — 30. maja popoldne: ogled Klemenčičeve keramične tovarne v Bršljiuu: vodja profesor Jovanovič M. Milan. III. b razred 13. aprila popoldne: poučni izlet na Kal pri Prečni; vodja profesorica Kovač Mariju. — 19. aprila: celodnevni poučni in zabavni izlet v Stražo, Toplice, Po- ljane, Črmošnjice, 'Semič; vodja profesorica Kovač Marija. —9. maja popoldne: poučni izlet na Težko vodo in y Stopiče; vodja profesorica Kovač Marija. — 30. maja popoldne; ogled Klemenčičeve keramične tovarne v Bršljinu; vodja profesorica Kovač Marija. IV. a razred 19. oktobra popoldne: ogled lokomotive v kolodvorski kurilnici; vodja profesor Kordič Stjepan. — 25. oktobra popoldne: geološko-prirodoslovni izlet v Ponikve, na Sv. Ano, v Mirno peč; vodja profesor Jovanovič M. Milan. — 19. aprila: celodnevni izlet na Grosuplje, v Velike Lašče, Retje, Raščico, Turjak, Želimlje, Škofljico; vodja profesorica NikUovič Stamenka. — 12. maja popoldne: izlet v Trebnje, Mirno, Ponikve; vodja profesorica NikUovič Stamenka. IV. b razred 19. oktobra popoldne: ogled lokomotive v kolodvorski kurilnici; vodja profesor Korelič Stjepan. — 25. oktobra popoldne: geološko-prirodoslovni izlet v Ponikve, na Sv. Ano, v Mirno peč: vodja profesor Ahlin France. — 22. marca popoldne: poučno-zabavni izlet v Veliko Loko, Zaplaz, Trebnje; vodja profesor Ahlin France. — 19. aprila: celodnevni poučno-zabavni izlet v Ozalj; vodja profesor Ahlin France. V. razred 25. oktobra popoldne: zgodovinsko-poučni izlet k mitreju pri Otovcu in v Semič; vodja suplent Jarc Janko. — 19. aprila: celodnevni poučno-zabavni izlet v Metliko; vodja suplent Jarc Janko. — 25. aprila popoldne: prirodoslovni izlet v Št. Jošt; vodja profesorica dr. Piskernik Angela. — 2. junija popoldne: zgodovinsko-poučni izlet na Hmeljnik, v Mirno peč; vodja suplent Jarc Janko. VI. razred 21. oktobra popoldne: poučni izlet iz Ponikev čez Sv. Ano k izviru Temenice in v Mirno peč; vodja profesor Krajec Janko. — 19. aprila: celodnevni majniški izlet skozi Semič, čez Mirno goro, skozi Gače, Črmošnjice, Laze na Uršna sela; vodja profesor Krajec Janko. — 2. maja popoldne: poučni izlet iz Velike Loke na Zaplaz in v Čatež, nazaj v Trebnje; vodja profesor Krajec Janko. — 2. junija: popoldne: poučni izlet mimo Št. Jošta v Stopiče; vodja profesor Krajec Janko. VII. razred 25. oktobra popoldne: poučni izlet čez Prečno v Luknjo, od tam na Jablan in v Mirno peč; vodja profesor dr. Kozak Ferdo. — 13. aprila popoldne: geografsko-zgodovinski izlet čez Trško goro na Stari grad in v Št. Peter; vodja profesor dr. kozak Ferdo. — 19. aprila: celodnevni majniški izlet v Žabnico, Crngrob, na Sv. Jošta in Križno goro, v Škofjo Loko; vodja profesor dr. Kozak Ferdo. 14. maja popoldne: geografski izlet v Semič in Črnomelj; vodja profesor dr. Kozak Ferdo. VIII. razred 7. oktobra: celodnevni literarno-zgodovinski izlet v Rožni dol. Smuk, Semič, Krupo in Gradac; vodja profesor dr. Turk Alojz. — 14. novembra popoldne: ogled železniških naprav na postaji v Novem mestu; vodja profesor Ahlin Franc. - 22. marca popoldne: geogrufsko-zgodovinska ekskurzija v Ponikve, k Sv. Ani in v Mirno peč; vodja profesor dr. Turk Alojz. V. Društva Sokol kraljevine Jugoslavije V tein šolskem letu so bili včlanjeni v Sokolu 94 dečki, to je 36 % vseh učencev, in 31 deklic, to je 29 % vseh učenk. \ primeri z lanskim šolskim letom je število članov Sokola nekaj naraslo. Glavni vzrok razmeroma malemu številu učencev, včlanjenih pri Sokolu, so težkoče, s katerimi se mora boriti Sokolsko društvo v Novem mestu, ker nima lastne telovadnice in ne dovolj vaditeljev za veliko število telovadečih članov, naraščajnikov in dece. Vsa sokolska telovadba se je morala vršiti v telovadnici osnovne in meščanske šole: gimnazijska telovadnica je bila zaradi slabega stanja, v katerem se nahaja, vse leto zaprta: razen tega pa zavod nima potrebnega telovadnega orodja. Ker v zimskem času ni bilo telovadbe, so se učne ure za telovadbo po večini uporabile za razna predavanja, ki so poleg teorije telovadbe obsegala tudi sokolska vprašanja. Uprava Sokolskega društva sama je odločila, da se društvo udeležuje le onih nastopov, ki so ali v neposredni bližini Novega mesta ali pa obvezni. Zato so učenci, člani Sokolskega društva, nastopili samo trikrat, in sicer 10. maja v Kar-teljevem, 51. maja v Prečni, 17. junija pa v Novem mestu. Poleg tega so nastopili učenci zavoda na sokolski akademiji ob proslavi praznika narodnega ujedi-njenja in osvobojenja dne 1. decembra. Sokolska telovadba je bila dvakrat na teden. Zaradi ugodne zime se je vršil tudi smučarski tečaj po dvakrat na teden, ki se ga je udeležilo 39 učencev in 24 učenke. Dne 4. februarja se je priredila smučarska tekma, pri kateri so dobili izmed ostalih tekmovalcev nagradne diplome učenci Kobe Janez (III. a razr.). Kopač Leopold (III. b razr.) in Malič Jože (VI. razr.). V sokolskem orkestru so sodelovali učenci VII. razr. Kastelic Franc, Morelj Marjan, Saje Vladimir in Vasič Jooo. Člani profesorskega zbora so po večini včlanjeni v Sokolskem društvu. Člani društvene uprave so suplent Jarc Janko, učitelj telovadbe Jurko Stane, profesor Krajec Janko, suplent Štancer Franc in direktor Vagaja Ludvik: profesor Krajec Janko je tudi član župne uprave. Suplent Jarc Janko je bil društveni prosvetar, učitelj telovadbe Jurko Stane pa je tudi član tehničnega zbora in je vadil dva oddelka moške dece: pozimi pa je vodil še dva smučarska tečaja. V okviru prireditev sokolskega prosvetnega odbora je predaval profesor dr. Kozak Ferdo o vtiskih s potovanja jugoslovcnskih književnikov v Bolgarijo. Podmladek Jadranske Straže P J S ima namen, da širi med dijaki spoznavanje in zanimanje za jugoslovanski Jadran s predavanji, slikami in poučnimi ter zabavnimi akademijami; organizira tudi izlete in letovunja na Jadranu. Članania znaša 5 Din letno. Delo 1’JS na zavodu je nadzoroval profesor Ro j še k Franc. Odbor, ki se je med letom deloma izpreinenil, je bil sestavljen tako-le: predsednik Kopač Ivan (VII. razr.), podpredsednik Vukšinič Drago (V. razr.), tajnik Beguš Friderik (IV. razr.), blagajnik Pirc Stanislav (VII. razr.), ostali odborniki: Petrov Nina (IV. razr.), Marinček Matija (II. razr.) in Povli Dušan (II. razr.); preglednika: Hočevar Sonja (V. razr.) in Erjavec Josip (lil. razr.). Odbor je imel 9 rednih in 3 izredne seje. Vršilo se je 5 članskih sestankov, na katerih so se obravnavale naslednje teme: Mladina in naše morje (Not Stanislav, VII. razr.); Pomen in namen Jadranske Straže (Kopač Ivan, VII. razr.); Naša vojna mornarica (Ivanetič Mirjan, VI. razr.); Človek in morje (Kapš Stanislav, VIII. razr.) in Borbe za Jadran (Vukšinič Drago, V. razr.). PJS je priredil dne 10. marca t934. javno akademijo, ki je imela lep moralen in materialen uspeh. Nagovor je imel Kopač Ivan (VII. razr.), recitirala pa sta Povše Leopold (VI. razr.) Župančičevo «Na molu» in Not Stanislav (VII. razr.) Aškerčevo «Dekle in morje». Moški oktet je pod vodstvom nastavnice glasbe Klemenc Ivane zapel «Buči, buči, morje Adrijansko» in «Brodar na uzburkanom moru», mladinski zbor pa «Pozdrav Adriji»; zadnje je spremljal na klavirju Erjavec Josip (III. razr.), ki je tudi zaigral na klavirju «Lepo Vido». Kastelic Marijana (VIII. razr.), katero je pri klavirju spremljala ga. Kastelic Ana, je zapela «Pastirico», «Nikar me ne vabite...» in «Večer na morju». Simbolične vaje z vesli ob spremljevanju klavirja (Vasič Jovo, VII. razr.) so izvajali Kopač Ivan (VII. razr.), Malič Joie (VI. razr.), Tinta Ivica (IV. razr.), Midofer Ljudmila (IV. razr.) in Papež Ana (III. razr.). Sodeloval je tudi sokolski orkester s štirimi točkami. PJS je pomagal, kolikor je bilo mogoče, tudi pri akcijah tukajšnjega krajevnega odbora JS. Tako so člani in članice PJS sodelovali pri razprodaji koledarjev in razglednic JS, nekatere članice pa tudi pri cvetličnem dnevu JS. V dneh od 25. do 29. maja se je vršil za Podmladke Jadranske Straže v Novem mestu skupni izlet na morje, ki ga je organiziral tukajšnji krajevni odbor JS. Proga je bila: Sušak—Krk—Aleksandrovo in nazaj. Tega izleta se je udeležilo 16 članov in i članica PJS na gimnaziji; spremljal jih je profesor Alilin Franc. Stroški za izlet teh članov so znašali 2160 Din, od česar so plačali udeleženci 695 Din, tukajšnji krajevni odbor JS je prispeval 670 Din, ostalo pa PJS iz svoje blagajne. Poslovno leto je bilo zaključeno dne 30. maja 1934. s III. rednim občnim zborom. na katerem je bil izvoljen nov odbor. Računski zaključek je naslednji: Dohodki: Prebitek iz prejšnje poslovne dobe................................Din 505'50 Članarina............................................................... 290 50 Članske izkaznice................................................. „ 78 — Izletniški fond................................................... „ 283-— Dobiček prireditve...................................................... 629-— Razni dohodki..................................................... „ 47 — Skupaj . . . Din 1833’— Izdatki: Poslovni izdatki..................................................Din 154-25 Inventar (napisna tabla, note in drugo)........................... „ 85'50 Prispevek članov za izlet na morje..................................... 795 — Blagajniški prebitek ob koncu poslovne dobe....................... „ 798'25 Skupaj . . . Din 1833-— Glede na važnost Jadranske Straže je potrebno, da bodo v bodoče vsi člani 7. vnemo sodelovali in pritegnili v svoje vrste še ostale tovariše. Vsi na delo z geslom: «Čuvajmo naše morje!» Podmladek Rdečega križa Podmladek Rdečega križa pripravlja mladino za bodoče člane društva Rdečega križa in podpira društvo v njegovih plemenitili stremljenjih. Pri svojih članih goji ljubezen do celokupne jugoslovanske mladine pa tudi do mladine tujih držav. Svoje člane navaja k socialnemu udejstvovanju in gleda na to, da se ravnajo pri skrbi za svoje zdravje po higienskih predpisih. Sredstva za svoje socialno udejstvovanje je Podmladek črpal v glavnem iz svojega fonda in iz članarine; dohodki od prireditev so v letošnjem letu odpadli. V mesecu juliju 1933. je organiziral Podmladek tritedensko taborjenje ob Kolpi pod vodstvom profesorja Rupnika Borisa. Namenjeno je bilo predvsem nižje-šolcem; taborilo je 20 članov. Tabor so si uredili v neposredni bližini Vinice v Beli Krajini, kjer je nudila Kolpa tabornikom kar najlepšo kopel. Spali so v udobnih šotorih, ki so jih dobili deloma od oblastnega odbora. V neposredni bližini tabora je bila pitna voda, kruh je pekla prijazna Prokšljeva mama iz mlina ob Kolpi, za dobro in izdatno hrano pa so skrbeli člani sami pod izkušenim vodstvom osmošolca Trenca Alfreda. Nad taboriščem se je vila zastava Rdečega križa, na južni strani pa je bil postavljen totem. Taborniki so napravili tudi več izletov v bližnjo okolico, med drugimi na žeželj in v bližnje selo Bosiljevo, kjer so si ogledali krasni grad. Člani so se vrnili domov sveži in sijajno razpoloženi. Kopel v Kolpi in bivanje pod milim nebom sta jim dala novih moči. Ker je taborjenje lansko leto članom tako odlično koristilo, namerava odbor tudi letos organizirati daljše taborjenje, bodisi ob morju, morda na otoku Krku, bodisi na Gorenjskem. V tem smislu se dogovarja z Glavnim odborom v Beogradu. Za letošnje poslovno leto je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Kastelic Franc (VII. razr.), podpredsednik Trene Alfred (VIII. razr.), tajnica Ipavec Jerica (VI. razr.), blagajnik Borštnar Jože (VII. razr.), blagajnikov namestnik Kolar loan (V. razr.). Revizorja sta bila Peterlin Jože (VIII. razr.) in Pooše Leopold (VI. razr.). Delovanje društva je nadzirala profesorica Kooač Marija. Odbor je imel štiri redne seje. Razdeljeval je svojim članom manjše podpore, nabavil je članske izkaznice in brisače za vse razrede. Računski zaključek je tak-le: Dohodki: Stanje ob začetku šolskega leta........................................Din 2160-75 Članarina.............................................................. „ 4691,— Ostanek od taborjenja.................................................. 330-— Razni dohodki ......................................................... „ 80'— Skupaj . . . Din 3059-75 Izdatki: Glavnemu odboru........................................................Din 520-— Oblastnemu odboru...................................................... „ 90-— Podpore članom......................................................... „ 25'— Dijaška kuhinja.......................................................... 250'— Nabava brisač.......................................................... >. 120'— Nabava 500 izkaznic.................................................... 196*— Odborovi poslovni izdatki........................................... •, 49-75 Stanje ob koncu šolskega leta............................................. 1809'—■ Člani dolgujejo še nekaj članarine. Vsa gotovina Podmladka Rdečega križa je naložena v Mestni hranilnici v Novem mestu na vložni knjižici št. 31.671. «Prosveta» Družina «Prosveta», včlanjena v Savezu jugoslovenskih srednješolskih udru-ženj. župa za Dravsko banovino v Ljubljani, je bila na zavodu ustanovljena v šolskem letu 1918/19. Njen namen je, da v članih razvija krepke, samostojne značaje in razširja duševno obzorje z vzdrževanjem knjižnice in čitalnice, s predavanji, internimi in javnimi prireditvami, izpolnjujoč s samoizobrazbo vrzeli, ki jih pušča šola. Društveni odbor se je v šolskem letu 1933/34. slednjič sestavil tako-le: predsednik Kolenc Friderik (VI. razr.), podpredsednik Oiaonik Leon (VII. razr.), prvi tajnik Ivanetič Mirjan (VI. razr.), drugi tajnik Košir Ljudmila (VI. razr.). blagajnik Jakše Miroslav (VI. razr.) Ta odbor z načelniki posameznih odsekov je imel 9 rednih in 10 izrednih sej. «Prosveta» je imela pet odsekov. Leposlovno-znanstveni odsek (načelnik Not Stanislav, VII. razr., potem Lamut Branimir, \ II. razr.) je priredil osem predavanj o raznih aktualnih vprašanjih, in sicer: «Nekaj o slovanski skupnosti», «O vzgojnem pomenu športa za mladino», «Nacionalizem in bodoča vojna», «Gospodarstvo nekdaj in danes», «Rapallo», «Narodna odbrana in sarajevski atentat», «Nova pota Bolgarske», «Pot jugoslovanskih književnikov v Bolgarijo». Povprečno sta se jih udeležila po 32 člana. Mladinski odsek (načelnik Jarec Sajno, IV. b razr., potem Kopač Leopold, lil. b razr.) je priredil štiri predavanja; posebej je treba omeniti proslavo 90let-nice rojstva Josipa Jurčiča: povprečna udeležba 37 članov. Ženski odsek (načelnica Osim Eleonora, IV. a razr.) je priredil predavanje o ženski enakopravnosti; udeležba 36 članic in članov. Dramatski odsek (načelnik Saje Vladimir, VII. razr.) je uprizoril dne 20. januarja 1934. v Sokolskem domu neko komedijo. šahovski odsek (načelnik Kuhar Teobald, VII. razr.) je priredil med 16. oktobrom in 24. novembrom 1933. nagradni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 19 šahistov. šahovskega brzoturnirja dne 28. aprila 1934. se je udeležilo osem igralcev. Izletniški odsek je ravnateljstvo gimnazije razpustilo. Družinska čitalnica (čitalničar Malič Jožef, VI. razr.) je bila odprta dnevno od 13. do 16. ure. Prejemala je 20 revij in 22 časopisa. Knjižnica (knjižničar Kornelj Bogomil, VI. razr.) šteje 522 slovenski knjigi. 149 srbskohrvatskih in 312 nemških knjig s 128 revijami, torej 1111 knjig. Knjižnica je imela 86 obiskovalcev, ki so si izposodili okoli 2000 knjig. Družinska blagajna (blagajnik Jakše Miroslav, VI. razr.) izkazuje naslednje stanje: Dohodki: Gotovina iz prejšnje poslovne dobe . . . . Članarina............. Din 273 — „ 95350 122-25 Dohodek od dramske predstave in javnega predavanja Dohodki čitalnice........................................... Durovi ...................... 160-50 88-— Izdatki: čiščenje družinske sobe..................................................Din 360'— Knjige, revije, časopisi................................................. „ 94450 Poslovni izdatki, stroški za delegacije in nagrade...................... „ 251'— Blagajniški prebitek ob koncu poslovne dobe.................................... 4175 Skupaj . . . Din 159725 «Prosveta» je organizirala 51. oktobra in 1. novembra 1953. v Novem mestu kongres S. J. S. U., župe za Dravsko banovino, ki se je vršil v telovadnici meščanske šole. Prejšnji večer je gostoval v Sokolskem domu gledališki odsek S. J. S. U. «Preporoda) iz Ljubljane s Cankarjevo dramo «Jakob Ruda». Po kongresu se je vršil šahovski brzoturnir družin, na katerem je «Prosveta» zasedla drugo mesto. Vse delo družine se je vršilo v sobi, ki jo je brezplačno nudil Sokol kraljevine Jugoslavije v svojem domu v Novem mestu. Delo «Prosvete» sta nadzirala profesorja Krajec Janko in dr. Turk Alojz. Družina «Prosveta», ki je bila včlanjena v župi S. J. S. U. za Dravsko banovino v Ljubljani in po njej v Savezu jugoslovenskih srednješolskih udruženj v Beogradu, je bila razpuščena z odlokom ravnateljstva št. 397 z dne 14. maja 1934. na podstavi odredbe ministrstva prosvete S. N. br. 415 z dne 4. januarja 1954. Vse njeno imetje je dne 19. maja 1934. prevzelo v varstvo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Novem mestu. Ferijalni Savez Ferijalni Savez daje šolski mladini priliko, da čim ceneje prepotuje, spozna in vzljubi svojo lepo domovino, telesno šibkim pa nudi možnost cenenega letovanja na morju ali na planinah med počitnicami. V ta namen imajo člani Feri-jalnega Saveza 50%ni popust na državnih železnicah in parnikih ter brezplačno prenočišče v društvenih zavetiščih in pri dobrotvorih društva. Članarina znaša letno 35 Din. Razen tega mora vsak član po možnosti nuditi potujočim članom-ferijalcem brezplačno hrano ali prenočišče, česar je deležen tudi sam na potovanju; v nasprotnem primeru pa mora plačati ekvivalent 10 Din. V Novem mestu obstoji 33. podružnica Ferijalnega Saveza, ki je imela v minulem šolskem letu 121 člana. Včlanjeni so bili tudi učenci meščanske šole v Novem mestu, učenke meščanske šole v Šmihelu in gojenci kmetijske šole na Grmu. Delovanje podružnice je nadzoroval profesor Kranjec Rudolf. Po večkratnih volitvah se je sestavil odbor tako-lc: predsednik Morelj Marjan (VII. razr.), tajnik Nol Stanko (VII. razr.), blagajnik Gregorin Drago (VI. razr.); nadaljnji odborniki: Kuliar Teobald (VII. razr.), Malinger Bogdan (V. razr.), Mundšic Anica (VI. razr.); nadzorni odbor: Drenik Alojz (VII. razr.), Torkar Miroslao (VI. razr.) in Zorko Milka (VI. razr.) Odbor je imel šest sej. Njegova prva naloga je bila, da uredi finančno stanje podružnice. Navzlic vsemu prizadevanju pa vse nerednosti lanskega poslovanja še do danes niso mogle biti popravljene, pač pa so ovirale drugo delovanje, da odbor ni mogel priti do običajne društvene prireditve. Podružnica ima na razpolago ves potrebni inventar, da opremi gostišče za potujoče dijake. Gostišče bo letos v novomeški osnovni šoli, kjer je predsed-ništvo občine za meseca julij in avgust blagohotno dalo eno sobo na razpolago. Stanje blagajne ob koncu šolskega leta je naslednje: Dohodki: Blagajniška imovina iz prejšnje poslovne dobe..........................Din 1135-— Naknadna plačila iz prejšnje poslovne dobe............................. „ 301-75 Članarina v poslovni dobi 1933/34...................................... „ 4130'— Ekvivalenti (70)....................................................... „ 700-— Znaki.................................................................. „ 9"— Za vrnjene članske karte............................................... „ 6'— Obresti pri Mestni hranilnici.......................................... „ 72-25 Skupaj . . . Din 6354-— Izdatki: Na račun dolga iz prejšnje poslovne dobe...............................Din 1036-50 Dravski oblasti Ferijalnega Saveza za letošnjo poslovno dobo . . „ 4398'— Poravnava računa iz prejšnje poslovne dobe............................. „ 77'— Delegacije.................................................................. 124-— Poslovni stroški....................................................... „ 77-50 Blagajniško stanje ob koncu šolskega leta...............................621-— Skupaj . . . Din 6354-— Iz lanske poslovne dobe ima podružnica še obveznosti v iznosu 500 Din. Dijaško podporno društvo Namen društva je, podpirati ubožne, a nadarjene in marljive dijake v prvi vrsti z učnimi knjigami, ako pa sredstva dopuščajo, tudi s prispevki za hrano, obleko in stanovanje. Društveni odbor, izvoljen na občnem zboru dne 5. septembra 1932., je vodil posle tudi v minulem šolskem letu. Izpopolnila so se samo mesta izstopivših odbornikov. Ob koncu poslovne dobe je bil odbor sestavljen tako-le: predsednik Vagaja Lucloik, direktor gimnazije; podpredsednik Čerin Karel, inf. prošt; tajnik Prosen Peter, gimn. profesor; blagajnik Torkar Jakob, sodni uradnik v p.; knjižničar insgr. dr. Ažman Ciril, gimn. profesor; odborniki: Ahlin Franc, gimn. profesor; Jarc Janko, gimn. suplent; Kobe Josip, trgovec in posestnik; dr.Tiller Viktor, gimn. profesor v p.; revizor Kobe Julij, trgovec in posestnik. Na cvetno nedeljo, dne 25. marca, se je vršil izredni občni zbor. Na občnem zboru se je poudarjalo, da je dotok dijakov s kmetov v povojni dobi na vseh srednješolskih zavodih Dravske banovine silno opešal. Ta žalostni pojav je v največji kvar našemu narodu, ki je dobival svoje najboljše delavce na vseh poljih kulturnega udejstvovanja vprav iz kmečkih rodbin. Na gimnaziji v Novem mestu je to dejstvo zelo občutno. Dočiin je bilo na tem za ljubljansko klasično gimnazijo najstarejšem slovenskem zavodu v predvojnih letih najmanj 38 % vpisanih dijakov kmečkih fantov, jih je bilo v lanskem šolskem letu samo še 14 %. Stutistika tudi kaže, da je nu novomeški gimnaziji zelo malo učencev iz krškega sreza in Bele Krajine. V spoznanju, da je vzrok tega pojava obubo-žanje podeželja, in z namenom, da novomeško gimnazijo regenerira s pritokom svežega kmečkega življa iz vse Dolenjske, je občni zbor sklenil, da ustanovi poseben odsek, čigar namen bo zlasti ta, da se zgradi v Novem mestu Dijaški dom, v katerem bodo imeli ubožni, a nadarjeni in marljivi dijaki — kmečki sinovi iz Dolenjske in Bele Krajine — oskrbo, bodisi brezplačno, bodisi proti majhni odškodnini. Dokler pu tega namena ne bo mogoče ostvariti, hoče prevzeti v prihodnjem šolskem letu skrb za kakih deset učencev, ki jim bo preskrbel ali hrano ali stanovanje ali po potrebi oboje. Nekaj učnih knjig dobe učenci iz društvene podporne zaloge. Ako bi se sčasoma izkazalo, da učenec ni sposoben ali da je po svojem vedenju podpore nevreden, mu jo bo društvo odtegnilo. \ zvezi s tem sklepom so bile sprejete tudi nekatere izpremembe društvenih pravil. Članarina se je določila za redne člane na 60 Din letno, odbor pa se bo obračal na javnost kakor doslej, da podpira delovanje društva z večjimi ali manjšimi zneski. Računski zaključek za poslovno leto 193' Podporna zaloga Dohodki: 1. Gotovina iz prejšnje poslovne dobe.......................... 2. Prispevki članov in podpornikov............................. 3. Podpora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje 4. Podpora kr. banske uprave................................... 5. Podpora mestne občine Novo mesto............................ 6. Podpora ravnateljstva gimnazije............................. 7. Druge podpore in darila..................................... 8. Prispevki učencev za učne knjige............................ 9. Obresti naloženega denarja.................................. Skupaj . . Izdatki: 1. Nakup knjig................................................. 2. Vezava knjig................................................ 3. Denarna podpora............................................. 4. Dijaška kuhinja....................................... 5. Poslovni izdatki............................................ 6. Nagrada za pobiranje članarine.............................. 7. Blagajniški prebitek ob koncu poslovnega leta............... Skupaj . . Denarna imovina 1. Hranilna knjižica št. 22.908 Mestne hranilnice v Novem mestu Din 17.972-25 2. Hranilna knjižica št. 962 Trgovske banke, d. d., podružnice v Novem mestu....................................................... „ 262-20 3. Vloga pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, šl. čekovnega računa 11.357 ....................................................... „ 202-71 4. Ročna blagajna................................................................ 12650 Skupaj . . . Din 18.563-66 Vrednostni papirji 1. Dve srečki mesta Ljubljane št. 26.032 in 38.466 po 20 fl. . . . Din 20-— 2. Dve srebrni renti št. 72.489 za 500 fl. in št. 103.338 za 600 fl. . . „ 550 — 3. Dve notni renti št. 118.103 za 600 fl. in št. 209.751 za 1150 fl......... 875'— 4. Kronska renta št. 63.365 za 1200 K................................ „ 300-— 5. Rentna knjižica vojnega posojila št. 262.686 za 250 K . . . . „ —•— 6. Deset obveznic 7%nega državnega investicijskega posojila . . „ 1000-— 3/34. Din 8129-62 4040 — 4000-— 1000-— 1000-— 4000 — 1880-75 4477-75 517-— Din 28.845-12 Din 5801-80 677-— 30-— 3160 50 41216 200"—-„ 18.56366 Din 28.845-12 Število knjig ob začetku šolskega leta Prirastek med šolskim letom . . . . Razhod med šolskim letom . . . . Število knjig ob sklepu šolskega leta . 953 knjig 180 269 861 Iz knjižnice je bilo izposojenih v začetku šolskega leta 226 učencem 705 knjig. — Vrednost knjig po 20%nem odpisu je ob koncu šolskega leta 20.532 Din. Razni kraji. 217 Din: dr. Picigas Leopold na Dunaju. — 200 Din: Jakil Venčeslav, lastnik premogovnika v Krmelju. — Po 100 Din: dr. Cugmus J., direktor direkcije drž. žel. v Ljubljani; dr. Marušič Drago, ban Dravske banovine; dr. Zdolšek Josip, odvetnik v Brežicah. — Po 50 Din: Rohrmann Viktor, trgovec v Ljubljani, štibler Miloš, načelnik Saveza nabavlj. zadrug v Beogradu. — 20 Din: dr. Valjavec Ljudevit, finančni direktor v Ljubljani. — 10 Din: Filipič Janez, župnik v Krškem. — Skupaj 847 Din. Sodni okraj Mokronog. 20 Din: Prijatelj Ivan, veletrgovec v Tržišču. — Skupaj 20 Din. Sodni okraj Trebnje. Po 1050 Din: Zajc Blažiča, učiteljica; Zajc Josip, šolski upravitelj. — 10 Din: Kosec Ana. učiteljica. — 5 Din: Dereani Vida, učiteljica.— Po 2 Din: Nerima Marija, učiteljica; Zornada Romana, učiteljica. Vsi v Trebnjem. — Skupaj 40 Din. Sodni okraj Žužemberk. Ni bilo prispevkov. Sodni okraj Črnomelj. 35 Din: učiteljstvo osnovne šole v Črnomlju. — Skupaj Sodni okraj A odo mesto (okolica). 50 Din: Germ Robert, graščak na Bajnofu. — 20 Din: Erker Franc, šolski upravitelj v Stopičah. — 15 Din: Kastelic Franc, posestnik in gostilničar v Bršljinu. — Po 10 Din: čučkova Lina, učiteljica v Mirni peči; Drenik Alojzij, posestnik in gostilničar v Bršljinu; Galetova N., učiteljica v Mirni peči; Kušarjeva N., učiteljica v Mirni peči: Kralj Franc, župnik v p., Uršnu sela; Mušič Rozalija, učiteljica v Šmihelu; Remic Pavla, učiteljica v Mirni peči: Tratar Jože, učitelj v Mirni peči; Zajčeva Olga, učiteljica v Mirni peči. — 8 Din: Kalan Maks, šolski upravitelj v Šmihelu. — Po 5 Din: Barle Marica, učiteljica v Šmihelu; Rodič linča, učiteljica v Stopičah; šesek Valči, učiteljica v Stopičah. — Skupaj 198 Din. Sodni okraj Nouo mesto (mesto). Po 50 Din: Čerin Karel, inful. prošt; dr. Čer-vinka M. Žiga, primarij ženske bolnišnice; dr. Globevnik Josip, odvetnik, dr. Ivanetič Franc, odvetnik; Kastelic Edmund, trgovec: Klemenčič Josip, tovarnar; Kobe Josip, trgovec; Krajec Janko, gimn. profesor; Marinček Matija, javni notar; Povh Jožko, tovarnar; Prosen Peter, gimn. profesor; dr. Režek Josip, odvetnik in župan; dr. Tiller Viktor, gimn. profesor v p.: \ ugaja Ludvik, gimn. ravnatelj. Po 40 Din: ing. Ahlfeld Valter, šef tehničnega razdelka; dr. Česnik Ivo, odvetnik; Kranjec Rudolf, gimn. profesor: ing. Šulgaj Franc, šuniarski svetnik; Vandot Ivan, veter, svetnik; dr. Vasič Ivan, odvetnik. — Po 50 Din: dr. Gregorič Viktor, višji sanitetni svetnik; Klemenčič Lina, upraviteljica dekl. osnovne šole; Košir Martina, trgovka; Ogrič Filip, dentist; Pauser Adolf, trgovec. — Po 25 Din: Jugoslovanska knjigarna, podružnica Novo mesto; Turk Josip, trgovec; Turk Marija, trgovka. — Po 20 Din: dr. Ažman Ciril, profesor; Ferjančič Franc, kanonik; dr. Foerster Vladimir, višji sodni svetnik v p.; dr. Furlan Anton, zobozdravnik: Germ Josip, gimn. profesor v p.; dr. Gros Davorin, odvetnik; Groznik Prispevki članov in podpornikov 35 Din. Vane, namestnik drž. tožilca; Hočevar Janko, fin. svetnik; dr. Kavčič Josip, predsednik okrožnega sodišča; Kovač Marija, gimn. profesorica; Kek Franc, kapiteljski vikar; Kobe Julij, trgovec; Kos Josip, trgovec; Koštial Ivan, gimn. profesor; Krajšek Anton, sreski podnačelnik; Loger Friderik, sreski načelnik; Malinger Jakob, davčni inšpektor; Medic Ivan, industrijalec; Munda Josip; Mundschütz Baltazar, trgovec; Paučič Jakob; dr. Polenšek Marjan, okrajni zdravnik; Romih Božidar, sodnik okrožnega sodišča; Seidl Franc, posestnik; Seidl Ferdinand, gimn. profesor in vladni svetnik v p.; Seidl Marija, posestnica; Skale Otmar, veterinarski nadzornik v p.; Skalicky Olga, vdova ravnatelja kmetijske šole; Šukl je Franc, dvorni svetnik v p.; Starki Rudolf, davčni kontrolor; dr. Trošt Josip, odvetnik; ing. Urbas Franc, šef progovne sekcije. — 15 Din: Agnič Andrej, klepar. — 12 Din: Buk Ferdinand, brivec. — Po 10 Din: Ahlin Franc, gimn. profesor; mag. pharm. Andrijanič Dragotin, lekarnar; Barborič Karel, trgovec; Barborič Lina, trgovka; Barbič Ivan, sodni oficijal; Bayer Oton, založnik piva; Bergman Josip ml., mag. pharm., lekarnar; Bergman Josip, st., mag. pharm., lekarnar; Bučar Josip, odvetnik; Blažon Ivan, davkar; Borštnik Srečko, učitelj; Clarici N., učiteljica; Dolinšek J.; Fajdiga Slavko, davkar; Falkner Franc, uradnik OUZD; Ferlič Martina, pisarniška uradnica; Germovšek Alojzij, davkar; dr. Gostiša Janez, primarij bolnišnice v p.; Grobovšek N., posestnik in gostilničar; Gunde Alojzij, višji sodni oficijal; Iladl Drago, posestnik; Hočevar Martin, stavbni mojster; Ivanetič Alojzij, učitelj; Jarc Janko, gimn. suplent; Jereb Ivan, davčni kontrolor; Jurak Josip, davkar v p.; Jurko Stane, gimn. telovadni učitelj; Jevšček Karel, mizarski mojster; Jovanovič Milan, gimn. profesor; Ipavec Alojz, davčni nadupravitelj v p.; Kamenšek Rajko, davčni kontrolor; Kastelic Ivan, pek; Klemenc Ivana, gimn. učiteljica glasbe; Koncilja Anton, mesar; Kopač Leopold, trgovec; Kordič Stjepan, gimn. profesor; Košir Ludvik, restavrater; Klinc Franc, ravnatelj Mestne hranilnice; Kovač Franc, drž. tožilec; dr. Kozak Ferdo, gimn. profesor; Kozina Jurij, višji sodni svetnik v p.; Kozina Viktor, trgovec; Lesjak Josip, kamnosek; Lesjak I.; Malasek F., sreski kmetijski referent; Malovič Matko, mizar in posestnik; Matko Martin, šolski upravitelj v p.; inženir Medic Josip; Midorfer Alojz, trgovec; Merhar Srečko, strojevodja; Mušič Miroslav, dentist; Novak Zdravko, davčni inšpektor v p.; Oblak Katarina, trgovka; Ogrizek Josip, trgovec; Ogoreutz Josip, trgovec; Pavčič Josip, parna pekarna; dr. Panlič Ignacij, primarij; Pavlovič Matija, poverjenik fin. kontrole; Pečar Stanko, odvetnik; Petrič Anton, trgovec; dr. Piskernik Angela, gimn. profesorica; Polajnar Alojz, hotelir; dr. Polenšek Jurij, predsednik okrožnega sodišča v p.: Petančič Martin, nadzornik fin. kontrole; Prijatelj Josip, okrajni sodnik; Rapuž Matija; Reitz Alojz, trgovec; Rojšek Franc, gimn. profesor; Rupnik Boris, gimn. profesor v Kranju; ing. Sluga Janez; Soban Jože, pisarniški predstojnik; Šilc Rudolf, strojevodja; Škrabi Davorin, blagajnik Mestne hranilnice; f Splihal Franc, kavarnar; Stefanovič Jožefina, trgovka; Terškan Štefan, kanonik; Torkar Jakob, sodni uradnik v p. in posestnik; dr. Turk Alojz, gimn. profesor; Verbič Ivan, šef katastrske uprave; Vrisk Karel, sreski kmetijski referent; Vovk Ivan, pek; Zagorc Franc, sreski šolski nadzornik. — Po 6 Din: Lapanja Ivan, železniški uradnik; Smrdu Jakob, sodni uradnik. — Po 5 Din: Arko Vinko; Boltar Jože; Bunc Anton; Dolinar Franc; Divjak Josip, podprcglednik fin. kontrole; Dernovšek Anton; Drašler Jože, višji sodni oficijal v p.; Dremelj Anton, podpreglednik fin. kontrole; Erste Alojz, podpreglednik fin. kontrole; Globokar Franc; Goljuf Alojz; Grebenšek Mihael; Habjan Mihael; Hoznar Janez; Jug Feliks; Klobučar Jože; Kolar Franc, trgovec; Kotar Franc; Kočevar Jakob; Kolnik Gašper, podpreglednik fin. kontrole; Kožar Josip; Krušič Franc; Kramberger Alojz; Mikolič Ferdo, trgovec; Mrak Peter; Ogrin Anton, uradnik Mestne hranilnice; Paučič Anton; Preskar Anton; Podgornik Mihael; Pohar Ivan; Poula Josip, gostilničar; Pretnar Andrej; Robič Ivan; Skubic Janez; Šorman Adolf, podpreglednik fin. kontrole; Šepl Mane; Štrukelj Josip; Štrukelj Lovrenc; Šušteršič Anton; Vokač Rudolf; Veble Dimitrij, odv. kandidat; Zupančič Edvard; Zupančič Franc. — Po 4 Din: Starec Janez; Vončina Franc. — 3 Din: Preželj Jakob, trgovec. — Po 2 Din: Dolžan Franc; Kic Franc; Legiša Alojz; Miklič Anton: Smolej Andrej. — Skupaj 2900 Din. Podpore in darila 300 Din: Podmladek Rdečega Križa na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. — Po 200 Din: Krajevni odbor Rdečega Križa v Novem mestu; Posojilnica v Trebnjem. — 192 Din: Osebje orožniške čete v Novem mestu. — 137 Din: Osebje sreskega sodišča v Novem mestu. — 127 Din: Osebje železniške postaje v Novem mestu. — Po 100 Din: Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Novem mestu: občina Mirna peč; občina Toplice; učiteljstvo narodne šole v Št. Rupertu na Dolenjskem. — 75 Din: Učiteljski zbor meščanske šole v Novem mestu. -60 Din: Učiteljstvo dekliške osnovne šole v Novem mestu. — 50 Din: Učiteljstvo osnovne šole v Št. Petru. — 45 Din: Nadzorni odbor Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Novem mestu. — 40 Din: Osebje poštnega urada v Novem mestu. 35-25 Din: Učiteljstvo narodne šole v škocijanu. 19-50 Din: Učiteljstvo narodne šole v Mirni. — Skupaj I880'75 Din. VI. Knj ižnice in zbirke učil Učiteljska knjižnica V šolskem letu 1933/34. je učiteljska knjižnica prejela te-le knjige: 1. Revije in časopisi: a) kupljene: Geografski vestnik, let. IX. (1933). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, let. XI V. (1933). — Kronika, 1. — Ljubljanski Zvon, let. LIV. (1934). — Soko, \ . god. (1934). — Dom in svet, let. 47. (1934). — Priroda, XXIV. god. (1934). — Zdravje, let. X. (1934). — b) darovane: Prof. o p. tir. Viklor Tiller: Geographischer Anzeiger, 13., 14., 15. Jahrgang (1912. 1913, 1914). — lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko, let. XIX. (1909). -C nrniola, II. Jahrgang (1909). — Carniola, nova vrsta: let. 1. do VIII. (1910 do 1917). — Direktor Etnografskega muzeja dr. Niko Zupanič: Etnolog, knjigi V. in VI. (1933). 2. K u p 1 je n e knji ge: Dr. M. Rus. Prva pomoč (1925). — V. Bartol, Lopez (1932). — Stendhal, Tri novele (1933). Čehov, Anjuta — Novele (1930). Galsworthy, Temni cvet (1930). — Baring, Daphne Adeane (1931). OT Iahertv. Noč po izdaji (1931). — Sigrid Undset, Jenny (1932). — Ibanez, Krvave arene (1932). — Knut Hamsun, Potepuhi (1932). — Fülöp-Miller, Sveti satan (1932). — Sinclair Lewis, Arrowsniith (1933). — Spektorskij, Zgodovina socialne filozofije. II. (1933). — Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti, 11./2. (1933). — Prosvetni šemaliznin kraljevine Jugoslavije, II.: Srednja nastava. — Šorli Ivo, Izbrani spisi, L (1933). — Dr. Fr. Debevec, Jetika (1933). Miško Kranjec, Sreča na vasi (1933). — L. N. Tolstoj, Oče Sergij (1933). — Ivan Bunin, Gospod i/, San Frančiška (1933). — L. Kramolc, Domovini (1933). — A. Gabršček, Goriški Slo- venci, I. (1932). — L. N. Tolstoj, \ oj na in mir, II. (1953). — II. Mann, Velika stvar (1933). — Ivobell-Oebbeke, Tafeln zur Bestimmung der Mineralien (1921). V. Spineič-M. Pečar, Oteta nam otadžbina (1954). — Croce, Zgodovina Evrope v 19. stoletju (1954). — Slovenski biografski leksikon, 5. zvezek. — Borisav Stankovič, Nečista kri (1933). —- \ era Stein - Ehrlich, Kolektivni rad u savremenoj školi (1954). — Pedagoški zbornik, XXIX. (1933). — Dr. J. Jeraj, Naša vas (1953). Dr. S. Gogala, Temelji obče pedagogike (1955). — Adolf Matthias, Praktische Pädagogik (1922). — Paul Geyer, Der deutsche Aufsatz (1911). — Helmolt-Tille, Weltgeschichte v 9 zvezkih (1922—1924). — R. W. Pohl, Einführung in die Elektrizitätslehre (1951). — Bare Poparič, Pregled povijesti pomorstva, TL (1955). -Stjepko Vrtar, Veliko proleče (1955). — Slavko Kolar, Ili jesmo — ili nismo (1955). — Ljubo Karaman, Umjetnost u Dalmaciji XV. i XVI. vijeka (1955). -llrvatsko Kolo, XIV. (1955). — V. Stajič, J. Jovanovič - Zmaj (1952). 5. Darovane knjige: Ministrstvo prosvete, S. N. br. 41.891 z dne 15. novembra 1955, odnosno S. N. br. 1904 z dne 19. marca 1954.: Dr. Ljubomir Petrovič, Antologija srpske kritike (1929). — Dr. Grgur Jakšič, Evropa i vaskrs Srbije 1804—1854 (1955). — M. M. Bašič, iz stare srpske književnosti (1951). — Ros-Polovina, Kako se rade pismeni sastavi? (1952). — Artur .Šopenhauer. O pisanju i stilu (s.a.). — Dr. M. Gavrilovič, Iz nove srpske istorije (1926). — M. D. Lazarevič, Srpsko-turski rat 1912 godine (1929, 1951). — J. M. Jovanovič, Stvaranje zajedničke države Srba, Hrvata i Slovenaca (1928—1950). — Slobodan Jovanovič, Iz naše istorije i književnosti (1951). — Marko Car, Naše Primorje (1925). -Dr. T. R. Djordjevič, Naš narodni život (1925). — Cvijičeva knjiga (1927). Slovenačka (1927). — L j. P. Nenadov ič. O Crnogorcima (1929). Imbro Ignjali-jevič Tkalac, Uspomene iz mladosti u Hrvatskoj (1925—1926). — Vlaho Bukovac, Moj život (1925). — Bogdan Popovič, Članci i predavanja (1952). — Božidar Kneževič, Misli (1951). — M. Bašič, Stare srpske biografije (1924). — Vukova knjiga I. (1952). — Stjepan Mitrov Ljubiša, Pripovijesti črnogorske i primorske (1924). — P. P. Njegoš, Luča Mikrokozma (1925). — Simo Matavulj, Iz raznijeh krajeva (1925). — St. V. Živadinovi«', Do poslednjeg dalui (1925). — Dil Šari, Vizantiske slike I., II- (1927, 1929). — Dr. V. čajkanovič, Vergilije i njegovi savre-menici (1950). — Bogdan Popovič, Boinarše (1925). — Boinarše - Grol, Figarova ženidba ili ludi dan (1925). — Ernest Renan, Uspomene iz detinjstva i mladosti (1950). — Eirdusi, Ruslem i Suhrab (1928). — Pesma o kralju Nalu (1924). — šekspir. Ilamlet (1924). — Plant - čajkanovič, Odabrane komedije (1925). — Vuk Stef. Karadžič, Srpske narodne pjesme, L do IV. (1929, 1952). — Zbornik iz dnbrovačke prošlosti Milanu Rešetaru (1951). — Kralj, banska uprava IV. No. 6887/2 z dne 9. junija 1955., odnosno No. 6250/2 z dne 15. junija 1953.: Drag. Stranjakovič, Srbija Pijemont Južnih Slovena 1842—55 (1952). — Ch. Nodier, Statistitpie Illyrienne (1955). Ravnateljstvo bivše trnovske šole v Novem mestu; 1’’. Lukas, Geografija kraljevine SHS (1922) in Ekonomska geografija (1925). Jugoslavija. Opisi i slike. (Antofagasta 1921). -— Zadruga Prof. društva u Beogradu: «Luča», 16: Jovan Sterija Popovič, Tvrdica. Pokondirena tikva. -August šenoa, Prijali Lovro. Kanarinčeva ljubovca. — Simo Matavulj, Bakonja Kra-Brne. Vjenceslav Novak, Pripovijesti. — Ivan Cankar, Pripovetke i crtice. Lazar Jovančič, Tragovi prvih ljudi. — ljubljanska sekcija Jugoslov. prof. društva: Peter Pavlovič, Naši onstran meje (1955). — «Narodna Prosveta» u Beogradu: Dr. VI. Nikolič - Zemunski, Istorija cara Slovana Dušana (1927). — Savez Nabavi'Jackih Zadruga Dr/.avnih Sluv.benika: Mih. Avramovič, Činovnik kao zadrugar (1955). — Avtor: N. Majnarič, Sofoklovi Sljednici (1952, 1955). — N. Majnarič, Najnovija limiačenja Hoinerovih poredaba (1929). — N. Majnarič, Prilog nauči o finalnim rečenicama u grčkom jeziku (1928). — N. Majnarie, Gebrauch der Tempora und Modi in den homerischen Gleichnissen (1930). -Prof. v p. dr. Viktor Tiller: Th. Elsenhans, Psychologie und Logik (1906). Fr. Jodl, Lehrbuch der Psychologie, II. Band (1903). — K. F. Wolf, Südtiro! (1911). — Zagreb (1912). — Zalireb (1912). — J. Schaber. Beschreibung der Adelsberger Grotte (1867). — H. Yerne, Der Genfersee (s.a.). — Hübner i. dr., Geo-graph.-stat. Tabellen, 68. Jahrgang (1925). — I. Rittig, Blagostanje kraljevstva SHS. (1919). — J. Bus, Glavni statistički podaci o državi SIIS. (1920). — P. Vu-jevič, Opis puta III. kongresa slov. geografa u Jugoslaviji (1950). — K. Geissler, Mathem. Geographie (1898). — S. Günther, Pliys. Geographie (1899). — H. Swo-boda, Griech. Geschichte (1905). — J. Koch, Böm. Geschichte (1898). — K. Jacob, Quellenkunde der deutschen Geschichte, I. (1906). — F. Kurze, Deutsche Geschichte im Mittelalter (1894). — F. Kurze, Deutsche Geschichte im Zeitalter der Beformation (1904). — ü. Jiiger, Geschichte des XIX. Jahrhunderts, I., II. (1906). — K. Th. Heigel, Polilische Hauptströmungen im XIX. Jahrhundert (1906). — Fr. Krones-K. Uhlirz, Oesterr. Geschichte, I„ II. (1906, 1907). — B. Charmat/,, Österr. innere Geschichte 1848—1907, I., 11. (1909, 1911). — Alfons Huber, Geschichte Österreichs, I. do IV. (1885—1892). — R. Horvat, Slike iz hrvatske povjc-sti (1910). — Št. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj (1920). — K. Tanera, Die Befreiungskriege 1813—15 (1931). — K. Ploetz, Hauptdaten der Weltgeschichte (1918). — Fr. M. Mayer, Geschichte Oesterreichs, I. Bd. (1900). — K. Schacfer, Die Baukunst des Abendlandes (1901). — K. O. Hartmann, Stilkunde (1908). Esperantsko-slovenski in slovensko-esperantski slovar (1928). — J. Glück - E. Sös. Lehrgang der Hilfssprache Esperanto (1926). — Fr. Novak, Zaznamek okrajšav koresp. pisma (1916). — M. Nikolič, Pjesme (1898). — B. Brauns, Mineralogie (1899). — W. Trabert, Meteorologie (1901). — A. F. Möbius, Astronomie (1898). — E. Fraas, Geologie (1900). — W. Koppen, Klimalehre (1899). — II. Klein, Führer am Sternenhimmel (s.a.). — Stale/, srednjih in strokovnih šol v Sloveniji (1926). — Ad. Lange, Einfachste Buchführung (1904). — Prof. Ivan Koštial: Koštial L-Slovniški in slovarski brus (1932 in 1927). — Koštial 1., O krajepisnih imenih (1926). — Koštial I., Entgleiste Iterativbildungen (1927). — Koštial I., Etymologisches (1930). — Koštidl l„ Der Fang des Bilches in Krain (1931). — Avtorica: Dr. Melita Pivec-Stele, Naše knjižnice (1933). — Neimenovani: Fr. Boux, Diction-naire francois-allem, et allein.-franj. (1796). — 1). Lichardi, Grammatica linguae italieae (1837). — L. Coun, Lehrbuch der deutschen Kainmerstenographie (1879). Prirastek znaša torej............................................. 194 zvezkov. Ker je bilo na koncu lanskeg’u šolskega leta................... 4651 zvezkov, šteje učiteljska knjižnica....................................... 4845 zvezkov. Čitalcev je bilo 18; izposodilo se je 158 zvezkov. Dijaška knjižnica Slovanski oddelek v šolskem letu 1933/34. je slovanski oddelek knjižnice prejel te-le knjige: I. fievije in časopisi: Modra ptica, let. IV. (1933) in let. V. (1934). Jadranska straža, let. 1933. in let. 1934. — Foto-ainater, let. III. (1934). — Ljubljanski Zvon, let. LIV. (1934). — Sokolu', god. XVI. (1934). Ferijalac, god. VI., 1—6 (1933) in god. VII. (1954). 2. Kupljene knjige: Bolliar Alojzij, Materi (1931). — Gorinšek Danilo. Majdine pesmi (1933). — Nehajev Milutin, Rakovica (1932). — Poparič Bare, Pregled povijesti pomorstva, I. (1932). — Batušič Slavko, Na dragom tragu (1932). — llrvatsko Kolo, XIH. (1932). — Njegoš Petar Petrovič, Luča mikro-kozma (1923). — Matavulj Simo, Iz raznijeh krajeva (1923). — Živadinovič St. V., Do poslednjeg dalia (1923). — Car Marko, Naše Primorje (1923). — Bordevič Tih. R. dr., Naš narodni život (1923). — Plaut Tit Makcij-Čajkanovic V., Oda-brane komedije (1923). — Stanimirovič Vladimir, Izgnaniei (1924). — Ljubiša Stjepan Mitrov, Pripovijesti črnogorske i primorske (1924). — Jankovič Milica, Plava gospoda (1924). — Andric Ivo, Pripovetke (1924). — (Bašič Milivoje), Stare srpske biografije, 1. (1924). — (Maretič T.), Pesma o kralju Nalu (1924). — Šekspir Viljem - Pandurovič Sima, Hamlet (1924). — Nazor Vladimir, Lirske pjesme (1900—1925), (1925). — Glišič Milovan, Pripovetke (1925). — Petrovič Veljko, Pripovetke (1925). — Bukovac Vlaho, Moj život (1925). — Tkalac Imbro Ignjatijevič dr., lTspomene iz mladosti u Ilrvatskoj (1925). — Popovič Bogdan, Bomarše (1925). — Bomarše P. A. K.-Grol Miha, Figarova ženidba ili ludi dan (1925). -— Vasiljev Dušan, Izabrane pesme (1932). — Sremac Stevan, Pripovetke, H. (1932). — Krstič Andelko M., Pripovetke (1932). — (Dordevič Tili. R.), Vukova knjiga, I. (1932). — Popovič Bogdan, Članci i predavanja (1932). — Petrovič Mihailo, Kroz polarnu oblast (1932). — Kipling Rudjard-Kobljiška M. A., Pripovetke iz Indije (1932). — Scott Walter-(Levstik V.), Ivanhoe (1930). — Hamsun Knut-(Kresal R.), Pan (1930). — London Jack-(Levstik V.), Dolina meseca (1931). Kipling Rudjard-(Koritnik G.), Kini (1933). — Wolker Jin-(Trdina S.), Pravljice (1931). — Ludwig Emil-(Vidmar Jos.), Napoleon (1931). — Gradnik Alojz-(Vidmar Jos.), Svetle samote (1932). Galsworthy John-(Župančič O.), Saga o Forsytih, L, I!., III. (1933/34). — Mladi utripi (1933). — Zweig Stefan-(Ferenčak), Oči večnega brata (1933). — Dörfler Petcr-(Pucelj), Mutasti greh (1933). — Večernice slovenske, zv. 86. (1933). — Življenje svetnikov, II. (1933). — Koledar družbe sv. Mohorja za 1.1934. (1933). — Bohinec-Kranjec-Dobida, Naše morje (1933). 3. Darovane knjige: Ministrstvo prosvete, S. N. br. 41.891 z dne 15. novembra 1933: Rakič M. M., Pesme — Naši pisci našoj deci (1933). — Srpske narodne pripovetke (Antologija) (1932). — Dimitrijevič R. Ivan, Zagonetka o Strahiniču — Ženske narodne pesme (1925). — Nenadovič P. Ljubomir, Odabrane strane (1926). — Veselinovič Janko, Pripovetke (1926). — Zmaj Jovan Jovanovič, Odabrane pesme (1927). — Memoari prote Malije Nenadoviča (1927). — Zmaj Jovan Jovanovič, O deci i za decu (1928). — Lazarevič K. Laza, Pripovetke (1932). — Obradovič Dositej, Izbor sastava (1928). - Izbor dubrovačkog pesništva (1929). — Izbor dubrovačkog pesništva (Krači spevovi, II. izd.), (1930). — Jakšič Dura, Odabrane strane (1932). — Karadžič Vuk Stef. (1926). — Ilič J. Vojislav, Odabrane pesme (1930). — Srpske narodne pesme — Antologija (1927). — Lazarevič Branko, Sabrana dela, knjiga L, II. — Petrovič Veljko, Sabrana dela, knjiga L, II., III., IV. — Ditčič Jovan, Sabrana dela, knjiga I., II., Tl!.. IV., V. — Crnjanski Miloš, Sabrana dela, knjiga I., II. — Krklec Gustav, Sabrana dela, knjiga I., II. — Šiinunovič Dinko, Sabrana dela, knjiga I., II. — Bartulovič Niko, Sabrana dela, knjiga L, II. — Kašanin Milan, Sabrana dela, knjiga L. II. — Šimunovič Dinko, Sa Krke i sa Cetine (1930). Miličevič Veljko. Pripovetke (1930). — Cankar Ivan (Šajn, Bartulovič), Pripovetke (1930). — Zmaj Jovan Jovanovič, Duliči i Duliči uveoci (1930). Lazarevič L. Andelija, Palanka u planini i Lutanja (1926). — Car Emin Viktor, Nove borbe (1926). — Božovič Grigorije, Pripovetke (1926). — Stern Lorens, Sentimentalno putovanje kroz Francusku i Italija (1926). — Eshil i Sofoklc, Odabrune tragedije (1926). — Beševič P. Stevan, Sa stalili žica (1931). — šenoa August, Čuvaj se senjske ruke! (1931). — Sremac Stevan, Pripovetke I. (1951). — Gete-(živojinovic), Egmout (1932). Vasiljev Dušan, Izabrane pesme (1932). — Sremac Stevan, Pripovetke, knjiga II. (1932). — Krstič M. Andjelko, Pripovetke (1932). — Petrovič Mihailo, Kroz po-larnu oblast (1932). — Kipling Rudjard-(Kobliška), Pripovetke iz Indije (1932). — Čosic Branimir, Dva carstva (1928). — Nušič Branislav, Pripovetke (1928). — Ignjatovič Jakov, Čudan svet (1928). — Markovič Danica, Trenuci i razpoloženja (1928). — Andric Ivo, Pripovetke (1924). •— Jankovič Milica, Plava gospoda (1924). — Staniinirovič Vladimir, Izgnanici, albanska odiseja... (1924). — Miliči«' Sibe, Žena i čovek (1927). — Veselinovič Janko, Slike iz seoskog života (1927). -Vojnovič Ivo, Dubrovačka trilogija (1927). — Bojič Milutin, Pesme i drame (1927). — Bartulovič Niko, Na prelomu (1929). — Kranjčevič Sil. Strahimir, Izabrane pjesme (1929). — Vasič Dragiša, Pripovetke (1929). — Petrovič Veljko, Pripovetke (1923). — Glišič D. Milovan, Pripovetke, II. knjiga (1925). — Nazor Vladimir, Lirske pjesme (1925). — Kralj, banska uprava IV. No. 2363/1. z dne 4. fe-ruarja 1934: Spinčič Vjekoslav, Oteta nam otadžbina (1934). — Sane z nabav, zadruga drž. služb, u Beogradu br. 2009/1. z dne 26. januarja 1934: Totomianc V., Žena i zadrugarstvo (1952). — Zadruga profesorskega društva: Savkovič Miloš, Marin Držič (1932). — Profesor Peter Prosen: Neluijev Milutin, Rakovica (1932). — Poparič Bare, Pregled povijesti pomorstva, I. (1932). — Batušič Slavko, Na dragom tragu (1932). — Ilrvatsko Kolo, XIII. god. (1932). -Jadranska Vila, IV. (1931). — Jadranska Vila, V. (1952). — Profesor dr. Viktor Tiller: Planinski vestnik, XX., št. 1—8 (1914). — Rus Jože, Glavni statistički podaci o državi SIIS (1920). — Šarabon Vinko, Češkoslovaška republika (1922). — Melik Anton, Jugoslavija. Zemljepisni pregled, II. (1925). — Podlimbarski, Gospodin Franjo (1915). — Ljubljanski Zvon, XIII. (1895). -— Duric Nikola I., Mrtvaci — a prijete (1921). — Neimenovan: (Mazi Vilko), Kresnice, let. I. (1928). — Savinšek Slavko, Grče (1929). — Kranjec Silvo, Zgodovina Srbov (1927). Prirastek znaša torej ............................................... 150 zvezkov. Ker je bilo na koncu lanskega šolskega leta..................... 2097 zvezkov, šteje slovanski oddelek.............................................. 2247 zvezkov. 11 o m u n s k i o d d e 1 e k V šolskem letu 1955/54. je romanski oddelek dijaške knjižnice prejel te-le knjige: 1. Revije in časopise: — 2. Kupljene knjige: — 3. Darovane knjige: Clioix de liouvelles modernes I. (Izdaje Velliagen & Kla-sing). — Besednjak (franc. - nem.) k Clioix de nouvelles modernes I. Oboje daroval prof. v p. dr. V. Tiller. Prirastek znaša torej 2 zvezka. Ker je bilo na koncu lanskega šolskega leta 270 zvezkov, šteje romanski oddelek 272 zvezka, oziroma 255 različnih del. G e r ni a n s k i o d d e 1 e k V šolskem letu 1935/54. je germanski oddelek dijaške knjižnice prejel te-lo knjige: 1. Revije in časopise: — 2. Kupljene knjige: Moderne erzählende Prosa, llerausgcgeben von Dr.Gustav Porger. (Velliagen & Klasing) III., IV., V., VI., VII., Vlil. 5. Darovane knjige: Carnegie Endomment for International Peace: Palgrave K. I., The Golden Treasury of the best Songs. — Moore E. C., The Story of the United States. — Doyle A.C. Tales of Sherlock Holmes. — Dr. Viktor Tiller: Die Geschichten des llerodotos. Deutsch von Fr. Lange. (Reclam.) Stanje ob koncu šolskega leta 1932/33.: 883 zvezki. — Prirastek: II zvezkov. — Stanje ob koncu šolskega leta 1933/34.: 894 zvezki. Pregled izposojenih knjig. Razred Šte- vilo učen- cev Število učencev, ki so čitali knjige Število izposojenih knjig Na učenca pride knjig slov. rom. germ. slov. rom. germ. skupaj La 37 1 — — 1 — — 1 0 03 | I.b 33 11 — — 27 — — 27 0-81 11. a 42 17 — — 58 — — 58 1-38 II. b 42 20 — — 100 — — 100 9-52 . III. a 30 11 — — 28 — — 28 0-93 III. b 29 15 — — 67 — — 67 2 31 IV. a 25 18 — — 96 — — 96 360 IV. b 25 12 1 1 68 1 18 87 348 V. 21 9 21 17 31 40 43 114 5-43 VI. 31 21 30 15 107 136 19 262 8'45 VII. 24 16 24 20 117 150 40 307 1279 VIII. 26 22 26 21 247 137 31 415 1596 Skupaj . . . 305 173 102 74 947 464 151 1562 4-28 Zemljepisno-zgodovinska zbirka V šolskem letu 1933/34. se je nabavil zemljevid Bohinec, Dravska banovina. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1933/34. je sledeče: I. Stenski zemljevidi: za zemljepis 47 (nerabna 2), za zgodovino 27 (neraben 1). II. Atlanti: za zemljepis in zgodovino 10. III. Slike: a) stenske: za zemljepis 12, za zgodovino 12; b) stereoskopske: arheoloških 34; c) navadne: zn zemljepis 82, za zgodovino 124; d) fotografije: zemljepisnih 88; e) razglednic 46; f) albumov 6. IV. I? e 1 i e f i: 4. V. Modeli: I model obzora. — 1 model čolna. — I neraben glob. VI. Aparati: 2 stereoskopa. — I telur (neraben). VII. Knjige: I zgodovinska kronologija. Prirodopisna zbirka Y šolskem letu 1933/34. je narasla prirodopisna zbirka za 1 laboda (dar lekarnarja J. Bergmanna), 1 stojalo za obešanje stenskih slik in 5 vzbočenih predmetnih stekel za mikroskopiranje. — Izločeni so bili iz zbirke konjsko okostje in 4 nerabni herbariji. Ob koncu šolskega leta 1933/34. je obsegala prirodopisna zbirka te predmete: 1. Somatologija Stanje zbirke: 5 okostij (t popolno, 4 delna). — 4 mokri preparati. — 12 mikroskopskih preparatov. — 25 modeli. — 11 slik. 2. Zoologija Stanje zbirke: 175 vrst nagačenih živali (280 primerkov). — 60 okostij (5 popolnih, 55 delnih). — 55 lupin mehkužcev. — 16 ogrodij košarjev. iglokožcev in mehovcev. — 2 nojevi jajčji lupini (1 strta). — 85 mokrih preparatov. — 19 mikroskopskih preparatov. ■— I zbirka hroščev. —- 4 zbirke metuljev. — 6 zooloških atlantov s slikami vretenčarjev. 5. Botanika Stanje zbirke: 1 herbarij cvetnic, 2 herbarija alg, t herbarij mahov (vsi nepopolni, a uporabni). — 1 zbirka domačih lišajev (12 primerkov). — 25 mikroskopskih preparatov. -— 91 model. — 80 slik (razen dveh so vse sistematične, 76 slik je zaradi nemških napisov začasno izločenih). 4. Mineralogija in geologija Stanje zbirke: 110 vrst rudnin (448 primerkov). — 58 vrst kamenin (105 primerki). — 2 zbirki imitacij draguljev. — 1 zbirka rudnin trdotne lestvice. — 4 zbirke rudnin iz Duboštice, Vareša, Ljubije in Če\ Ijanovičev. — 140 modelov i/. mavca, 2 iz lesa, 6 iz žice, 6 iz lepenke, 4 iz lesa in žice. — I slika železnega rudišča v Eisenerzu. — Poskusni material. — I zbirka, ki predočuje postanek porcelanke (kaolina). — 1 zbirka, ki predočuje postanek peska. — 1 zbirka, ki predočuje, kako se tvori plodna prst iz granita. — 5 mikroskopskih preparatov. 124 določeni, 82 nedoločena fosila iz raznih geoloških dob. — I zbirka značilnih vodilnih fosilov (50 kosov). — I zbirka Simona Robiča domačih fosilov (po večini i/. terciara Gorenjske). Aparati in priprave Stanje zbirke: 1 mikroskop Reichert z okularjem II., IV. in objektivom 5 a, 7. I mikroskop starejšega tipa. — 1 prenosljiv mikroskop (neraben, ker nima okularja). I pinceta. — 2 igli. — 1 steklena palčica. — 2 dolgi cevki i/. stekla. I škarje. — 2 nožička. — I steklena kadička. — 12 stekleničk z uporabnimi kemikalijami. Turmulinske klešče. — 2 Nikolovi prizmi. — l goniomeler. I desinfektor. Botanični vi t Od 158 rastlinskih vrst. ki so bile zasajene v šolskem letu 1932/35., jih je pognalo spomladi 1934. samo 70. Na novo jo bilo nabranih 130 vrsl. da šteje zdaj vrt 200 različnih tipov. Ker sc še vedno sadijo in sejejo nove rastline, bo število vrst do konca šolskega leta še znatno naraslo. Vse na vrtu rastoče rastlinske vrste je bilo treba določiti ter jih zaznameno-vati z etiketami. Razen tega je bilo treba vrt sistematično urediti; po osmih gredah sta zdaj razvrščeni 52 družini v tem-le redu: Prva greda (ob poti na igrišče): cyperaceae, gramineae, juncaceae, liliaceae, ainaryllidaceae, iridaceae. Druga greda: cruciferae, papaveraceae, campanulaceae, leguminosae, globulariaceae, plantaginaceae. Tretja greda: umbelliferae, compositae, tiliaceae, dipsacaceae, oeno-theraceae, polemoniaceae. Četrta greda: compositae. Peta greda: valerianaceae, rosaceae, aceraceae. Šesta greda (končna): caryophyllaceae, malvaceae, geraniaceae, bor-raginaceae, resedaeeae, scrophulariaceae, orobanchaceae, rubiaceae. Sedma greda (dolga, zadaj): orchidaceae, primulaceae, saxifragaceae, aristolochiaceae, convolvulaceae, labiatae, solanaceae, ranunculaceae, urticaceae, polygonaceae, chenopodiaceae, crassulaceae, aquifoliaceae, violaceae, elaeagna-ceae, pirolaceae, ericaceae. Osma greda (mala, zadaj): liliaceae, araceae, berberidaceae, pteridiales, musci. Fizikalna zbirka Čeprav je fizikalna zbirka zelo potrebna, da se izpopolni, zlasti iz novejših panog fizike, in da sc napravi stikalna plošča v fizikalni dvorani, ni zavod v tem šolskem letu zaradi pomanjkanja kreditov nabavil nič drugega razen 13/ raztopine za prepotrebne Grenetove elemente. Ker manjka sredstev za eksperimentalno podajanje, je pouk fizike zelo otežkočen. Stanje zbirke je v glavnem tako, kakršno je bilo ob koncu preteklega šolskega leta. Popravljenih je samo 6 prej neporabnih priprav; zbirka šteje sedaj 362 inventarski številki. Od tega šteje obči oddelek 16, geomehanika 47, hidromehanika 23. aero-mehanika 30, kalorika 39, valovanje in akustika 33, magnetizem 15, elektro-statika 22, elektrodinamika 57, optika 55, astronomija 2 in orodje 23 inventarske številke. V zbirki je uporabnih aparatov 109. deloma nerabnih 57: uporabnih pomožnih priprav 458, deloma uporabnih 80; uporabnih modelov 11, doloma uporabna 2; zidnih slik 6: diapozitivov 36; stereoskopskih slik 41; raznih drugih slik (2; mikroskopskih preparatov 25. Kemijska zbirka V šolskem letu 1933/34. se zaradi pomanjkanja kredita ni moglo nabaviti nič novih kemikalij ali kemijskih potrebščin. Kupila sta se le 2 kg solne kisline in 4 / gorilnega špirita. Pri šolskih kemijskih poskusih se je razbilo 13 epruvet, pri drugih predmetih pa je ostalo številčno stanje neizpremenjeno. Zbirka ima ob koncu šolskega leta te-le predmete: Prvine in kemijske spojin e: 146 anorganskih, 83 organske. Steklenice za kemikalije: 75 brušenih za tekočine, 188 brušenih za prah, 138 navadnih. Aparate: 3. Steklene in porcelanaste posode: 10 steklenic z več grli, 3 steklene poveznike, 5 steklenih valjev, 2 merilni steklenici, i pnevmatično kadičko, 16 retort in predložkov, 2 hladilnika, 14 steklenic za kuhanje, 13 steklenih čaš in posod, 16 epruvet, 6 urnih stekel, 8 izparilnic, 5 porcelanastih lončkov in torilnic, 7 raznih lijakov. Cevi in plošče: 18 različno oblikovanih steklenih cevi, steklene in gumijaste cevi različnega premera, 12 steklenih plošč. Pribor: 8 platinastih žic, 8 stojal, 7 orodij, 19 pomožnih priprav. Slike (tehnološke): 10. Skupaj 823 predmete. Prostor, kjer je nameščena kemijska zbirka, je za ta namen še neadaptiran; pomanjkljive so tudi omare za kemikalije in kemijske potrebščine ter ostali inventar. Potrebno bi bilo, da se nabavi še mnogo kemikalij, raznih steklenih priprav, steklenic in posod, aparatov, tehnoloških slik in drugega. Za navajanje učencev k samostojnemu delu bi bilo potrebno čimprej urediti in opremiti tudi kemijsko delavnico, kjer bi se lahko vršile dijaške praktične kemijske vaje. Matematična zbirka V tem šolskem letu ni bilo nobenih novih nabav. Stanje zbirke je isto, kakršno je bilo ob koncu preteklega leta. Priprave za geometrijsko risanje: 7 trikotnikov (1 neporaben). — 2 dolgi ravnili. — 1 parabola. — i hiperbola. — 2 kotomera. — 5 šestil (2 ne-porabni). Modeli: 13 oglatih teles (1 nerabno). — 11 okroglih teles. Aparati: poljski kotomer v zaboju s stativom. — 5 velikih in 3 male palice za merjenje (manjka merski trak). Risarska zbirka Zbirka se je povečala v šolskem letu 1933/34. v naslednjem obsegu: Orodje: oblič, pravokotnik, kladivce, pila z držajem, žaga za izrezovanje, ročna svetilka, zidarska lopatica, žične klešče in sveder na vijak. (9 inv. številk.) Predloge in razglednice: Zbirka jugoslov. ornamenata (zv. II., III. in IV.); 3 garniture umetniške založbe «Sejalec», I. serija; 3 garniture «Sejalec», II. serija; 17 razglednic založbe Kleinmayr & Bamberg; 15 razglednic C. M. D.; 33 razglednice Kaziinirovič; 23 razglednice založbe Nikolič v Zagrebu; 4 slike reprodukcije Calkovič v Zagrebu; tribarvne in enobarvne reprodukcije Umetniške propagande; 2 reprodukciji Germ, Bled in Belopeško jezero; reprodukcije Tipografije v Zagrebu; kolekcija reprodukcij Delniške tiskarne v Ljubljani. (12 inv. številk.) Aparati: 2 škatli z 11 pločevinastimi ploščicami za akvarelue barve. (1 inv. številka.) Knjige: Arhitektura, 10 zvezkov; Jakac, monografija. (2 inv. številki.) Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1933/34. je lo-le: Prostoročno risanje (375 različnih modelov). 1. Modeli iz mavca: a) 31 figuralen (glave, doprsja, maske in reljefi); b) 5 anatomičnih, c) 45 ornamentov raznih slogov, d) 47 stiliziranih cvetnih oblik, e) 10 arhitektonskih detajlov (konzole, kapiteli), f) 6 odlitkov po naravnih predmetih. II. Lesenih predmetov (košare, škatle, vrč, grb) 9. III. Lončenih in steklenih posod 65. IV. Orodje 23. V. Opločnic 14. VI. Starih knjig JO. VII. Predmetov iz lepenke, voska, papiermache 47. VIII. Prirodopisnili modelov (hrošči, metulji, različni plodovi) 105. A. Različnih barvastih predlog, študij in razglednic 65. B. Stenskih slik 27. Geometrijsko in perspektivno risanje (716 modelov). I. Žičnih modelov 29. II. železnih modelov 5. III. Velikih lesenih modelov 35. IV. Velikih papirnatih modelov 18. V. Malih lesenih modelov 593. VI. Elementarnih arhitektonskih oblik 11. VII. Lesenih modelov dresdenske in Steiglove zbirke 27. C. Aparatov 16. D. Priročna knjižnica: 29 del. E. Arhiv. Pevska zbirka V šolskem letu 1933/34. se je zbirka povečala za 15 novih muzikali j, in siccr: u) cerkvene: Premrl, 10 mašnih pesmi; partitura. — Tomc, Stopil bom k oltarju; 1 partitura, 50 glasov. — Premrl, Jezus naj živi; 30 izvodov. — Premrl, Tebe, Boga, hvalimo; 30 izvodov. — b) svetne: Mirk, Štirje mladinski zbori; 25 izvodov. — Marinkovič, Narodni zbor. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1933/34.: Svetni zbori, 21 številka. — Cerkveni zbori, 17 številk. — Instrumentalna glasba, 7 številk. — Hladnikove tabele, 77 številk. — Učne knjige in metodika, 3 številke. — Harmonij. — Klavir. — 4 stojala za note. — Notna tabla s stojalom. Telovadna zbirka V tein šolskem letu ni bilo nobene spremembe. Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1933/34.: 1 lesena bradlja (pokvarjena). — 7 lesenih plezal. — 1 koza. — 1 konj (v slabem stanju). — 1 prožna deska (jurišna). — 2 navadni skakalni deski. — 1 stojalo za skok v višino. — 2 lestvi (navpični). — 80 ročk. — 40 železnih palic. — 1 drog. — 1 dvojica krogov. — 3 blazine. — 1 krogotek (vrvi nerabne). — 1 stojalo za lestev. — 2 železni krogli. — 5 lesenih palic za skok. Telovadnica je bila v slabem stanju; zato je bila vse šolsko leto zaprta. Ročna knjižnica se je v šolskem letu 1933/34. povečala za «Soko», glasilo prednjaštva, 1934. VII. Zdravstveno stanje učencev Po zakonu so za kraje, kjer poseča šole nad 400 učencev, določene šolske poliklinike, ki vodijo vso skrb o zdravstveni zaščiti učiteljev in učencev ter pazijo na higijenske prilike v zavodih in tudi v stanovanjih učencev. V Novem mestu deluje šolska poliklinika že peto leto, nima pa lastnega zdravnika. Vodi jo dr. Kristan-Lunaček Slava, vodja drž. šolske poliklinike v Ljubljani. Med šolskim letom so se ob torkih dopoldne sistematično pregledovali učenci posameznih razredov, popoldne pa je poslovala ambulanca za vse novomeške šole. Ostale dni je poslovala zaščitna sestra Furlan Milena, ki je delala potrebne obveze, obsevala, obiskovala bolne učence in dr. po naročilu zdravnika poliklinike. Med počitnicami šolska poliklinika ne deluje, ker vodi zaščitna sestra v tem času eno izmed počitniških kolonij, s katerimi razpolagajo šolske poliklinike. Počitniške kolonije so na Rakitni, v Lukovici in v Medvodah. Specialni pregledi obolelih učencev se vršijo v Ljubljani na šolski polikliniki za očesne bolezni, za bolezni ušesa, nosu, vrata in za pljučne bolezni. Med šolskim letom so bili sistematično pregledani vsi učenci in vse učenke I.. IV. in Vlil. razr. Zaradi ponavljajočih se primerov difterije s» bili vsi učenci zavoda zdravniško pregledani, pri čemer se je ugotovilo, da je bilo na zavodu 11 bacilonoscev difterije. K specialnim pregledom v Ljubljano je vodila 6. oktobra profesorica dr. Piskernik Angela 12 učencev, 21. oktobra učiteljica osnovne šole Mervič Jnsipiiia II učencev in 21. aprila profesor dr. Kozak Ferdo 9 učencev zavoda. Zdravstvene razmere učencev na zavodu niso bile ugodne. V zimskih mesecih sta obolela 62 učenca (40 dečkov in 22 deklici) za mumpsom in 32 učenca (21 deček in 11 deklic) za angino, bilo je 19 primerov influence (10 dečkov in 9 deklic) itd. Zaradi bolezni je bilo dlje časa odsotnih iz šole 166 učencev, in sicer 103 dečki (40 % vseh učencev) in 63 deklice (59 % vseh učenk). Sploh je na zavodu mnogo slabotnih in slabokrvnih učencev, ki stalno bolehajo in zato izostajajo iz šole. Tudi iz statistike šolske poliklinike je razvidno, da se je javilo med šolskim letom veliko število učencev na ambulanci. CO Ci CO o Vlil. Redovanje učencev Imena odličnih učencev so debelo, prav dobrih pa poševno natisnjena. Poleg imena učenca je naveden rojstni kraj, deloma tudi srez. I. a razred a) Izdelali so: Barbič Mihael, Novo mesto Bele Zoran, Novo mesto Bernard Vida, Novo mesto Dolenc Gvido, Novo mesto Durini Dušan, Novo mesto Helmih Vladimir, Zagorje ob Savi, Litija loanetic Murko, Novo mesto Kovačič Janez, Metlika Kovačič Stanislav, Črmošnjice, Novo mesto Kramberger Janez, Martinja vas pri Mokronogu, Krško Kržišnik Janez, Žužemberk, Novo mesto b) Popravni Lenasi Jelisava, Meža, Slovenjgradec Malovič Anton, Novo mesto Merhar Roman, Novo mesto Novak Jožef, Novo mesto Petančič Jožef, Slov. Bistrica, Maribor Smola Janez, Rakek, Logatec Šonc Alojzij, Mirna peč, Novo mesto Štukelj Leopold, Kot, Črnomelj Trene Katarina, Eggenberg, Avstrija Turk Vlasta, Ljubljana Vasič Marjeta, Novo mesto Virt Antonija, Stranska vas, Novo mesto Vrančič Miran, Metlika izpit imajo: Fik Milan, Ljubljana: iz matematike Filipič Marijan, Črnomelj: iz francoščine in matematike Flandja Ivan, Bršljin, Novo mesto: iz francoščine Kondrič Ludvik, Novo mesto: iz srbohrvaščine in matematike Peric Ludvik, Brvace pri Grosupljem, Ljubljanska okolica: iz srbohrvaščine in francoščine Planinšek Jakob, Dolenje Kainence, Novo mesto: iz francoščine Saje Ljudmila, Mirna peč, Novo mesto: iz francoščine Smrdelj Vida, Metlika: iz francoščine in matematike Tratar Anton, Pijavice, občina Tržišče, Krško: iz srbohrvaščine Vrančič Bogdan, Metlika: iz srbohrvaščine c) Niso izdelali: Germ Rajnhard, Ljubljana Štamfelj Alojzij, češča vas, Novo Kump Franc, Novo mesto mesto d) Med šolskim letom je zapustila zavod: Ros Regina, Nova Gradiška I. b razred a) Izdelali so: Erpič Terezija, Šmihel, Novo mesto Klemenčič Stanko, Sela, Metlika Jurko Stanko, Celje Lamut Anica, Čatež, Krško Kriar Ivan, Železniki, Kranj Maver Željko, Brežice Milač Rupert, Bitolj Murn Jožefa, Metlika Oblak Bogomir, Novo mesto Oblak Jožef, Novo mesto Palčič Danijela, Novo mesto Pirc Alojzij, Novo mesto Prijatelj Drago, Št. Rupert, Krško Slapničar Anton, Dolenji Podboršt, Novo mesto Zorman Jožef, Metlika Žigon 1 oanka, Metlika b) Popravni izpit imajo: Armeni Milena, Planina, Logatec: iz slovenščine in matematike Bizjak Nada, Novo mesto: iz matematike Grilc Alojzij, Novo mesto: iz matematike Hočevar Jelena, Birčna vas, Novo mesto: iz francoščine Kovač Ladislav, Volčje njive, Novo mesto: iz srbohrvaščine in slovenščine Mikec Štefan, Mali Slatnik, Novo mesto: iz francoščine Pretnar Andrej, Hrušice pri Jesenicah, Radovljica: iz slovenščine in francoščine Saje Marija, Novo mesto: iz francoščine Sodič Stanislava, Hrušica, Novo mesto: iz francoščine Škrbo Anton, Žužemberk, Novo mesto: iz francoščine c) Odpuščena sta bila: Kos Rozalija, Veliki Kal, Novo mesto Peroci Rudolf, Cegelnica, Novo mesto d) Odstranjen je bil: Groznik Vanja, Peščenjak, Litija e) Niso izdelali: Petrič Maksimilijan, Mokronog, Krško Videnič Davorin, Zagradec, Novo Podlesnik Jožef. Krško mesto Pogačar Stanislav, Radomlje, Kamnik f) Pravico do rednega šolanja je izgubil: Pavlovič Zdenko, Popovača, Kutina g) Med šolskim letom je zapustil zavod: Jenko Milan, Gorenja Straža, Novo mesto II. a razred a) Izdelali so: Bardorfer Valburga, Novo mesto Beguš Zorka, Kočevje Dular Branimir, Vavta vas, Novo mesto Erker Ivan, Stari log, Kočevje Golob Leon, Čatež ob Savi Gosak Elizabeta, Zavrh, Celje Hočevar Albert, Črinošnjice, Novo mesto loanelič Jurij, Novo mesto Jančič Vida, Trst, Italija Kobal Marija, Novo mesto Lenček Radislav, Mirna, Novo mesto Mehlo Stanislav, Irča vas, Novo mesto Pooli Dušan, Novo mesto Saje Franc, Podgora, Novo mesto Šilc Dragotin, Vukovar Šoulavy Ljudmila, Branjin vrh, Batina (dunavska banovina) Štrukelj Lovrencij, Gradac, Metlika Vi/.jak Ciril, Zgornja sela pri Št. Petru štular Ciril, Vavta vas, Novo mesto na Vašinjah, Avstrija 1’urk Mihael. Velike škrjance, Novo Zgaga Maksimilijan, Mala Bučna vas, mesto Novo mesto b) Popravni izpit imajo: Avsec Vladimir, Gotna vas, Novo mesto: iz matematike Bukovec Viljemina, Trebnje: iz srbohrvaščine Erker Tone, Stari log, Kočevje: iz matematike Gunde Milan, Novo mesto: iz srbohrvaščine in matematike Hočevar Miran, Novo mesto: iz francoščine Jarc Franc, Hrastje, Novo mesto: iz zemljepisa Jelenc Milena, Novo mesto: iz srbohrvaščine in francoščine Jerman Frančišek, Črnomelj: i/. francoščine Majzelj Vid, št. Jernej, Krško: iz srbohrvaščine Makuc Nada, Nabrežina, Italija: iz francoščine Marinček Matija, Veliki vrh, Logatec: iz francoščine in matematike Peskar Anton. Dolenje Ponikve, Novo mesto: iz srbohrvaščine Prezelj Jožef, Novo mesto: iz matematike Savnik Vinko. Sladka gora, Šmarje pri Jelšah: iz francoščine Švajger Dušica, Laško: iz srbohrvaščine Tomc Ana, Krupa, Črnomelj: iz francoščine in matematike Žibert Franc, Žabja vas, Novo mesto: i/. srbohrvaščine in francoščine c) Niso izdelali: Černe Alojzij, Bohinjska Bistrica Novak Dušan, Metlika Murn Jožef, Novo mesto ilifelj Danilo, Novo mesto II. 1» razred a) Izdelali so: Ahačič Ivanka, Črnomelj Han Mihelko, Št. Jernej, Krško Kukovec Ignacij, Pluska. Novo mesto Černič Stanislav, Brdarci, Črnomelj Gartner Slavica, Češnjica, Kranj Germ Robert, Ljubljana Gregorec Ana, Novo mesto Gregorin Dušan, Črnomelj Hebar Vera, Mozirje Jerman Terezija, Črnomelj Kacijan Marijan, llajhenburg Kameni ek Sana, Litija Kavčič Pavla, Irča vas. Novo mesto Klemenčič Sonja. Novo mesto Knafeljc Ciril, Šmihel, Novo mesto Košir Teodor, Novo mesto Kozina Bogdan, Novo mesto Lavrič Jožef, Žužemberk Mali Amalija, Gorica, Italija Mali Ana, Gorica, Italija Matičič Vincenc, Kamnik Misjak Alojzij, Novo mesto Mokorel Aleksander. Žužemberk Novak Ana. Preloka, Črnomelj Režek Borut. Novo mesto Štukelj Anion, Umetna vas, Črnomelj Vandot Nada, št. Vid pri Stični Zure Joief, Semič b) P o p r a v n i izpit i m a j o : Gartner Danica. Češnjica, Kranj: i/. srbohrvaščine in francoščine Hočevar Miloš. Birčnu vas, Novo mesto: iz srbohrvaščine in francoščine Kastelic Jožefa, Novo mesto: i/. .srbohrvaščine in francoščine Kolbezen Stanislav, Loka pri Črnomlju: iz francoščine Košir Jožef, Novo mesto: iz srbohrvaščine m francoščine Pavček Ivana, Podgora, Novo mesto: iz srbohrvaščine in francoščine Povše Jožef, Dolenji Podboršt, Novo mesto: iz slovenščine Povše Srečko, Žužemberk: iz francoščine Saje Jožef, Mirna peč: iz srbohrvaščine in francoščine Šmid Marijan, Železniki, Kranj: iz srbohrvaščine Uderman Ljuboslav, Novo mesto: iz srbohrvaščine in francoščine c) Neocenjen zaradi bolezni: Borštnik Stojan, Novo mesto d) Nista izdelala: Ilovar Anton, Novo mesto Ivec Anton, Gorenji Suhor, Metlika e) Med šolskim letom sta zapustila zavod: Gande Juta, Semič Hvala Ludvik, Novo mesto III. n razred a) Izdelali so: Cuznar Stanislav, Vranoviče, Metlika Ozitnič Darinka, Vič, Dravograd Erjavec Jožef, Novo mesto . Pavlič Nikolaj, Novo mesto Furlan Stanislava, Ljubljana Poljanšek Veljka, Ljubljana Hočevar Silvester, Novo mesto Škrabi Leon, Novo mesto Kapš Alojzij, Kot pri Semiču Tiler Marija, Novo mesto Kobe Janez, Novo mesto Vodnik Aleksandra, Novo mesto Krumberger Alojzij, Bistrica pri Zagorc Saša, Št. Jernej, Krško Mokronogu b) Popravni izpit imajo: Barbič Josip, Kostanjevica: iz nemščine in zgodovine Buk Silvestra, Novo mesto: iz nemščine Jug Ljudmila, Novo mesto: iz srbohrvaščine in zgodovine Klemenc Pavla, Črnomelj: iz francoščine Kobe Mladena, Novo mesto: iz fizike Koželj Marijan, Št. Peter, Novo mesto: iz srbohrvaščine in zgodovine Martin Melita, Ljubljana: iz nemščine in matematike Novak Zdravko, Metlika: iz nemščine Vajs Ljudmila, Loka, Črnomelj: iz francoščine in matematike c) Niso izdelali: Bajt Bojan, Dobrava, Radovljica Poderžaj Franc, Ruperčvrh, Novo Novina Božidar, Ljubljana mesto Osterman Ciril, Jevše, Novo mesto Štangelj Rudolf, Jama, Novo mesto Pavlovič Branko, Popovača, Kutina Žilih Nikolaj, 1 rebuje, Novo mesto d) Med šolskim letom je zapustila zavod: Švara Branislava, Novo mesto III. b razred a) Izdelali so: Ape Rozalija, Novo mesto Soban Darinka, Novo mesto Ipavec Andrejana, Novo mesto Svoljšak Franc, Mojstrana Kacjan Anton, Bosanski Novi Tomljanovič Vida, Novo mesto Papež Ana, Novo mesto Ulčakar Cirila, Semič Penca Ivan, Novo mesto Vidmar Jožef, Št. Jošt pri Stopičah, Polajnar Ciril, Žužemberk Novo mesto liecelj Ciril, Št. Jernej, Krško Viršček Andrej, Novo mesto b) Popravni izpit imajo: Barbič Janez, Kostanjevica: iz francoščine Bernard Marija, Novo mesto: iz srbohrvaščine in zgodovine Cevc Emil, Kamnik: iz nemščine in matematike Guštin Jožef, Gorenje Mokro polje pri Št. Jerneju, Novo mesto: iz nemščine Kambič Marija, Vinica, Črnomelj: iz matematike Malenšek Alojzij, Črmošnjice, Novo mesto: iz srbohrvaščine Mraz Rudolf, Št. Lenart, Brežice: iz nemščine Starki Nada, Brežice: iz zgodovine Štular Dominik, Vavta vas, Novo mesto: iz francoščine Vesel Sava, Št. Pavel (Grundlovo) pri Stični, Litija: iz zgodovine Zorko Ivan, Družinska vas, Novo mesto: iz nemščine in zemljepisa c) Niso izdelali: Logar Miroslav, Kamnik Šobar Ivan, Toplice, Novo mesto Rauberger Maksimilijan, Novo mesto d) Pravico do rednega šolanja sta izgubila: Borštnik Anton, Videm, Litija Kopač Leopold, Postojna, Italija e) Med šolskim letom je zapustila zavod: Simunič Elfrida, Novo mesto IV. n razred a) Izdelali so: Drašler Danica, Novo mesto Plaper Marijan, Novo mesto Germ Darinka, Novo mesto Šefman Lovro, Grm (Pluska), Litija Hočevar Zora, Ljubljana Tinta Ivanka, Novo mesto Jazbec Karlina, Št. Lovrenc, Novo Zakrajšek Jožef, Podsmreka, Kočevje mesto '/.lipane Franc, Krška vas, Litija b) Popravni izpit so imeli: Kalčič Svetozar, Novo mesto: iz zgodovine Kobal Anton, Semič: iz zgodovine Kuntarič Franc, Kostanjevica, Krško: iz nemščine Mervič Demetrij, Ribnica, Kočevje: iz zgodovine Petrov Nina, Sevastopol, Rusija: iz zgodovino Župevec Ivan, Žabja vas: iz zgodovine Košele Franc, Trst, Italija Petančič Milan, Brežice Midofer Ljudmila, Taškent, Rusija Pungrčar Roman, Novo mesto Osiin Eleonora, Solkan, Italija Rajner Herman, Ljubljana Osterc Adolf, Sv. Jakob, Celje Tratnik Marija, Irča vas, Novo mesto Pavčič Vera, Novo mesto d) Pravico do rednega šolanja je izgubila: Kabaj Bogdana, Slivje, Italija e) Med šolskim letom sta zapustila zavod: Kobe Božena, Novo mesto Žener Miroslav, Rajhenburg Popravni izpiti so se vršili 9. junija. Izpit so naredili: Kalčič Svetozar, Kobal Anton, Mervič Demetrij, Petrov Nina, Župevec Ivan. Izpita ni naredil: Kuntarič Franc. IV. b razred a) Izdelali so: Andoljšek Gregor, Rožni dol, Črnomelj Malenšek Janez, Črmošnjice, Novo Bizjak Miroslav, Pribišje, Črnomelj mesto Dular Antonija, Vavta vas, Novo Mikljič Jožef, Prapreče, Novo mesto mesto Osolnik Bogdan, Borovnica Grom Dušan, Novo mesto Preinru Henrik, Graz, Avstrija Jarec Samo, Laško Rozman Štefanija, Novo mesto Jerman Florijana, Ločna, Novo mesto Zorko Roman, Družinska vas, Novo Jurak Jožef, Dolnja Lendava mesto b) Popravni i z p i t so imeli: Beguš Friderik, Male Lipljene, Ljubljana: iz zgodovine Cukjati Rudolf, Kanižarica, Črnomelj: iz matematiko Fabjan Otmar, Novo mesto: iz matematike Skebe Ana, Preloka, Črnomelj: iz zgodovine Skebe Ciril, Preloka, Črnomelj: iz kemije c) Niso izdelali: Mokorel Gabrijel, Žužemberk Slapšak Vinko, Prestranek, Italija Moravec Jožef, Podklanec, Črnomelj štrk Silvestra, Črnomelj Siinunič Gerhard, Novo mesto Turk Martin, Velike Škrjanče d) Izgubil j e p r a v i c o d o rednega šol a 11 j a : Habjan Jožef, št. Peter, Italija e) Med šolskim letom je izstopila: Poljak Frančiška, Birčna vas Popravni izpiti so se vršili 8. junija. Izpit so naredili: Beguš Friderik, Cukjati Rudolf, Fabjan Otmar, Skebe Ana, Skebe Ciril. V.razred a) Izdelali so: Grgurič Franc, Podbrdo, Italija Hebar Jožef, Mozirje, Gornji grad lločeoar Sonja, Ljubljana Kambič Ioan, Klošter, Metlika Kamenšek Velebit, Ilirska Bistrica, Italija Klemenčič Rudolf, Uršna sela, Novo mesto Malinger Bogdan, Brežice Mejak Stanko, Novo mesto Misjak Ivan, Novo mesto Pogačar Boris, Trst, Italija Sedlar Jožefa, Novo mesto Šega Vinko, Grahovo, Logatec Vandot Branko, Žužemberk Zorman Franc, Metlika b) Popravni izpit imajo: Kotar Ivan, Moravče, Litija: iz francoščine Mesesnel Julij, Črnomelj: iz matematike Prešeren Mihael, Smolenja vas. Novo mesto: iz francoščine Škoda Melhior, Zaplaz, Novo mesto: iz matematike Vukšinič Dragan, Črnomelj: iz francoščine Zdravic Emil, Umago, Italija: iz matematike c) Ni izdelal: Kalan Stanko, Brusnice, Novo mesto VI. razred a) Izdelali so: Čuček Stanislav, Predgrad, Črnomelj Fabjan Ciril, Lašče, Novo mesto Gregorin Karel, Novo mesto Giuide Amalija, Novo mesto Ipavec Jerica, Trst, Italija Ivanetič Mirjan, Novo mesto Jakše Miroslav, Novo mesto Jerovšek Leopold, Mokronog, Krško Kolenc Friderik, Mirna, Novo mesto Koželj Cvetka, Št. Peter, Novo mesto Kranjc Teodor, Ljubljana Malič Jože, Vinica, Črnomelj Skebe Venčeslava, Preloka, Črnomelj Stepišnik Jože, Novo mesto Strajnar Janez, Dol. Gradišče, Novo mesto Tomšič Karla, Novo mesto Zorko Ljudmila, Družinska vas. Novo mesto b) Popravni izpit imajo: Erker Jože, Stari log, Kočevje: iz matematike Kulan Drago, Nadanje selo, Italija: iz francoščine Komelj Bogomil, Novo mesto: iz matematike Košir Ljudmila, Novo mesto: iz matematike Kunsti Ana, Novo mesto: iz matematike Malenšek Martin, Črmošnjice, Novo mesto: iz matematike Mundšic Ana, Novo mesto: iz matematike Povše Leopold, Žužemberk: iz francoščine Soban Stanislav, Slovenske Konjice: iz matematike Torkar Miroslav, Postojna, Italija: iz francoščine Bojane Mihael, Smolenja vas, Novo mesto Paderšič Vinko, Trst, Italija VII. razred Srpan Ivan, Trebnje, Novo mesto Vukšinič Marija, Črnomelj Alfeld Ingeborg, Ljubljana Bizjak Danica, Ljubljana Bruljec Franc, Hrušica, Novo mesto Grgič Hermina, Ljubljana Horvat Josip, Sebeborci, Murska Sobota Kastelic Franc, Novo mesto Kopač Ivan, Novo mesto a) Izdelali so: Lamut Branimir, Čatež ob Savi, Krško Misjak Štefanija, Novo mesto Morelj Marijan, Zalilog, Kranj Not Stanko, Ljubljana Pirc Stanislav, Žiinarice, Kočevje Pirkovič Franc, št. Jernej, Krško Škrabi Silva, Novo mesto Vasič Jovo, Novo mesto b) Popravni izpit imajo: Borštnar Jožef, Gabrovka, Litija: iz matematike Drenik Alojzij, Bršljin, Novo mesto: iz matematike Kuhar Teobald, Mokronog, Krško: iz matematike Matko Karel, Novo mesto: iz matematike Mervič Branko, Povir pri Sežani, Italija: iz fizike Mežnaršič Silvester, Metlika: iz francoščine Otavnik Leon, Rifemberg, Italija: iz matematike Saje Vladimir, Semič, Črnomelj: iz matematike Stanonik Pavel, Breznica, Kranj: iz matematike c) Med šolskim letom je zapustil zavod Uderman Dušan, Novo mesto VIII. razred Beguš Viljem, Trst, Italija Beličič Vincencij, Črnomelj Dernovšek Martina, Wien, Avstrija Dodič Ana, Novo mesto Erker Rihard, Stari log, Kočevje Falkner Stanislav, Novo mesto Jereb Rudolf, Novo mesto Kambič Ana, Vinica, Črnomelj a) Izdelali so: Kastelic Cirila, Novo mesto Mervič Bojan, Povir pri Sežani, Italija Not Antonija, Novo mesto Petančič I* rane, šoštanj, Slovenjgradec Skalicky Ljudmila, Novo mesto Trene Alfred, Trška gora, Krško Vandot Bojan, Žužemberk b) 1’ o pravni izpit so i m e 1 i : Dodič Milan, Novo mesto: iz matematike Kastelic Marijana, Novo mesto: iz matematike Peterlin Josip, Vinji vrli, Novo mesto: iz matematike Plut Ivan, Pittsburg, II. S. A.: iz matematike Vodnik Bogomir, Novo mesto: iz matematike Vodnik Irena, Novo mesto: iz matematike Jug Albin, Novo mesto Merhar Bogomila, Ljubljana Kapš Stanislav, Potoke, Črnomelj Torkar Radoslav, Dobe, Krško Kastelic Anton, Muhaber, Novo mesto d) Med šolskim letom je zapustila zavod: Pintar Marija, Novo mesto Popravni izpiti so se vršili dne 8. junija. Izpit so naredili: Dodič Milan, Kastelic Marijana, Vodnik Bogomir, Vodnik Irena. Izpita nista naredila: Peterlin Josip, Plut Ivan. IX. Izpiti ob koncu šolskega leta 1932/35. A / Razredni izpiti privatnih učencev Razredni izpiti za IV. in Vlil. razr. so se vršili od i. do 3. junija 1933., za ostale razrede pa od 8. do 26. junija. Po sklepu profesorskega zbora z dne 18. maja 1933. so bili pripuščeni k privatnim izpitom: 1. Bizjak Danica, Ljubljana; abs. privatna učenka IV. razr. gimn.; za V. in VI. razr. — Naredila izpit za V. razr. s prav dobrim, za VI. razr. z dobrim uspehom. 2. Dular Jožef, Vavta vas; bivši učenec V. razr. gimn.; za V. razr. — Imel popravni izpit iz nemščine in dovršil izpit za V. razr. z dobrim uspehom. 3. Gaber Josip, Brezje; zdravniški pomočnik v Toplicah pri Novem mestu; za I. razr. — Naredil izpit za I. razr. z dobrim uspehom. 4. Gorenšek Rafael, Celje; železn.brzojavec v Novem mestu; za I. razr. — Naredil izpit za 1. razr. z dobrim uspehom. 5. Kodrič Cecilija, Sava, srez Radovljica; abs. učenka meščanske šole v Šmihelu; za 1.—IV. razr. — Naredila izpite za I.—IV. razr. s prav dobrim uspehom. 6. Kovačič Albin, Kočevska Reka; abs. privatni učenec IV. razr.; za V. razr. — Ni naredil izpita. 7. Mihevc Ivan, Dolenji Logatec; bivši učenec V. razr. gimn.; za V. in VI. razr. — Ni naredil izpita za V. razr., nadaljnji izpit je odpadel. 8. More I j Franc, Šmihel pri Novem mestu; abs. učenec III. razr. gimn.; za IV. razr. in nižji tečajni izpit. — Ni naredil izpita za IV. razr. 9. Radi Bogomir, Novo mesto; bivši učenec VII. razr. gimn.; za VII. razr. — Ni naredil izpita za Vil. razr. 10. Smrekar Ana, Prapreče pri Vavti vasi; abs. učenka meščanske šole v Šmihelu; za J.—111. razr. — Naredila izpit za L razr. z dobrim uspehom, za II. razr. imela popravni izpit iz francoščine in dovršila izpit za II. razr. z dobrim uspehom. Nadaljnji izpit je odpadel. 11. Strobl Ludvik, Novo mesto; bivši učenec V. razr. gimn.; za V. razr. — Ni naredil izpita za V. razr. 12. Uršič Janez, Krška vas, srez Litija; abs. privatni učenec I. razr.; za 11. razr. — Naredil izpit za II. razr. z dobrim uepehom. 15. Zakrajšek Janez, Kamna gorica pri Trebnjem; trgovec v Trebnjem; za 111. razr. — Naredil izpit za lil. razr. z dobrim uspehom. 14. Žargi Jožefa, Dole, srez Krško; abs. učenka meščanske šole v Šmihelu: za I.—IV. razr. — Naredila izpit za I. razr. z dobrim uspehom, za TI. razr. imela popravni izpit iz francoščine. K popravnemu izpitu se ni javila. Nadaljnji izpiti so odpadli. B / Nižji tečajni izpit v juniju 1933 Izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja zavoda od 12. do 19. junija. Ostali člani izpitne komisije so bili: profesor Koštial Ivan za slovenščino, profesor Rupnik Boris za matematiko, profesorica N i -k it o vic Stamenka za narodno zgodovino in zemljepis kraljevine Jugoslavije in suplentinja Kovač Marija za francoščino. Izpitu je prisostvoval tudi ministrski odposlanec dr. Maj narič Nikola, profesor univerze v Zagrebu. Pismeni izpit iz slovenščine se je vršil 12. junija. Dana je bila tema: «Lepote in koristi gozda». Izpit je delalo 17 učencev in 8 učenk prvič, 5 učenci drugič in 1 učenec tretjič. Izpita oproščena je bila 1 učenka. Izpit so naredili: Crnivšek Franc, Hočevar Sonja (oproščena), Hribar Miroslav, Kambič Ivan, Klemenčič Rudolf, Mejak Stanko, Misjak Ivan, Prešeren Mihael, Pucelj Franc (priv.), Sedlar Jožefa, Šega Vincenc, Vandot Branko, Vukšinič Dragan,, Zdravič Emil. Popravni izpit so dobili: Hafner Alojzij iz zgodovine in zemljepisa, Kalan Stanko iz zgodovine in zemljepisa, Kamenšek Velebit iz zgodovine in zemljepisa, Kotar Ivan iz francoščine, Kvas Vida iz zgodovine in zemljepisa, Plantan Ana iz zgodovine in zemljepisa, Plantan Neža iz zgodovine i» zemljepisa, Sedlar Anton iz matematike, Švajger Ljudmila iz matematike. Za leto dni so bili odklonjeni: Banič Marija, Hebar Marija, Novšak Ivan, Vrbič Pavla, Živec Viktor. Pravico, da polagata izpit kot redna učenca, sta i z g ubila: Bavcon Franc, Lapanja Danilo. C / Višji tečajni izpit v juniju 1933 Na osnovi izkazanega uspeha in ocen pri višjem tečajnem izpitu je izpitni odbor odločil: 1. du so zreli in sposobni za študije na visokih šolah in na vseučiliščih: 1. Drašler Stanislava, hči Josipa, višjega pisarniškega oficijala v p., rojena l.inaja 1914. v Novem mestu. 2. Fajfar Vladimir, sin Jurija, sodnega svetnika v p., rojen 9. julija 1911. v Črnomlju. 3. Falkner Vladimir, sin Franca, upravitelja ekspoziture O UZD, rojen 28. maja 1913. v Novem mestu. 4. Kavčič Rajmund, sin Martina, cestnega nadzornika, rojen 3. septembra 1915. v Vodicah (srez Kamnik). 5. Koštial Elza, hčsi Ivana, gimn. profesor ja, rojena 28. oktobra 1912. v Gorici (Italija). 6. Kulovec Stanislav, sin Ivana, posestnika in gostilničarja, rojen 16. junija 1912. v Vavti vasi. 7. Mikec Mihael, sin Jožefa, posestnika, rojen 11. januarja 1909. v Malem Slatniku. 8. Mohar Janez, sin Mihaela, posestnika, rojen 15. avgusta 1912. v Potovrhu. 9. Novak Henrik, sin Janeza, posestnika, rojen 6. aprila 1912. na Mačkinem hribu. 10. Peče Jožef, .sin Antona, posestnika, rojen 17. decembra 1912. v Smolenji vasi. 11. Podberšček Mihael, sin Mihaela, železniškega sprevodnika, rojen 8. decembra 1914. v Desklah (Italija). 12. Polajnar Vincencij, sin Alojzija, hotelirja, rojen 12. januarja 1914. v Šmihelu pri Žužemberku. 13. Rozman Ivan, sin Ivana, čevljarja, rojen 1. januarja 1915. v Biški vasi. 14. Strašek Jožefina, hči f Jožefa, dr., primarija bolnišnice, rojena 12. januarja 1914. v Novem mestu. 15. Švajgar (Schweiger) Viktor, sin f Jožefa, mizarja, rojen 29. septembra 1913. v Črnomlju. 16. Trene (Trenz) Janez, sin Ferdinanda, dr., zdravnika, rojen 12. septembra 1914. na Trški gori. 17. Zorko Vincencij, sin Florijana, posestnika, rojen 27. januarja 1913. v Družinski vasi. 18. Žbogar Bruna, hči Silvestra, krojača, rojena 18. septembra 1914. v Pevmi (Italija). II. da polagajo popravni izpit v avgustu 1933.: 1. Logar Edita iz matematike. 2. Misjak Marija iz zemljepisa Jugoslavije in obče zgodovine. 3. Muser Marija iz zemljepisa Jugoslavije in obče zgodovine. 4. Pavlič Elza iz matematike. III. da se odklonijo za leto dni: 1. Berkopec Anton. 2. Podbevšek Metod. 3. Preinru Karel. 4. Škrabi Danilo. 5. Smerdu Marija. 6. Sotina Alojzij. 7. Vrankovič Dalibor. IV. da višjega tečajnega izpita ne more več polagati kot redni učenec: 1. 1’faff Viktor. D / Sprejemni izpiti V juniju 1935.: Sprejemni izpiti za vpis v I. razred v šolskem letu 1933/34. so se vršili 26. in 27. junija. K izpitom se je prijavilo 59 dečkov in 28 deklic. Izpit je naredilo 50 dečkov in 27 deklic, odklonjenih pa je bilo 9 dečkov in 1 deklica. V avgustu 1953.: Ministrstvo prosvete je odobrilo z odlokom S. N. br. 28.250 z dne 25. avgusta 1955. učenki Trene Katarini naknadno polaganje sprejemnega izpita. Učenka je izpit naredila. E / Popravni izpiti v avgustu 1933 I. a razred Izpit so naredili: Černe Alojzij, Hvala Ludvik, Žibert Franc. Izpita ni naredil: \rančič Bogdan. I. b razred Izpit so n are dili: Ban Milielko, Borštnik Stojan, Gande Juta, Gartner Danica, Hočevar Miloš, lvec Anton, Košir Josip, Pavček Ivana, Saje Jožef, Šmid Marijan, Uderman Ljuboslav. Izpita nista naredila: Oblak Jožef, Šonc Alojzij. Pravico do rednega šolanja je izgubil: Zoran Martin. II. a razred Izpit so naredili: Osterman Ciril, Poderžaj Franc, Štangelj Rudolf, Švara Bramslava, Smrekar Ana (priv.) Izpita nista naredila: Duic Zlatko, Mehle Stanislav. K izpitu ni prišla: Žargi Jožefa (priv.) II. b razred Izpit so naredili: Logar Miroslav, Simunič Elfrida, Zorko Ivan. Izpita nista naredila: Kolbezen Stanko, Meke Jožef. III. a razred Izpit so naredili: Kalčič Vlasta, Košele Franc, Mervič Demetrij, Osterc Adolf. Pavčič Vera, Petančič Milan, Polajnar Metod, Tratnik Marija, Vintar Milan, Žener Miroslav. Izpitaniso naredili: Erjavec Jožef, Novak Zdravko, Vodnik Aleksandra. III. b razred Izpit so naredili: Malenšek Janez, Moravec Jožef, Slapšak Vinko. 1 z p i t a n i s o n a r e d i 1 i : Dolenc Ana, Mihelin Frančiška, Mrak Frančišek. K izpitu ni prišel: Barbič Janez. Pravico do rednega šolanja je izgubila: Mihevc Pavla. V.razred Iz p it,s o naredili : Bojane Mihael, Fabjan Ciril, Kalan Drago, Kavčič Matilda, Koinelj Bogomil, Košir Ljudmila, Srpan Ivan, Dular Jože (priv.) Izpita nista naredila: Dular Janez, Gerbec Jožef. VI. razred Izpit so naredili: Borštnar Jožef, Pirc Stanislav, Saje Vladimir, Škrabi Silva, Uderman Dušan. Izpita ni naredil: Čuček Stanislav. Pravico do rednega šolanja je izgubil: Maren Ivan. VII. razred Izpit so naredili: Dodič Milan, Jug Albin, Kapš Stanislav, Kastelic Marijana, Mervič Bojan, Not Antonija, Pintar Marija. Izpita ni naredil: Mežnaršič Silvester. F / Popravni nižji tečajni izpit v avgustu 1933 Popravni nižji tečajni izpit se je vršil 31. avgusta pod predsedstvom direktorja zavoda. Člani izpitne komisije so bili isti kakor v junijskem roku. K popravnemu izpitu so se prijavili vsi učenci, ki so bili v junijskem roku odklonjeni za tri mesece. Izpit 6 0 naredili: Hafner Alojzij, Kalan Stanko, Kamenšek Velebit, Kotar Ivan, Plantan Ana, Plantan Neža, Švajger Ljudmila. Za letodni stabila o d klon je na: Kvas Vida, Sedlar Anton. G / Popravni višji tečajni izpit v avgustu 1933 Popravni višji tečajni izpit se je vršil 30. in 31. avgusta pod predsedstvom direktorja zavoda. Člani izpitne komisije so bili isti kakor v junijskem roku. K popravnemu izpitu so se prijavili vsi kandidati, ki so bili v junijskem roku za tri mesece odklonjeni. Izmed predloženih nalog za pismeni izpit je določil izpitni odbor iz matematike: 1. Reši naj se enačba x10 — 1024 = 0. 2. Izmed vseh stožcev danega plašča naj se določi oni, katerega prostornina je največja. 3. Elipsa 9 x2 -f- 16 y2 = 144 rotira okoli osi; kolika je prostoru inii nastalega elipsoida. Na osnovi izkazanega uspeha in ocen pri višjem tečajnem izpitu je izpitni odbor odločil, da so zreli in sposobni za študije na visokih šolah in na vseučiliščih: 19. Logar (Loger) Edita, hči Friderika, sreskega načelnika, rojena 20. aprila 1915. na Dunaju (Avstrija). 20. Misjak Marija, hči Franca, pismonoše, rojena 28. februarja 1914. v Novem mestu. 21. Muser Marija, liči Franca, brzojavnega nadziratelja, rojena 29. julija 1913. v Novem mestu. 22. Pavlič (Paulič) Elza, hči Ignaca, dr., zdravnika, rojena 27. februarja 1914. v Gradcu (Avstrija). Statistika učencev A / Klasifikacija po popravnih in razrednih izpitih ob koncu šolskega leta 1932/33. CO CO CO 1 S t> HH > 1 m | | | -N | lO ”* | ~ iO 1 0 lO e | | | | j | — CO t* t* rt< 05 2 I | 05 1 2 05 > | | | OJ iO Ol rH j j H 2 1 i O 1 2 O rH OJ S 1 1 1 I I ^ »O iC co co (M OJ 1 1 OJ 1 OJ i > i II 1 1 iN 1 1 1 1 03 OJ 1 I OJ 1 ** OJ 05 S | | | | 0,0^ | - | 05 2 1 1 19 1 2 ' IV. b 1 >N 1 1 1 II 1 1 »O iC I i lO 1 10 10 n | | | ['coraioN i i i 20 20 20 20 o OJ IV. a >s 1 1 | *■■« | *• | | | | H 2 “ 1 Z OJ 05 rH c | | | -«»« | | | | -f 3 1 1 1 3 m. b >N S 1 1 -eDN II II 1 1 05 05 1 | 05 1 05 05 I I I> (N (O TX — | I I I 20 05 I »— i—t 1 20 20 O OJ III. a >N 1 1 1 1 1 II 1 OJ OJ I i rH I 1 Ol i 2 OJ v—i S 1 1 «S'*- M 1 II X 2 1 i X 1 2 X II. b m. ž. 1 wr~^ 1 1 1 1 1 M 2 1 i 1 2 rH X OJ 1 II 1 1 II X OJ 28 28 rH C"- Ol n. a m.! ž. j 1 l 1 1 1 1 1 z ~ 1 1 rH 1 Z rH rH co 1 ■“S:91 II 1 1 II co m 1 1 CO 1 CO >N S , o=~~ | n II 1 1 S 1 1 r 1 s rH OJ OJ ^2N II II 1 1 1 OJ OJ SJ I 1 OJ OJ 22 CÜ >N S 1 00 1 1 II 1 1 1 II X c~ | —i X 1 * X 05 Ol '*5t'TH 1 1 1 1 1 1 1 29 29 05 OJ 29 2. Starost učencev Rojeni leta: 1923 1922 1921 1920 1919 1918 1917 1916 1915 1914 1913. in prej Skupaj . . . 3. Narodnost učencev jugoslovanska ruska nemška j Skupaj . . . 4. Veroizpoved učencev pravoslavna rim.-katoliška | Skupaj . . . OSCMOOiOCOiOOOOli-^^O OQ^iOCOWXOOONCßO CO CD — ’—1 co T-iCD CC 1-* CO CC (M pC ■o >U co o CO CO (M CD co OJ co Ol iß cd co cd co 05 00 05 xO o CD CO Ol OJ CD O CD 00 co CD CO O 00 OJ CD 00 00 00 00 00 co co 00 OJ 00 00 CD »o OJ co co pQ OJ CD 00 00 OJ 00 co 00 00 05 T3 >o >o -2 u O Pi T3 00 XI. Šolsko naznanilo Vedenje med počitnicami Učenci se opozarjajo na čl. 59. disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena o praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali' počitnicah, kakor bi bila storjena v šolskem času. Popravni izpiti Popravni izpiti se bodo vršili od 24. do 51. avgusta po sledečem razporedu: L razred dne 25. avgusta, II. razred dne 27. avgusta, 111. razred dne 28. avgusta, V. razred dne 29. avgusta, VI. razred dne 50. avgusta in VII. razred dne 51. avgusta. Popravni nižji tečajni izpit bo dne 50. avgusta, popravni višji tečajni izpit pa dne 50. in 51. avgusta. Prošnje za dovolitev popravnega izpita Je nasloviti na ravnateljstvo, kjer jih je treba vložiti najkesneje do dne 10. julija. Spisane morajo biti svojeročno in na celi poli. Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo. Biti morajo predpisno opremljene s kolkom za 5 Din in za vsak predmet, iz katerega se bo opravljal izpit, še s kolkom za 10 Din. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta Vpisovanje učencev bo trajalo od 1. do 5. septembra. 1. septembra bo vpisovanje ob 8. uri za Vlil. razred, ob 9. uri za VII. razred, ob 10. uri za VI. razred in ob 11. uri za V. razred. V nedeljo 2. septembra bo vpisovanje učencev s tujih zavodov od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva. 5. septembra bo vpisovanje ob 8. uri za IV. razred in ob 10. uri za III. razred, 4. septembra ob 8. uri za II. razred in 5. septembra ob 8. uri za I. razred. Vsakdo naj prinese k vpisu izpričevalo iz prejšnjega leta in rojstni list, ako pride s tujega zavoda. Nadalje mora predložiti s 50 Din kolko-vano prijavo in plačati 20 Din za zdravstveno zaščito učencev. Teli taks ni oproščen noben učenec. Učenci, ki so prekoračili dopustno starostno mejo, morajo predložiti odlok o spregledu starosti. Pri vpisu je treba plačati tudi šolnino in 25 Din za šolsko izvestje in tiskovine. Učenci se morajo točno ob določeni uri zbrati v določenih učilnicah, kjer bodo pregledane njih listine in se bo nato izvršil vpis. Kdor ne bo imel vseh listin v redu, se ne bo mogel vpisati. Na dan vpisa v V. razred učenec ne sme biti starejši od 1? in v VII. razred ne starejši od 19 let. Učenci, pri katerih razlika ne znaša več kakor 2 leti, naj vložijo prošnje za spregled starosti, naslovljene na kr. bansko upravo, že do 10. julija pri ravnateljstvu. Prošnji je treba priložiti rojstni list in zadnje izpričevalo. Šolnina Šolnina se plačuje po višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) dotičnega učenca, oziroma neposrednega davka roditeljev in učenca skupaj, če ima tudi učenec svojo imovino. Neposredni davek se plačuje v naši državi v teh oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemlja-rina;) 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pridobnina); 4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij, ki so obvezana, polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Če je davčni zavezanec kakšne davčne oblike oproščen, se upošteva pri odmeri šolnine njegov celokupni davčni predpis brez ozira na oprostitev. Šolnina se odmeri na podlagi potrdil o velikosti neposrednega davka. Potrdilo si morajo učenci, oziroma starši o pravem času preskrbeti od pristojnih davčnih uprav, oziroma državni in samoupravni uslužbenci od urada, kjer prejemajo plačo. Privatni uslužbenci si morajo preskrbeti potrdila o višini uslužbenskega davka pri onih blagajnah, oziroma podjetjih, kjer prejemajo plačo. Če je državnim, samoupravnim in privatnim uslužbencem poleg uslužbenskega davka predpisan tudi še davek v kakšni drugi obliki (rentnina, zemljarina, zgradarina in drugo), morajo učenci predložiti temu ustrezajoče potrdilo davčne uprave. Ako pa razen uslužbenskega davka ne plačajo nobenega drugega neposrednega davka, naj napišejo v Prijavi (ki je predpisana za vpis) v rubriki Pripombe na lastno odgovornost izjavo, da ne plačajo razen uslužbenskega davka nobenega drugega neposrednega davka. Za višino davka na rente, ki ga davčna uprava ne predpisuje, se mora predložiti potrdilo one blagajne, ki ta davek plačuje. Zadostuje pa tudi pismena izjava o velikosti plačane rentnine, ki jo napiše davčni obvezanec sam na lastno odgovornost. Tudi ta izjava naj se vpiše v Prijavi. Prošnje na oblastva za izdajo potrdil o velikosti neposrednega davka morajo biti kolkovane s 5 Din, potrdila pa z 20 Din. Teh taks pa ne plačajo učenci, katerih starši so po čl. 5., točki 6., zakona o taksah zaradi siromašnosti oproščeni plačevanja taks. Na istem potrdilu so lahko navedeni vsi davki očeta, matere in otrok skupaj; davčna uprava tudi lahko navede na istem potrdilu višino uslužbenskega davka, ako ji je znan. Tudi za taka skupna potrdila se plačil samo enkratna taksa. Ako se plačuje davek v inozemstvu, si je treba pravočasno preskrbeti temu ustrezajoče potrdilo iz inozemstva. Učenci, pri katerih znaša ves neposredni davek 300 Din ali manj, so oproščeni šolnine. Pri učencih, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, je treba plačati popolno šolnino samo za onega otroka, ki je v najvišjem razredu, oziroma v najvišji šoli. Ositali plačajo samo polovico šolnine. Ako več otrok obiskuje listi zavod, predloži samo tisti učenec, ki je v najvišjem razredu, davčna potrdila, oziroma izjave v Prijavi, ostali pa navedejo v Prijavi v rubriki Pripombe njegovo ime in razred. Ako pa po razredu odnosno šoli najstarejši otrok ne obiskuje istega zavoda, mora mlajši otrok predložiti pri vpisu overovljen prepis davčnih potrdil in pobotnice o plačani šolnini. Ako se pa najstarejši otrok še ni vpiisal in zaradi tega še nima pobotnice o plačani šolnini, morajo starši v Prijavi med Pripombami pismeno navesti, v katero šolo se bo po razredu ali šoli najstarejši otrok vpisal in da bo plačal tam popolno šolnino. Po izvršenem vpisu je treba takoj predložiti overovljen prepis pobotnice o plačani šolnini. Za neresnične izjave so učenci, oziroma njih roditelji odgovorni po zakonu o taksah. Šolnina se plačuje, znaša letni davek Din za I. do IV. razred za V. in VI. razred za VE. in VIII. razred preko 300 do 1000 . . . . . 100 150 200 1000 „ 3000 . . . 150 200 250 3000 „ 5000 . . ... 200 250 300 5000 „ 10.000 . . ... 300 400 500 „ 10.000 „ 20.000 ... 500 600 700 „ 20.000 „ 50.000 . . ... 800 900 1000 „ 50.000 . . . . . 1300 1400 1500 Šolski okoliš Vsaka državna srednja šola ima svoj šolski okoliš, ki ga določi ministrstvo prosvete. Na gimnazijo v Novem mestu se smejo sprejemati le učenci, ki njih starši bivajo v novomeškem, krškem, metliškem ali črno-. inaljskem srezu ter v bivših občinah Artiče, Bizeljsko, Brežice, Globoko. Kapele, Mostec, Pišece, Pleterje, Sromlje in Veliki Obrež brežiškega sreza. Učenci iz drugih srezov draviske banovine, ki žele iz katerihkoli razlogov študirati na gimnaziji v Novem mestu, se morajo pri vpisu izkazati z dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine, učenci iz drugih banovin pa z dovoljenjem ministrstva prosvete, da smejo študirati na tej gimnaziji. Prošnje za spregled šolskega okoliša morajo biti kolkovane s 5 Din; prošn ji je treba priložiti letno izpričevalo in rojstni list. Za učence, ki jim je šolanje izven pristojnega šolskega okoliša že dovoljeno, in za učence, ki imajo stanovanje in hrano v kakem dijaškem konviktu, velja prvo dovoljenje do konca njihovih študij. Odredba o potujočih učencih 1. Kjer so na razpolago železnica, avtobusi ali parobrodi, smejo učenci prihajati v šolo največ 20 km daleč. V šolo je treba prihajati vedno o pravem času; brez ozira na vozni red se učencem ne sme dovoliti vstop v razred, če bi prišli ob času, ko se je pouk že pričel. Prav tako se v nobenem primeru učenci ne smejo puščati iz šole pred koncem pouka, da bi mogli priti na vlak ali drugo prometno sredstvo, katerega se poslužujejo. 2. Kjer ni železniške, parobrodne ali avtobusne zveze in morajo učenci prihajajo z vozom, na konju, s kolesom ali peš, smejo učenci prihajati največ 6 km daleč. 3. Učenci, ki prihajajo vsak dan v šolo, a ne stanujejo v kraju, kjer je šola, morajo na zahtevo ravnateljstva prinesti od pristojnega tehničnega oddelka pri sreskem načelstvu potrdilo o oddaljenosti stanovanja od kraja, kjer obiskujejo šolo. 4. Gospodarje, pri katerih so na hrani, ali lokale, v katerih nameravajo biti ob času kosila in med dopoldanskimi in popoldanskimi učnimi urami, so učenci dolžni javiti šolski upravi; ta jih bo nadzirala in izdajala odobrenja o stanovanju in prehrani. Ta odredba sc tiče učencev, ki se vpišejo v šolskem letu 1934/35. v I. in II. razred. Starejši učenci, ki so začeli že prej obiskovati gimnazijo, jo lahko dalje obiskujejo brez ozira na 1. in 2. točko, oddaljenost od kraja stanovanja do kraja, kjer je šola, pa ne sme biti večja od ene ure vožnje po železnici, e parobrodom ali avtobusom. Vzelo se jim bo pa tudi to dovoljenje, če pokažejo na koncu prvega polletja slab uspeli v dveh ali več naučnih predmetih. Ostale odredbe tega odloka veljajo za vse učence. Privatni izpiti Privatni izpiti se vršijo po sedaj veljavnih predpisih samo v juniju, popravni izpiti privatnih učencev za IV. in Vlil. razred samo od 7. do 10. junija, za ostale razrede pa od 24. do 31. avgusta istega leta. Prošnje za polaganje privatnega izpita se morajo vložiti pri ravnateljstvu gimnazije do 10. maja (do 12. ure opoldne). Po 10. maju ravnateljstvo ne sme več sprejemati prošenj. Isto velja za učence, ki morajo polagati nižji ali višji tečajni izpit kot privatisti. Privatni učenci, ki nameravajo polagati privatni izpit čez I. razred, morajo istočasno vložiti tudi prošnjo za polaganje sprejemnega izpita za vpis v I. razred. Ob začetku šolskega leta opravljeni sprejemni izpit ni več veljaven. Prošnje za pripustitev k privatnim izpitom naj bodo svojeročno napisane. V prošnji mora privatni učenec navesti razloge, zakaj želi delati privatni izpit. Navesti mora svoje dosedanje šolanje, to je, katere razrede je že izdelal, kje in kdaj ter ali privatno ali kot javni učenec, in doduti, ali je iz razreda, za katerega želi sedaj delati izpit, že delal privatni izpit, kolikokrat in na kateri šoli. Prošnji se mora priložiti: 1. izpričevalo predhodnega razreda, 2. nravstveno izpričevalo, na katerem je prilepljena overjena fotografija. Fotografija ni potrebna, ako je privatni učenec na zavodu poznali. 3. Privatni učenec, ki še ni opravljal nobenega izpita na zavodu, mora predložiti tudi rojstni list. 4. Potrdila davčne uprave in drugih uradov o višini neposrednih davkov. Prošnjo je treba kolkovati s 5 Din. /a rešitev se prilepi na prošnjo za nižje razrede kolek za 40 Din, za višje razrede pa kolek za 60 Din, in sicer tolikokrat |>o 40, odnosno 60 Din, za kolikor razredov namerava privatni učenec polagati izpit. Za sprejemni ali tečajni izpit je treba vložiti posebno prošnjo. Za razredne privatne izpite mora plačati privatni učenec za vsak razred šolnino v trikratnem iznosu, kakor jo plačajo rodni učenci; takso v zdravstveni fond; takso v šolski fond, in sicer pri izpitih za nižje razrede po 40 Din, za višje razrede po 60 Din; prispevek za šolsko izvest je in tiskovine. Za sprejemni in tečajni izpit se plača samo taksa v šolski fond in ustrezajoči prispevek za tiskovine. Privatni učenci morajo predelati za vsak razred po učnem načrtu predpisano snov. Pismeni izpiti se delajo iz tistih predmetov, iz katerih se med šolskim letom pišejo naloge. Pismeni izpit traja v nižjih razredih po eno, v višjih razredih po dve uri. Ako pokaže privatni učenec pri pismenem izpitu slab uspeli iz treh predmetov, se ne izprašuje dalje in se smatra, da izpita ni naredil. Ustni izpit traja v nižjih razredih po 15 do 20 minut, v višjih razredih po 20 do 30 minut. Sprejemni izpit za vpis v I. razred v juniju 1935 Vsd učenci, ki hočejo obiskovati srednjo šolo kot redni ali kot privatni učenci, morajo narediti sprejemni izpit preti vpisom v I. razred. Sprejemni izpit delajo lahko samo oni učenci, ki so dovršili IV. razred osnovne šole najmanj z dobrim uspehom brez katerekoli slabe ocene. Sprejemni izpiti se vršijo za redne učence od 23. do vštetega 27. junija. Po sedaj veljavnih predpisih se vlagajo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu od 20. do 23. junija. Po 23. juniju se prijave za sprejemni izpit ne morejo več sprejemati. Prošnji je treba priložiti izpričevalo (šoleki izkaz), iz katerega je razvidno, da je učenec dovršil IV. razred osnovne šole brez katerekoli slabe ocene in da ima iz vedenja najmanj red dobro, dalje rojstni list kot dokaz, da je učenec v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršuje 10. do 13. leto. Torej bodo pripuščeni v juniju 1935. k sprejemnemu izpitu učenci, rojeni v letih 1922., 1923., 1924. in 1925. Prošnje morajo biti opremljene s kolkom za 5 Din in spisane, kakor vsaka druga prošnja sploh, na celi poli. Sprejemni izpit se dela iz slovenščine pismeno in ustno, iz računstva pa samo ustno. Pri pismenem izpitu iz slovenščine mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po diktatu, ki se piše v dravski banovini samo z latinico. Diktat traja največ 15 minut. Pri ustnem izpitu iz slovenščine se zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna pre-čitano berilo lepo e svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da zanesljivo najde v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet poljubno pesem, zlasti narodno. Iz računstva mora znati pisati cela števila do 1,000.000, štiri osnovne račune s celimi števili v zvezi z uporabnimi nalogami, metrske in denarne mere ter štiri osnovne račune z mnogoimenskimi števili. Učencem, ki bodo v prihodnjem šolskem letu ponavljali I. razred, ni treba delati sprejemnega izpita. Učenci I. razreda pa, ki so bili odpuščeni ali ki 60 med šolskim letom iz kateregakoli vzroka zapustili zavod, morajo ponovno delati sprejemni izpit za vpis v 1. razred. Privatni učenci, ki se prijavijo k izpitu iz prvega razreda, opravljajo sprejemni izpit v začetku junija. V No v e m m e s t u, na Vidov dan 1934. Ravnateljstvo Vsebina Stran I. Učiteljski zbor...............................................................3 II. Šolski letopis..............................................................S III. A / Učni načrt............................................................11 B / Učne knjige............................................................13 IV. A / Naloge iz narodnega jezika.............................................20 B / Govorne vaje...........................................................21 C / Ekskurzije............................................................25 V. Društva: Sokol kraljevine Jugoslavije.................................................25 Podmladek Jadranske Straže...................................................25 Podmladek Rdečega Križa......................................................27 «Prosveta» ..................................................................28 Ferijalni Savez..............................................................29 Dijaško podporno društvo.....................................................50 VI. Knjižnice in zbirke učil....................................................54 VII. Zdravstveno stanje učencev...................................................44 VIII. lledovanjei učencev........................................................46 IX. Izpiti......................................................................54 X. Statistika učencev............................................................59 XI. Šolsko naznanilo.............................................................65 DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI / PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ ■ ' •: tre-: '• , »> , ,/ •, > v~. > * v-v-l ••-.V- A. •• •'■! -vH-üt? ^-.v 'P,>&. *■• Pl .: .• V, \ S >4 r V . ’.fs 4-:.'...: .• ■■*;;-v./••• ;«.■•>*,./ • -r;^ t - . VI p*. l'ms mmm ilÄpÜil i'