petek in soboto je zveza rezervnih vojaških starešin iz radovljiške očine pripravila na Taležu na Jelovici partizansko taborenje za učence osmih razredov osnovnih šol. Mladim je po končanem H, Kranj, sreda, 12. VI. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah 0renju govoril tudi narodni heroj Anton Dežman-Tonček. Več o prvem takšnem taborjenju pri nas pišemo na 5. strani. — Foto: F. Perdan ^to XXVII. Številka 45 fcjanovitelji: obč. konference SZDL i ®enice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka Iržie — Izdaja CP Gorenjski tisk N IV)• Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik' Albin Učakar ZA GORENJSKO sekretariat medobčinskega hI ® ZK za Gorenjsko je sklenil, |(0 v gorenjskih občinah sPe t * z zbiranja pri- .°v za 8radnjo doma mla- H ® in borcev v Kumrovcu ko- ,ku tega mesa. Do takrat bodo 8Pe u * zbrati predvidene pri- v*e* Do 25. maja so v posa- gJ^11^ gorenjskih občinah za Ha j njo doma v Kumrovcu zbrali -nja sredstva: v jeseniški Jev 18'7 m^ij°na starih dinar- d0 ',y. kranjski 45 milijonov, v ra- v,Jiški 19,5, v škofjeloški 13 in v tržiški občini 11,4 milijona sta¬rih dinarjev. Predvidenemu zbra¬nemu znesku so se na Gorenj¬skem do tega dne najbolj pribli¬žali v tržiški občini, kjer so zbrali 95 odstotkov predvidenih sredstev. Na drugem mestu je kranjska občina z 80 odstotki, sledijo pa radovljiška (70 %), je¬seniška (65 %) in škofjeloška (46 %). Prvotno je bilo predvi¬deno, da bodo na Gorenjskem zbrali 152 milijonov starih dinar¬jev. Kumrovec še ta mesec V Podljubelju »gospodarili« Belgijci A. Z. Po podatkih, ki jih zbira Komunalni zavod za za¬poslovanje Kranj, so organizacije združenega dela v gorenjski regiji razpisale 545 štipendij. Številka je kar dosti visoka, celo višja od števila lanskih novih šti¬pendij za dobrih deset odstotkov. Posebno veliko novih štipendij so v primerjavi z letom prej razpisali v radovljiški občini — kar za 70 odstotkov več kot lani — pa tudi v drugih občinah niso zaostajali razen v Tržiču. Sicer pa so največ novih štipendij razpisale organizacije združenega dela v kranjski občini, kar 224, sledi Škofja Loka s 115, Jesenice z 89 in tako dalje. Največ štipendij je razpisanih za srednje šole, in sicer več kot polovica, slede štipendije za visoke šole, za poklicne in višje šole. Med štipendijami za srednje šole jih je največ razpisanili za poklic ekonomskega tehnika in administrativnega ter strojnega tehnika. Kar precej štipendij je še za metalurškega teh- nikas lesno industrijskega in tkalskega tehnika ter čevljarskega tehnika, medtem ko je za ostale poklice razpisanih po manj kot 10 štipendij. Za visokošolce je razpisanih"124 novih štipendij. Če bi lafiko ocenjevali štipendijah, bi lahko rekli, da gorenjsko gospodarstvo najbolj potrebuje diplomirane ekonomiste, diplomirane inženirje strojne tehnologije, dipl. elektro inženirje za šibki tok in dipl. inženirje metalurge. Malo štipendij pa je za zdravnike, prav¬nike, tekstilne inženirje, inženirje kemije in druge. Kot že nekaj let doslej so tudi letos organizacije združenega dela razpisale štipendije za poklicne šole, posebno v Kranju in Škofji Loki, vendar pa se je delež teh štipendij v primerjavi z lanskim letom močno zmanjšal. Največ štipendij je za šivilje gornjega dela obutve ter izdelovalce spodnjega dela obutve, slede pa štipendije za PTT manipulante, živinorejce, poslovne administratorje in druge. Od kadra z višjo šolo pa gorenjske organizacije združenega dela potrebujejo ekonomiste, elektroinže- nirje za jaki tok, pravnike, višje upravne delavce, višje medicinske tehnike in druge. Več štipendij za višješolce Ob pregledovanju podatkov, za katere poklice je razpisanih največ štipendij v gospodarstvu, se nehote vsiljuje misel, da je to gospodarstvo še vedno relativno ozko usmerjeno v izboljševanje strukture tehničnega kadra, manj pa je potreb po poklicih, ki naj bi skrbeli predvsem za delavce. Med razpisanimi štipendijami sploh ni poklicev, ki so v sodobni tehnizirani družbi vse bolj potrebni — kot so psihologi, sociologi, socialni delavci, industrijski pedagogi-andragogi, politologi, kadroviki itd. Potrebe pa po takih poklicih niso po¬drobneje proučene. L. M. Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina Al k Tako sedanji zakon o varnosti v cestnem prometu ot tudi novi zakon, ki bo začel veljati jeseni, še posebej poudarjata pazljivost ob navzočnosti otrok » a cesti, starih ljudi in invalidnih oseb. Dolžnost °2nikov motornih vozil je torej, da ne upoštevajo le °jih pravic o prednosti, tam kjer jo imajo, pač pa da J^Pozorni na otroke in ostale pešce tudi tam, kjer jr:Sci posebnih prednosti, kot so prehodi, nimajo. afsikater.o življenje ali pa vsaj poškodbo je že rešil v^niišljen gib pozornega voznika, ki je vozil mimo * u^e otrok počasneje in z nogo na zavori. Otroci na cesti *t»edeljski dirki v motokrosu za svetovno prvenstvo v Podljubelju so na¬mi dirkači iz devetih držav in navdušili več kot 10.000 gledalcev. — Po- 0 z dirke na 10. strani. XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA ,. V prvih petih mesecih letošnjega leta je na gorenj¬skih cestah umrlo v prometu 13 oseb, med njimi sta JUdi dve otroški žrtvi. Začetek poletja pa je po mnenju Prometnih strokovnjakov oprtih na dolgoletne stati- v. *te» vedno začetek sezone, v kateri so prometne Jiesreče pogostejše, poškodbe in smrti na cestah prav la*o. S koncem šolskega leta se za tisoče šolarjev P^Čno počitnice. Na žalost še preveč naših otrok Jre*rvlja svoj prosti čas na cesti ali tik ob njej brez P?sebnega nadzorstva staršev ali skrbnikov. Starejši ^ se vsekakor morali zavedati, da se otrok sam ni ^ožen paziti, ker se enostavno nevarnosti na cesti ne ??veda. Zanimiv je bil poizkus, ki so ga napravili v ne- J1 evropski državi. Otrok se je skupaj z materjo in i ?2nikom peljal po cestah, vožnja pa je bila taka, da j1 se odraslemu v nemogočih prometnih situacijah ž,1> lasje. Meritve otrokovega srčnega utripa in Spet nov rekord Na letošnjem članskem ekipnem finalu za atletski pokal Slovenije v Celju so bili v dveh dnevih tekmova¬nja doseženi odlični rezultati. Padel drugih reakcij pa so pokazale, da je otrok ob nevarni vožnji popolnoma neprizadet in hladnokrven. Skrat¬ka, ne pozna nevarnosti. Srčni utrip otroka pa je poskočil, ko je iz avtomobila izstopila njegova mati in se oddaljila. Starši bi se morali zavedati, da so med letom otro¬ke na promet in varnost v šoli pogosto opozarjali, med počitnicami pa morajo to vrzel seveda starši nado¬mestiti sami. Pa ne le z opozarjanjem. Primerno vedenje odraslih v prometu je za otroke najboljša šola in vzgoja, zato ni vseeno, če z otrokom prečkamo cesto zunaj prehoda za pešce. Z lepim vremenom so se tudi obnovile divje dirke na kolesih s pomožnim motorjem ali mopedi. Mladi vozniki — povečini še otroci, seveda — s takimi vozili prirejenimi, da so kar najbolj hrupni in še izvirno polepljeni obenem, ne vozijo po glavnih cestah, pač pa večinoma med stanovanjskimi bloki na veliko jezo stanovalcev. Razumljivo je, da potem neprestano zvoni telefon na postaji prometne milice ali na postaji milice, naj vendar kdo ustavi ta neznosen hrup. »Na žalost pa ni v naših močeh,« pravi koman¬dir PPM Pavle Podobnik, »da bi bili lahko ob vsakem času ob vsakem bloku. Želje občanov razumemo in upoštevamo, če se le da; ni bilo malo tudi akcij, v katerih smo pregledovali izključno te voznike koles. Predlagal pa bi star¬šem in vzgojiteljem, da poskušajo morda v okvi¬ru hišnih svetov sami organizirati nekakšno zaščito pred divjanjem. Mislim, da bi takšen vse¬stranski pritisk na starše mladih voznikov tudi zalegel. Končno so jim oni kupili kolesa«. je nov državni rekord v metu diska ter nekaj republiških rekordov in ko¬pica dobrih rezultatov. V ženski konkurenci se je že prvi dan izkazala članica kranjskega Tri¬glava Metka Papler, ki je izboljšala komaj teden dni stari državni rekord v metu diska, ki ga je postavila v Meranu. Zalučala ga je 49,76 m in tako novo znamko povečala še za šest centimetrov. Metki želimo še več takih in podobnih metov, saj bo atletska sezona dosegla šele svoj vrhunec. -dh L. M. Obletnica osvoboditve Begunj Medobčinski odbor socialistične zveze za Gorenjsko bo predlagal re¬publiškemu vodstvu socialistične zveae, da bi bila prihodnje leto ob 30-letnici osvoboditve Begunj v Be¬gunjah osrednja slovenska proslava. Sekretariat medobčinskega sveta ZK je takšen predlog podprl, hkrati pa predlagal, da bi bila proslava čim- bliže dnevu osvoboditve. Begunje so bile namreč osvobojene 4. maja 1945. leta. Pobudo, da bi bila takrat v Be¬gunjah osrednja slovenska proslava, so dali predsedstvo zveze borcev in krajevna skupnost Begunje. A. Ž. Naročnik: Več denarja za ceste Te dm v Sloveniji teče ob¬sežna akcija za pospešeno modernizacijo cestnega omrež¬ja. Poslovne banke naj bi * poleg že odobrenih sredstev za financiranje rekonstrukcij in novogradenj odobrile republi¬ški skupnosti za ceste še 100 milijonov dinarjev kredita. Če bo akcija uspela in bo denar zbran, bo že prihodnje leto obnovljenih 18 pomembnejših cest v Sloveniji. Banke so na¬čelno že dale soglasje. Sodelovanje z novo vlado Pomočnik zveznega sekre¬tarja za zunanje zadeve Raif Dizdarevič se je v Lizboni pogovarjal s predstavniki por¬tugalskega zunanjega mini¬strstva. Poleg mednarodnih odnosov, dekolonizacije v smi¬slu deklaracije OZN, so obravnavali tudi možnosti za nadaljnji razvoj stikov med Jugoslavijo in Portugalsko. Dizdareviča sta konec tedna sprejela tudi predsednik re¬publike Spinola in predsednik začasne vlade Carlos. 40 odstotkov več kot lani V prvih treh mesecih letos je bilo v Jugoslaviji dograjenih 7832 stanovanj ali 2250 več kot v enakem času lani. To pomeni, dq je bilo letos pode¬ljenih 40 odstotkov več ključev. Število nedograjenih stano¬vanj pa sd je v prvem trome- sečju povecfilo za 15 odstotkov v primerjavi s prvim trome- sečjem lani. Največ stanovanj so dokončali v Srbiji, in sicer 2474, sledi Hrvatska, kjer se je v nova stanovanja vselilo 2393 družin in posameznikov. Slo¬venija je na tretjem mestu. Do¬grajenih je bilo 1095 stano¬vanj. 230 posebnih vlakov za zdomce Jugoslovanske železnice so za prevoz v tujini zaposlenih delavcev na letni oddih v do¬movino in nazaj . zagotovile 230 posebnih vlakov. Ti bodo vozili od začetka junija do konca septembra. Vozili bodo ob koncu tedna. Za skupin¬ska potovanja jugoslovanskih zdomcev z rednimi vlaki bodo jugoslovanske železnice odo¬bravale 25 odstotkov popusta. Prva tovarna Ena najbolj nerazvitih ob¬čin severovzhodne Bosne še- hoviči je te dni dobila svojo prvo tovarno. To je tovarna okrasnega kamna, v katero so vložili 26 milijonov dinarjev. Za začetek je v tem industrij¬skem prvencu zaposlenih 100 delavcev. Letna proizvodnja bo 175.000 kvadratnih metrov okrasnega kamna, ki je na trgu zelo iskan. Novosti v programu vojaške akademije Od oktobra letos, ko se bo začelo novo šolsko leto, se bodo v vojaški akademiji ko¬penske vojske v Beogradu po¬leg gojencev, ki so se odločili za pehoto, artilerijo, protile¬talsko obrambo, oklepne eno¬te, inženirijo in geodetske službe, začeli šolati tudi go¬jenci, ki bodo za svojo stroko izbrali atomsko-biološko-ke- mično obrambo. V tem je tudi sprememba letošnjega razpisa za sprejem učencev v vojaške akademije JLA, ki je odprt od 1. junija letos. 20 odstotkov več prašičev J V«" NI ^ Nšk ^ %Ji JUr Po podatkih zveznega zavo¬da za statistiko se je v naši državi od 1. aprila 1973 do 1. aprila letos povečalo število prašičev za 20 odstotkov, ple-. menskih in enoletnih svinj pa za 15 odstotkov. Število praši¬čev se je povečalo v vseh re¬publikah. Največje zanimanje za prašičjerejo je v Vojvodini, kjer je letos v svinjakih kar 28 odstotkov več prašičev kot lani. Prebivalci krajevne skupnosti v Stražišču pri Kranju bodo 21. junija praznovali krajevni praznik. Tega dne pred 31 leti so Nemci izselili iz Stražišča vse družine, katerih svojci so bili v partizanih. V počastitev krajevnega praznika so letos kra¬jevne družbenopolitične organiza¬cije in krajevna skupnost pripravile več prireditev, osrednja pa bo v pe¬tek, 21. junija, ko bo pri šempetr- skem gradu taborni ogenj v spomin na 30. obletnico ustanovitve pio¬nirske čete. Prireditve v počastitev krajevnega praznika pa se začnejo že jutri (13. junija), ko bo ob 9. uri atletsko tekmovanje osnovnih šol kranjske občine na igrišču osnovne šole Luci- Priznanja bodo podelili ob dnevu borca V ponedeljek se je na redni seji sestalo predsedstvo občinske kon¬ference ZMS Kranj. Med drugim je razpravljalo o predlogih mladinskih aktivov in specializiranih organi¬zacij ter občinske konference za podelitev priznanj najboljšim men¬torjem. Priznanj mladim družbeno¬političnim delavcem in mladinskim aktivom ne bodo podelili, ker menijo, da je dolžnost vsakega mla¬dinca in aktiva, da dela in se priza¬deva za vsestransko, dejavnost zveze mladine. Na predlog mladinskih aktivov bodo priznanje prejeli mentorji: Stanko Kukavica, in Milan Novak iz Trboj, Alojz Trampuš iz IBI, Franc Jakopič iz osnovne šole Cerklje, Janez Beravs iz Save ter Pavla Sekne in Ivo Bevc z Visokega. ^Posebno priznanje za delo z mla¬dimi bodo podelili tudi planinskemu društvu iz Kranja ob 75-letnici dela. Članom društva, ki se največ ukvar¬jajo z mladimi planinci, pa bodo po¬delili priznanja. Prejeli jih bodo: Franci Ekar, Baldo Bizjak, Dušan Feldin, Nežka Jocif in Danica Francelj. mladine z vojaškim. L. B. Na seji predsedstva so tudi govo¬rili o vpisovanju mladincev v vo¬jaške šole. Strinjali so se z ugoto¬vitvijo, da je v Kranju premalo za¬nimanja za vojaški poklic. Pri tem so menili, da je za to krivo tudi dejstvo, da so mladi premalo, sezna¬njeni z vojaškim poklicem. Predsed¬stvo je zato naložilo komisiji za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci, da pripravi program sodelovanja z vojaki, obiskov v ka¬sarnah, raznih predavanj o vojaš¬kem življenju in drugih oblikah seznanjanja poklicem. Aktiv mladih delavcev v Cestnem podjetju Konec prejšnjega tedna se je se¬stal pripravljalni odbor za usta¬novitev aktiva mladih delavcev v Cestnem podjetju Kranj. Sestanka so se udeležili predstavniki vodstva podjetja, sekretar osnovne organi¬zacije ZK, predsednik sindikata in predsednik občinske konference ZMS Kranj. Kot gostje pa so v raz¬pravi sodelovali tudi predstavniki vodstva podjetja in mladine iz celj¬skega cestnega podjetja. Mladina iz tega podjetja je bila pobudnik akcije za ustanovitev mladinskih aktivov v vseh cestnih podjetjih v Sloveniji. Na sestanku so se pogovarjali o vlogi aktivov mladih delavcev in organizacije mladine v naši družbi in se dogovorili o poteku priprav na sklic ustanovne konference mladin¬skega aktiva. Vodstvo podjetja ijn družbenopolitične organizacije so mladini obljubile finančno pomoč in pomoč pri delu. Pri tem velja poudariti, da se je mladina iz Cestnega podjetja Kranj že sedaj, ko še ni bila organizirana, redno vključevala v vse akcije v pod¬jetju in v tiste, ki jih je pripravila občinska konferenca. Dobro so za¬stopani tudi v samoupravnih orga¬nih. -lb Palestinska revolucija Republiška konferenca zveze mla¬dine je pred kratkim izdala posebno številko Informacij o delovanju zveze mladine Slovenije. Številka je posvečena problemom izgnanih Palestincev in ima naslov Razvoj palestinskega vprašanja in Palestin¬ska revolucija. V njej je prikazan celoten zgodovinski razvoj celotne¬ga bližnjevzhodnega vprašanja. Prav bi bilo, da bi ta brošurica našla mesto v vsakem mladinskem aktivu. M. Hudovernik jan Seljak. V petek dopoldne bo tekmovanje ekip osnovnih šol v ko¬šarki, popoldne pa kolesarsko tek¬movanje pionirjev športnega dru¬štva Sava v Stražišču. V soboto, 15. junija, bo več pri¬reditev. Najprej bo ob 16. uri ro¬kometni turnir za pokal krajevne skupnosti, uro kasneje bo nogomet¬na tekma veteranov na stadionu Sava v Stražišču, zvečer ob 20. uri pa bo v domu Partizana koncert pevskega zbora Svoboda Stražišče in komornega zbora Loka Skofja Loka pod vodstvom dirigenta Janeza Forška. V četrtek, 20. junija, ob 19. uri bo mokra vaja gasilskega društva Stra¬žišče na objektu podjetja Usluga. V petek pa bo taborni ogenj pri šempetrskem gradu. V kulturnem programu bodo takrat sodelovali pevski zbor Svoboda in mladina iz Stražišča. Od sobotnih prireditev (22. junija) velja omeniti otvoritev vzgojno-var- stvene ustanove in odkritje spomin¬ske plošče padli partizanki Maksi Rozman-Tatjani. Na otvoritvi ob 18. uri bo govoril Vinko Hafner. Pred tem bodo ta dan dopoldne športne prireditve, zvečer pa bo na Pantah pri gasilskem domu nastop folklornih skupin iz kranjske občine. Praznovanje bodo končali v ne¬deljo, 23. junija, ko bodo dopoldne razvili lovski prapor društva Jošt na Čepuljah. Popoldne bo gasilska pa¬rada, gasilci pa bodo dobili novo črpalko in gasilski avtomobil. Zatem bo na Pantah veselica. A. Z. V spomin na 19. junij leta 1944, ko so Jezerjani množično odšli »v parti¬zane, praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Jezersko v teh dneh vsako leto svoj praznik. Letos se bo med praznovanjem zvrstilo več priredi¬tev. V nedeljo, 16. junija, bo v sever¬ni steni Kočne vaja gorske reševalne službe. V petek, 21. junija, bodo pri hotelu Kazina odprli novo štiristez- no avtomatsko kegljišče. Dva dni kasneje, v nedeljo, 23. junija, bo pri Le malo je manjkalo pa bi se prenekateri starši, delovne orga¬nizacije, predvsem pa učenci, ki bodo letos na Gorenjskem vkonča- li osemletko (in morda še kdo), znašli pred nepredvideno in zelo neprijetno težavo. V Šolskem centru Iskra v Kranju, kjer se ra¬zen Kranjčanov šolajo tudi dijaki iz drugih gorenjskih občin, so za¬radi hude stiske s prostori skle¬nili, da v prihodnjem šolskem letu ne bodo sprejemali učencev v prvi letnik. Sele na precejšnje prepričevanje in obljube so to odločitev kasneje spremenili, ven¬dar pod pogojem, da se čimprej oziroma do jeseni pripravi ustrez¬na rešitev za gradnjo novega Šol¬skega centra Iskre na Zlatem po¬lju v Kranju. Prostorska stiska Šolskega cen¬tra Iskra, o kateri smo tudi v našem časopisu v zadnjih nekaj letih že nekajkrat pisali, bi torej skoraj sodu izbila dno. Stvari se namreč nikamor niso premaknile in izgledov za prepotrebno novo¬gradnjo ni bilo. Zadnjikrat je o tem problemu lani razpravljal svet gorenjskih občin. Vendar ta¬krat kaj dlje kot do neenotnih mnenj niso prišli. Dogovorjeno je le bilo, da je treba do začetka tega leta izdelati konkreten pro¬gram razvoja srednjega šolstva na Gorenjskem in potem določiti prioriteto reševanja posameznih problemov. Danes, ko je že skoraj letošnjega pol leta mimo, tega programa še vedno ni. Odgovor na vprašanje zakaj, bi bil nabrž lahko enostaven. Zaradi gorenj¬ske neenotnosti in različnih inte¬resov v posameznih občinah so kot kaže nekateri odgovorni me¬nili, da je zadevo najbolje odložiti in počakati, da jo bodo reševali drugi. Res je seveda tudi, da je o položaju in razvoju srednjega šol¬stva tudi v republiškem merilu vrsto nejasnosti. Krajevni praznik v Stražišču Tako kot ne vedno, pa je pravi¬lo pustimo času čas, v tem prime¬ru pokazalo problem v še hujši luči. Kar se na Gorenjskem ni bilo moč glede srednjega šolstva dogovoriti lani in prej, se bo treba zdaj in čimprej. Skratka, kislo jabolko je ostalo, postalo je morda le še bolj kislo. V zveznem odboru ZZB NOV Ju¬goslavije se pripravljajo na bližnji VII. kongres jugoslovanskih borcev, ki bo od 19. do 21. junija v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Jezerjani pripravljajo praznovanje Sodu bi skoraj izbilo dno Kongresa se bo udeležilo približno 350 delegatov. Zastopali bodo skoraj Češki koči mednarodno smučarsko tekmovanje za prehodni pokal kra¬jevne skupnosti. Na vsakoletnem tekmovanju pri Češki koči sodelu¬jejo tudi smučarji iz Železne Kaple. 21. julija bo pri partizanski bolnici Krtina v Komatevri zbor koroških partizanov. Do zbora bo partizanska bolnica obnovljena. Preureditvena dela opravljajo prostovoljno Jezer¬jani, predvsem pa člani Zveze borcev in mladina. -jk Zdaj, ko so v Šolskem centru Iskra v Kranju zaradi obljub po¬pustili in sklenili, da bodo le vpi¬sali v prvi letnik dijake, so si nekateri v ustreznih strokovnih službah za srednje šolstvo kot kaže spet malce oddahnili. Pravi¬jo, da imajo za celotno Gorenjsko pripravljeno programsko rešitev. Hkrati pa menijo, da bi bil sklep Šolskega centra Iskra, da v pri¬hodnjem šolskem letu ne bi spre¬jeli dijakov v prvi letnik, lahko prava katastrpfa za Iskro, ki po¬trebuje vrsto teh kadrov. Skrat¬ka, pojavlja se nekakšno mnenje, če ne bodo sprejeli dijakov v šolo, potem bodo največ težav imeli sami. Kako zmotno je lahko takšno mišljenje, pa kaže tale izjava sekretarja komiteja občinske konference ZK Kranj Staneta Mihaliča na zadnji seji sekre¬tariata medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. »Vodstvo šole nam je uspelo prepričati, da bodo dali razpis za naslednje šolsko leto. Vendar le pod po- S ojem, da se do jeseni oziroma o začetka šolskega leta po¬kaže rešitev. Menim, da je to nujno, sicer bom prvi, ki bom vztrajal, da vpišejo le tiste dijake oziroma iz tistih občin, ki bodo pokazale razumeva¬nje, da se ta problem reši.« Na sekretariatu medobčinske¬ga sveta ZK za Gorenjsko so se strinjali, da je problem srednjega oziroma poklicnega šolstVa na Gorenjskem, še posebej pa Šol¬skega centra Iskra v Kranju, več kot očiten. Rečeno je bilo tudi, da svet gorenjskih občin na tem področju ni znal rešiti problema in izkazalo se je, da je bila njego¬va politika vse preveč kratkovid¬na. Le kranjska občina, ki je brezplačno zagotovila zemljišče za gradnjo Šolskega centra, in tržiška, ki je bila pripravljena so¬delovati pri zbiranju investicij¬skih sredstev, sta pokazali razu¬mevanje. V ponedeljek popoldne se je v Kr®' nju sestal izvršni odbor občini konference socialistične zveze. Clanl so obravnavali analizo letošnjih volitev v občini in kadrovske spremembev zvezni konferenci socialistične zveze. Kranj Danes popoldne se bo na četrti seji sestala občinska konferenca zveze ko* munistov Kranj. Ocenili bodo uresničevanje delovnega programa občinsk® konference ZK od decembra lani do maja letos. Hkrati bodo dopolnili delov1" program občihske konference s stališči sedmega kongresa zveze komunisti Slovenije in desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije. A. ž. V ponedeljek popoldne se je sestai predsedstvo občinske konfereir zveze mladine in razpravljalo o pravi na sejo občinske konference. Obravnavali pa so tudi statut zveze m1 dine Slovenije in zveze mladine Jugoslavije. Jutri dopoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze s®8ta|j| komisija za proslave. Pogovorili se bodo o proslavi občinskega praznik« dneva borcev. / '. ;!$' Danes popoldne se bo sestal v Radovljici izvršni odbor samoupravne novanjske skupnosti. Obravnavali bodo samoupravni sporazum o ustanov^ skupnosti, statut skupnosti in samoupravni sporazum ter pogodbe o opra.: ljanju dela strokovnih služb skupnosti in o urejanju medsebojnih razntf med skupnostjo in Stanovanjskim podjetjem Radovljica. A. Z. Minulo sredo se je na tretji seji sestalo predsedstvo konference mlad'f delavcev pri občinski konferenci zveze mladine Radovljica. Ocenili so po*? akcije Mladi delavci med obema kongresoma, ki jo je razpisala republis* konferenca zveze mladine. Obravnavali so tudi delovni program in udelez" na mladinski delovni akciji. M. H. VII. kongres jugoslovanskih borcev Radovljica In kaj zdaj? Razmere so letos toliko ugodnejše, ker je v republi¬ški resoluciji posebej poudarjeno reševanje problematike srednjega šolstva. Tako je moč pričakovati, milijon članov zveze združenj cev iz vse države. Prvi kongres Zv^ borcev Jugoslavije je bil 30. sept®? bra 1947. leta v Beogradu, ko je organizacija ustanovljena. Ustan vili so jo z namenom, da bi bili boi\ NOV medsebojno povezani, da . laže uveljavljali svoje pravice pr. lastne organizacije, da bi gojili trad. cije NOB in sodelovali s podobni organizacijami v drugih državah- Poleg Beograda sta pripravili • grese jugoslovanskih borcev še m1 Ljubljana in Ohrid. Letošnjega v grebu se bo udeležilo poleg delegat in . domačih gostov tudi več dr predstavnikov združenj borcev vsega sveta kakor tudi predstav?1 mednarodnih borčevskih organi cij. g. Glavni referat bo na kongresu P' bral predsednik zveznega odb° ZZB NOV Marjan Cvetković. GoV°. ril bo o družbenopolitični dejavn0 . ZZB NOV Jugoslavije in o nadj« njem razvoju naše socialist^ družbe. da se bodo v reševanje prostor¬skih problemov vključile tud} banke s krediti. Razen tega bi lahko ugotovili, da je zdaj, po vo¬litvah, tudi v posameznih obči' nah ugodnejša klima in drugačen posluh in pripravljenost za reše¬vanje tega vprašanja. Sicer pa za Šolski center Iskra položaj o1 prav nič spremenil. Težava je »e še nekaj večja, ker Iskra sama n® more zbrati denarja, s katerim b' potem lahko dobila ustrezno p0' sojilo. Zbrati bi bilo namreč treba okrog 5 milijonov novih dinarjev- Člani sekretariata medobčin¬skega sveta ZK za Gorenjsko s° se strinjali, da ima pri reševanj11 problemov srednjega šolstva °a Gorenjskem prioriteto Šolski cen¬ter Iskra in se zavzeli, da je ta problem treba čimprej rešiti. M®" nili pa so, da je edina pot za reši¬tev ustanovitev interesne skup' nosti, katere člani naj bodo de¬lovne organizacije oziroma g?' renjsko gospodarstvo. Rečeno Je bilo, da bi prav gospodarstvo, * iz tega centra dobiva kadre, ralo biti zainteresirano, da jih dobivalo še naprej. Stališče )e. morda na videz malo čudno, sa| takšne prakse doslej več ali manj nismo bili vajeni. Vendar uteme' ljitev, da Gorenjska najbrž res n more pričakovati, da ji bo 0 152-miiijardnih investicijah drovske probleme reševal neko tretji zunaj njene skupnosti, daj odgovor na to. V potrditev ugotovitve samo podatek, da s za kadre iz čevljarske, železnih ' ptt in nekaterih drugih strok, rale skrbeti tovrstne delovn organizacije že doslej same. # M 11 Zadnje in najbrž dokončno st* lišče torej je. Prostorske tei® Šolskega centra Iskra v Kranj • katerega obstoj je nujen in P : treben za vso Gorenjsko, poleg Iskre in občinskih družn nopolitičnih skupnosti rešuje, predvsem zainteresirane g°re£L ske delovne organizacije zdru^ ne v posebni skupnosti. ni odbor za ustanovitev ta*s v skupnosti pa naj imenujejo . kranjski Iskri, so menili na *e tariatu medobčinskega sveta » za Gorenjsko. A. Zalar V večini krajevnih skupnosti jese¬nke občine so že pripravili osnutke ?tf»tutov, ki so v glavnem sestavljeni ; desetih poglavij. Predlogi statutov °Vravnavajo med drugim financira- J|Je. samoupravljanje, delo delegacij, "aloge pri splošnem ljudskem od- Poru, samoupravno sporazumevanje s objavlja naslednja prosta učna mesta: za temeljne organizacije združenega dela V Ljubljani monter centralne kurjave 30 učnih mest vodovodni inštalater 20 učnih mest monter klimatskih naprav 25 učnih mest elektroinštalater 66 učnih mest ključavničar 30 učnih mest kovinostrugar 9 učnih mest izolater 5 učnih mest trgovec tehničnih strok 8 učnih mest kovinoličar 7 učnih mest RTV mehanik 7 učnih mest kovinobrusilec 2 učni mesti rezkalec 2 učni mesti strojni ključavničar 2 učni mesti pleskar 1 uCno mesto za temeljno organizacijo združenega dela v Mariboru monter centralne kurjave 15 učnih mest vodovodni instalater 10 učnih mest monter klimatskih naprav 10 učnih mest za temeljno organizacijo združenega dela v Kopru monter centralne kurjave 20 učnih mest vodovodni inštalater 5 učnih mest monter klimatskih naprav 2 učni mesti za temeljno organizacijo združenega dela v Idriji ključavničar 6 učnih mest za temeljno organizacijo združenega dela Livarna, Ivančna gorica livar 4 učna mesta ključavničar - 4 učna mesta Kandidati, ki želijo postati naši učenci, morajo izpolnje¬vati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da bodo dokončali osemletko, —■ da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga izbrali V času učne dobe prejemajo učenci nagrado, ki znaša za: I. letnik 650 din II. letnik 800 dm III. letnik 950 din Poleg redne mesečne nagrade dobijo učenci še gibljivi del nagrade, do katerega so upravičeni, če so v šoli ali pri delu dosegli: — odličen uspeh še 40 % od osnovne nagrade — prav dober uspeh še 30 % od osnovne nagrade — dober uspeh še 20 % od osnovne nagrade Učencem, ki niso doma iz Ljubljane ali iz bližnje okolice in himajo možnosti stanovati pri svojcih ali znancih v Ljubljani, preskrbi podjetje oskrbo v enem izmed internatov v Ljubljani. Razliko med polno ceno vzdrževalnine v internatu in med osnov¬am delom učenčeve nagrade, krije v celoti podjetje. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu podjetje zagotavlja vsem prizadevnim učencem redno zaposlitev za nedoločen čas. Prijave sprejemamo: Za TOZD v Ljubljani in TOZD Livarna, Ivančna gorica: Kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Titova 37 Za TOZD v Mariboru: IMP — TOZD PMI, Maribor, Ljubljanska 9 Za TOZD v Kopru: IMP — TOZD PM, Koper, Ul. 15. maja št. 4 Za TOZD v Idriji: in dogovarjanje itd. Skupnosti so osnutke statutov poslale družbeno¬političnim organizacijam, občinski skupščini ter temeljnim organizaci¬jam združenega dela. Novi statuti bodo po vsestranski razpravi sprejeti na zborih delovnih ljudi po krajev¬nih skupnostih. B. B. industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 IMP - TOZD TIO, Idrija, Vojkova ul. 4 STOLPEC ZA UPOKOJENCE r 1 Starostna pokojnina Pravico do starostne pokoj¬nine ima: 1. zavarovanec, ki je dopol¬nil 40 let pokojninske dobe, in zavarovanka, ki je dopolnila 35 let pokojninske dobe, in to ne glede na starost ali kdaj je bila ta pokojninska doba dopolnjena. 2. zavarovanec, ki je dopol¬nil starost 60 let, in zavaro¬vanka 55 let, če ima vsaj 20 let pokojninske dobe, vendar je moral biti pokojninsko zavaro¬van tudi po 1. januarju 1965. 3. zavarovanec, ki je dopol¬nil 65 let, in zavarovanka 60 let starosti, če ima najmanj 15 let zavarovalne dobe (ne pokojninske dobe), imeti pa mora izpolnjeno tudi gostoto zavarovalne dobe. To pomeni, da je moral zavarovanec biti v zadnjih petih letih zavarovan najmanj 40 mesecev oziroma v zadnjih desetih letih najmanj 80 mesecev. 4. zavarovanec, ki je dopol¬nil 65 let in zavarovanka 60 let starosti, če ima zavarovanec najmanj 30 let in zavarovanka najmanj 25 let pokojninske dobe, ki jo je dopolnil kadar¬koli. Takšna starost velja za zavarovance, katerim se zava- - rovalna doba šteje z normal¬nim trajanjem. Zavarovan¬cem, katerim se zavarovalna doba všteva v pokojninsko dobo s povečanjem, se pred¬pisana starostna meja soraz¬merno zniža, in sicer: po eno leto za vsakih 6 let prebitih na delu na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejan¬skega dela šteje za 14 mesecev zavarovanja. Po eno leto za vsakih 5 let, če se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja. Po eno leto za vsaka 4 leta, če se dva¬najst mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavaro¬vanja. Po eno leto za vsaka 3 leta, če se dvanajst mesecev dejanskega dela šteje za 18 mesecev zavarovanja. Občni zbor upokojencev v Predosljah Podružnica društva upoko¬jencev v Predosljah sodi med manjše, a dobro organizirane podružnice z zelo delavnimi člani, ki so v preteklem obdob¬ju organizirali več dejavnosti. Podružnica v Predosljah ima tudi svoj pevski zbor, kar je pri manjših podružnicah upoko¬jencev dokaj redko. Trenutno ima podružnica 207 članov, od katerih se jih je nekaj manj kot polovica ude¬ležilo njihovega občnega zbora pred kratkim v Predosljah. Pregledali so delo v zadnjih dveh letih in izvolili nov upravni odbor, v katerem je 14 članov. Našteli pa so seveda tudi nekaj problemov, ki jih tarejo. —Tako je podružnica sklenila pogodbo s podjetjem Merkur Kranj za dostavo premoga nekaterim upokojen¬cem, pa to ni bilo opravljeno, ker me.nda premoga primanj¬kuje. Zmenili so se tudi za dodaten prispevek za pokritje stroškov, ki jih ima njihov pevski zbor. Tudi kakšne izle¬te bodo skušali organizirati, čeprav člani do sedaj za skupinske izlete niso pokazali dovol j zanimanja. Statuti krajevnih skupnosti I v razpravi I Sicer pa bodo še naprej tako kot doslej skrbeli, da bodo nudili svojim članom kar največ. Lani in predlani je podružnica v Predosljah pri¬spevala denar za oddih na morju za pet svojih članov. V zadnjih dveh letih so tudi ob raznih priložnostih obdarovali svoje starejše in obolele člane. bled LIP lesna industrija Bled odbori za medsebojna delovna razmerja v združenem delu v te¬meljnih organizacijah združenega dela objavljajo naslednja prosta delovna mesta: TOZD, lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica: 2 evidentičarjev v oddelku žaga Pogoji: ekonomski tehnik z enoletno ustrezno prakso ali nepopolno srednjo šolo s triletno ustrezno prakso. Prija¬vijo se lahko tudi ekonomski tehniki kot pripravniki. TOZD, lesna predelava Bled: več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki TOZD, lesna predelava Mojstrana: vzdrževalca več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki Za delovno mesto vzdrževalca je zahtevana izobrazba KV elektrikarja s 3-letno ustrezno prakso. TOZD, lesna predelava Podnart: več kvalificiranih delavcev lesne stroke več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev za delo v lesni stroki Prijave pošljite do 23. junija 1974 odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD, v-katero se prijavljate. Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednja učna mesta vajencev: 1. TOZD, lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica: strojni mizar 2 vajenca strojni ključavničar 3 vajenci 2. TOZD, lesna predelava Bled: strojni mizar 8 vajencev 3. TOZD, lesna predelava Mojstrana: strojni mizar 4 vajenci 4. TOZD, lesna predelava Podnart: brusač orodja in rezil 1 vajenec strojni mizar 1 vajenec Pogoji: dokončana osemletka. Vloge sprejema splošni sektor podjetja do zasedbe učnih mest. Krajevnim skupnostim 800.000 din narjev. Na seji so ugotovili, da je na podlagi razpisa za ta sredstva kandidiralo 25 krajevnih skupnosti. Odbor za posebne akcije krajevnih skupnosti je vse vloge skrbno pregle¬dal. in jih primerjal z merili. Po temeljiti analizi in razpravi je krajevne skupnosti razvrstil v tri skupine. V prvi so tiste, ki so prošnje oziroma vloge s potrebno dokumen¬tacijo poslale do roka, v drugi tiste, ki dodatne dokumentacije niso predložile do roka, in v tretji tiste, katerih prošnje so višje glede na z merili določena sredstva. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je sklenil, da bo zboru krajevnih skupnosti občinske skup¬ščine, ki bo dokončno odločal o odobritvi sredstev, predlagal, da se upoštevajo le tiste krajevne skup¬nosti, ki izpolnjujejo razpisane pogoje in ki so pravočasno (do roka) poslale vloge in potrebno gradivo. To so torej tiste krajeVne skupnosti, ki jih je odbor uvrstil v prvo Skupino. Iz predloga je razvidno, da je takšnih krajevnih skupnosti v občini sedem. A. Z. jr* 1 m o %JK JILsf JN®^ 0 Stališče izvršnega sveta kranjske občinske skup ščine: Dosledno spoštovanje meril Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v petek pod predsed¬stvom Franca Šitkoviča na tretji seji razpravljal o predlogu za razdelitev posebnih sredstev krajevnim skup¬nostim v kranjski občini za letos. Znano je, da je bilo za posebne akcije krajevnih skupnosti v občini le^os namenjeno 800.000 novih di- Najprej analiza Bodoča skupščina gorenjskih ob¬čin naj pripravi analizo o stanju obrti na Gorenjskem, so sklenili na zadnji seji sekretariata medobčin¬skega sveta ZK za Gorenjsko. Na se¬kretariatu so namreč razpravljali o možnosti, da bi v posameznih go¬renjskih občinah z odlokom dovolili, da bi obrtniki, ki se bavijo s storitve¬nimi dejavnostmi, lahko imeli več kot pet zaposlenih. To možnost namreč daje obrtni zakon. Prošnje za več kot pet zaposlenih v storitveni dejavnosti so doslej že dobili v radovljiški občini. Na se¬kretariatu so poudarili, da je v pri¬hodnje na Gorenjskem treba podpi¬rati storitveno obrt, seveda pa se pri dajanju dovoljenj za več kot pet za¬poslenih (do 7) ne bi smeli"prenagliti. Zato so sklenili, da je najprej treba narediti ustrezno analizo. A. Z. Povezanost živinorejcev z zadrugo in delo njenih strokovnjakov Usmerjanje in specializacija proizvodnje na kmetijah vnaša med proizvajalce in zadrugo kot organizatorja proizvodnje nove odnose. Spremembe se kažejo na različnih področjih medsebojnih stikov. Naj naštejem le najpomembnejša, ki veljajo za področje živinoreje: — oskrba proizvajalcev z reprodukcijskim materialom, stroji, opremo in z gradbenim materialom — kratkoročno in srednjeročno investicijsko kreditiranje — kreditiranje repro materiala in proizvodnje — izobraževanje in svetovanje v proizvodnji in investiranju — organiziranje in vodenje selekcijske službe — celoten odkup tržnih viškov, delitev dohodka ter vključevanja v samoupravljanje Časovno usklajena, hitra, zadostna in kvalitetna oskrba kmetov- proizvajalcev z reprodukcijskim materialom, stroji, opremo ter po možnosti tudi z osnovnim gradbenim materialom je osnovna in prvo¬bitna naloga zadruge. Tem zahtevam pa v celoti skoraj nikoli ni mogoče ustreči. Ce upoštevamo stalno možnost zadruge, da za svoje delo zaračunava ali obdrži le toliko, kolikor nujno potrebuje za eno¬stavno in dogovorjeno razširjeno reprodukcijo, pa naši tržni pogoji večkrat otežujejo časovno usklajeno, hitro in zadostno oskrbo. Neka¬tere stvari je sicer možno nabavljati na zalogo, kar pa vpliva na stroške poslovanja. Z vidika živinorejcev je najpomembnejše finančno sodelovanje, in to predvsem na področju kreditiranja. Povečana tržna proizvodnja in zmanjšanje delovne sile na živinorejskih kmetijah, zahtevata znatna vlaganja v mehanizacijo, opremo, adaptacije, dotacije in novogradnje živinorejskih objektov, v hribovitih predelih pa tudi v izgradnjo poti in planiranje površin. Le redke so kmetije, ki so sposobne za hitro pre¬usmerjanje zagotoviti zadostna svoja sredstva. Take, ki ta sredstva imajo, jih običajno niso pridobile iz kmetijskih dejavnosti. Zadruga z razvito hranilno kreditno službo lahko bistveno vpliva na hitrejši potek razvoja živinoreje. Večja investicijska vlaganja na osnovi kreditov znatno obremenju¬jejo kmetov dohodek. Zato morajo strokovnjaki v zadrugi budno spremljati gibanje proizvodnje na kmetiji in ob sredstvih za investicije nujno predvideti potrebna povečana obratna sredstva. Večje vsote obratnih sredstev zahtevajo predvsem investicije v razširjene živino¬rejske objekte na kmetijah, ki so usmerjene v prirejo mesa ali pa mesa in mleka. Praviloma so novozgrajeni pa tudi adaptirani hlevi precej večji kot bi bili potrebni za obstoječe črede. Nove kapacitete je potrebno čimprej zapolniti s proizvodnjo, kajti le povečana proizvodnja lahko povrne večja investicijska vlagan ja. Ni seveda nujno, da povečana obratna sredstva-zagotovi kmet iz lastnih yirov ali kreditov. Pri združevanju dela in sredstev za delo med kmetom in zadrugo lahko potreben repromaterial finančno ali fizično zagotovi zadruga, toda z družbenega vidika to bistva ne spreminja. Za zadrugo kot organizatorja proizvodnje, ki mora skrbeti za smotrno uporabo družbenih sredstev, je izobraževanje proizvajalcev in svetovanje sestavni del poslovanja. Slovenija ima od kmetijskega največ travnatega sveta, ki daje mnogo manj kot bi lahko dajal. Smotrno izkoriščanje travnatega sveta in pridelovanje krme je na živinorejskih področjih zelo pomembno in daje strokovnjaku, ki dela na tem, permanentno nalogo. Seveda je treba razumeti pridelovanje krme dovolj široko, vse od analize tal na najpomembnejša rastlinska hranila, do pridelovanja v ožjem pomenu besede, konzerviranja in ugotavljanja kvalitete pridelane krme, če ne celo do svetovanja krmlje¬nja in kombiniranja doma pridelane voluminozne in koncentrirane krme,z dokupljenimi koncentrati. Svetovanje pri usmerjanju in povečevanju proizvodnje je vez, ki povezuje proizvajalca z zadrugo preko nasvetovalne ali pospeševalne službe. Strokovnjaki v zadrugi postanejo zelo pomembni člen, lahko bi rekli celo transporter, ki deluje istočasno v obeh smereh z nalogo, prenašati na eni strani tehnološka in tehnična dognanja v prakso, na drugi strani pa probleme prakse v reševanje tja, kamor sodijo. Prav tako pa drži ugotovitev, da je možno z zaupanjem, pridobljenim na podlagi strokovnega sodelovanja, vzpostaviti tako dvojno vez tudi na drugih področjih, predvsem pri prostovoljnem vključevanju kmetov v socialistično proizvodnjo, uvajanju samoupravljanja in združevanja dela in sredstev za delo med kmeti samimi in z zadrugo. Osnova za razširjeno sodelovanje je strokovno svetovanje, ki na živinorejskih kmetijah zajema poleg pridelovanja krme še nasvete o krmljenju, zdravljenju živali, gradnji živinorejskih objektov in selekcijski službi. Pravilna odločitev pri investicijah prihrani kmetu mnogo denarja, zato se ob-takih prilikah velja posvetovati s strokovnjakom. Na živinorej¬skih kmetijah se je pokazalo, da bi se kmetovalci skoraj po vrsti odločali za premajhne živinorejske objekte — predvsem hleve, ki postanejo pretesni že po nekaj letih. Strokovnjaki morajo vztrajati in dokazovati, da morajo "biti gradnje v skladu z možnostmi, ki jih kmeti ja ima, in ne s sedanjim stanjem. Selekcije in selekcijske službe se v širšem pomenu besede ni moč predstavljati brez sodelovanja najmanj dveh partnerjev. Ce'prav se rezultati selekcije pri govedu kažejo le počasi, ima večina proizvajalcev pravilen odnos do nje. Vloga strokovnjakov pri selekciji ne sme biti samo v ugotavljanju in ugotovitvi rezultatov, temveč morajo skupno s svojo organizacijo poskrbeti, da se pozitivne variante uporabijo za nadaljnjo rejo. Prepričan sćm, da je prav tu velikokrat premalo storila tako zadruga kakor tudi kmetje. Proizvodnja se v bistvu zaključi šele s potrošnjo, zato lahko zadruga ali seveda tudi obrat za kooperacijo vključuje svojo dejavnost na tem področju v različnih oblikah in širinah; vse od enostavnih kooperacijskih pogodb pa vse do stopnje, koder združujeta partnerja delo in sredstva za delo ter delita riziko in dobiček. Pri povezanosti živinorejcev z zadrugo je potrebno omeniti tudi sistem premiranja in regresiranja, saj lahko zadruga ob pravilno organizirani proizvodnji svojih Članov in v okviru veljavnih dogovorov in predpisov zbere iz tega naslova znatna sredstva za svoje živinorejce. Vključevanje članov zadruge in s tem tudi živinorejcev in delavcev v samoupravne organe zadruge formira boljše odnose med kmeti samimi ter kmeti in delavci zadruge. Dobra informiranost in možnost odločanja čimvečjega števila vseh proizvajalcev prinaša v samoupravni sistem trezne zahteve in usklajene odločitve, ki so pomembne za sočasen razvoj osnovne proizvodnje in razvoj zadruge, ki usklajuje proizvodnjo in povezuje svoje člane. Kumer Jurij,dipl. ing. agr. KZ Škof j a Loka Ustanovitev kmetijskozemljiške Pretekli teden so na Jesenicah ustanovili kmetijskozemljiško skup¬nost, ki bo skrbela predvsem za pra¬vilno rabo kmetijskih zemljišč ter ustrezno zemljiško politiko. V skup- If 1%' CJJt; skupnosti nosti imajo svoje delegate kmetje jeseniške občine, TOZD Kmetijska zadruga Radovljica, GG Bled, kra¬jevne skupnosti jeseniške občine, občinska skupščina, občinska konfe¬renca SZDL in Lovska zveza za Go¬renjsko. Za predsednika skupnosti je bil izvoljen inž. Dušan Novak, za predsednika upravnega odbora pa Franc Klinar. B. B. Proizvajalci mleka v družbe¬nem sektorju že nekaj časa opo¬zarjajo, da njihov položaj ni pre¬več rožnat. Od 1966. leta dalje, ko so začeli ugodni rezultati go¬spodarske reforme pešati, prina¬ša proizvodnja mleka večini farm izgube. Kateri vzroki in spremembe so in še vplivajo na nastali položaj? Nagel vzpon zadružništva Na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije so proslavili tudi 100. obletnico slovenskega zadruž¬ništva ter podelili Edvardu Kardelju posebno priznanje V zadnjih desetih letih se je število krav na naših farmah zmanjšalo za tretjino, in sicer s 15.000 leta 1964 na 10.373 letos. Povprečna mlečnost na kravo pa je v enakem obdobju porasla za 40 odstotkov ali od 2815 litrov na kravo 1964. leta na 3943 litrov letos. Prav zaradi višje povpreč¬ne mlečnosti se je količina v zad¬njih šestih letih proizvedenega mleka zmanjšala le za okrog 7 V ponedeljek je bil v Ljubljani II. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, ki sta se ga udeležila tudi pfedsednik CK ZKS Franc Popit in predsednik izvršnega sveta skupščine inž. Andrej Marine. Na občnem zbo¬ru, ki je bil posvečen 100. obletnici slovenskega zadružništva, so podelili Edvardu Kardelju zadružno prizna¬nje ob 100. obletnici za posebne za¬sluge pri razvoju zadružništva. Na občnem zboru so ugotovili, da se je družbeni položaj kmeta zbolj- šal. K temu je še posebno prispevala nova ustava, ki zagotavlja kmetom tak položaj, kakršnega imajo drugi delovni ljudje. Hkrati pa smo dobili dovolj jasna stališča o vlogi kmeta v prihodnosti in o razyoju kmetij¬stva nasploh. K temu veliko prispe¬va nov zakon o združevanju kmetov, ki brez "prizadevnega dela Zadružne zveze Slovenije ne bi zaživel tako, kot sicer je. V prihodnje se je treba prizadevati, da se bodo kmetje še bolj vključevali v samoupravni si¬stem, v zadruge in obrate za koope¬racijo. Danes imamo v Sloveniji prek 300 zadružnih enot, v katerih je 42.000 članov. Razen tega imamo v repub¬liki okrog 600 strojnih skupnosti, 60 pašnih skupnosti, 43 skupnosti za proizvodnjo mleka, 52 hmeljarskih skupnosti, številne vinogradniške skupnosti, 9 skupnosti za vzajemno varstvo živine itd. Računamo, da je v naši republiki že okrog 780 kmeč¬kih skupnosti. Pomembni so tudi do¬sežki pospeševalne službe. Pospeše¬valci so se lani »oglasili« in pomagali na 23.700 kmetijah. Za 6500 kmetij so bili izdelani investicijski preusme- ritveni programi. Ze zgolj ti podatki kažejo, da je Zadružna zveza opra¬vičila obstoj in zaupane naloge ,pri povezovanju slovenskega kmetij¬stva, pospeševanju proizvodnje ter prizadevanjih za boljši ekonomski in socialni položaj kmeta ter njegovega povezovanja z zadrugami in obrati za kooperacijo. Na občnem zboru zadružne zveze so menili, da je treba posvetiti v pri¬hodnje največ pozornosti uresniče-- vanju razvojnega programa kmetij¬stva, uresničevanju določil nove Valilnica Naklo prodaja po 1 dinar dnevno sveža jajca vsako sredo in soboto Konfekcija Mladi rod KZ NAKLO O Kranj, Pot na kolodvor 2 razpisuje prosto delovno mesto fakturista Pogoji: administrativna šo¬la z znanjem strojepisja Začetni OD 2200 din. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. se večajo milijonov litrov. Kljub temu to vpliva na redno preskrbo glav¬nih potrošnih središč z mlekom. Izgube pri proizvodnji mlek Lani je imelo deset farm, ki da¬jejo tri četrtine družbene proiz¬vodnje mleka, dobrih 11 milijo¬nov dinarjev izgube. Ob upošte¬vanju vseh družbenih obratov za proizvodnjo mleka pa je znašala lanska izguba 15 milijonov di¬narjev. Letos je položaj še slabši. V prvem četrtletju je znašala izgu¬ba pri litru mleka na petih far¬mah 0,91 dinarja, na ostalih de¬setih pa 1,03 dinarja. Ob seda¬njih razmerjih cen se utegne izguba pri litru mleka poveče¬vati in v naslednjih tromesečjih doseči 1,19 dinarja. Deset naj¬večjih slovenskih mlečnih farm je imelo v letošnjih prvih štirih ustave, ustanavljanju aktivov mla¬dih zadružnikov, izobraževanju kmečkega prebivalstva, preusmerja¬nju kmetij in pospeševalni službi, trgu s kmetijskimi pridelki itd. Ve¬liko dela nas čaka tudi pri razvoju manj razvitih območij republike in hribovskih kmetov. V zadružno or¬ganizacijo pa je treba pritegniti še več kmetov, kmečke mladine in kmečkih žena. J. Košnjek mesecih 7,5 milijona dinarjev j»I® gube. Lastna cena zaditer tn\eJg 1 je dosegla namreč 3,52 dina*nj S prodajna pa le 2,61 dinarja! j i Za nastali položaj so še drw p vzroki. Kar precej je farm, n® terih dostavljajo in odstranjuj^ ffl gnoj ročno. Ponekod celo moln|l jo ročno. Vse to zmanjšuje>Pr*|m duktivnost. Vsak dan pri^MIl tudi do podražitev reprodukc'jlk skega materiala. Krmila 80 podražila za 43 odstotkov, go^^j in mazivo za 35 odstotkov, e'6®! trika za 77 odstotkov, gnojil® Plls za skoraj 40 odstotkov. Osebji ig dohodki na farmah zaposle^' P pa so se povečali le za 12 ods^Jij kov, kar je precejšnja ov*ra.y !i zaposlovanju dobrih in prizadeli nih delavcev, brez katerih p®" jI ga ne more napredovati.« Podstrešne zložljive stopnice Te stopnice lahko dobite in naročite v Ribnem 49/a Bled — MIZARSTVO MARKUN FRANC To je najnovejši izdelek in najbolj močan, zato je popolnoma var«n dostop tudi za starejše ljudi v podstreho. Stopnice so zaprte v lastnem obodu, ki ga montirate v odprtino. Spo®' nji pokrov je iz iverice, zgornji iz pločevine, po požarnovarnostni]1 predpisih. Izdelujem jih po serijskih in naročenih merah. Seriji mere so: 120 x 70 x 255 cm in 110x70 x225 cm in 96x70* x 255 cm. Ce pa vam te mere ne ustrezajo, jih lahko naročite, s seboj P1"1' nesite naslednje mere: dolžino in širino odprtine in navpič1*0 višino od poda do stropa. Stopnice serijskih mer lahko dobite tudi pri Gramex Ljubljana. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kra^j TOZD Komercialni servis tel. št. 21-& obvešča vse graditelje, da prodajaj v skladišču Hrastje po ugodnih cen^ gradbeni material stavbno pohištvo Izkoristite ugoden nakup^. Izgube pri proizvodnji n*^! | se večajo. Če ne bomo hi\J|f ukrepali, se lahko zgodi, d® laj na farmah konec leta za več s^jj-J rih milijard škode. RazmiSU^jJ bo treba o rednih in razvoj1^"! premijah, o podaljšanem odp1 čevanju kreditov, o ukinitv1 katerih davščin, o uveljavlj®1^" nadomestil itd. Svoj delež bo® morali dati tudi potrošniki P1! višje prodajne cene za mleko-rj, tako se bo odkupna cena p*"1" žala proizvodnim stroškom. ^ , Zasebnih proizvajalcev tn\e. , ne bi smeli izvzemati. Tudi k"1 kooperant, ki je vložil veliko V^ na rja v preusmeritev kme^j ima skoraj toliko stroškov h ^ proizvodnji mleka kot druWj |l obrat. Še bolj bomo morali. "K I' pozorni na pitanje živine i*1 * temeljitejše izkoriščanje travA tega sveta. J. KoŠnjel ^.SPELE VAJE PARTIZANSKE ENOTE — S par- l*anskim mitingom so se končale v nedeljo na Jezer¬om večdnevne vaje enot Kokrškega partizanskega ?*reda. Pripadnike enote so pozdravili predstavniki /vjevne skupnosti, odbora za splošni ljudski odpor in jr^andant odreda. Mladinci pa so pripravili krajši ultumi program. Na vaji so pripadniki partizanske ftlladi partizani na Jelovici rezervni podporočnik Miha Rozman, sicer zaposlen v Vezeninah na Ble¬du. »Bal sem se, da taborenja ne bomo mogli uresničiti in skrbelo me je, ker so bili nekateri učenci precej lahno oblečeni. No, na srečo je bilo potem vse dobro in zjutraj so se vsi že zarana prebu¬dili. Mislim, da je bilo za vse učence to zanimivo doživetje in prav bi bilo, da bi v prihodnje takšno taborenje postalo tra¬dicionalno.« enote utrdili že pridobljeno znanje in ga obogatili z novimi dosežki strategije in taktike ter se seznanili z orožjem. Razen tega so se »partizani« medsebojno spoznali in navezali s prebivalci Jezerskega, ki so jih nadvse toplo sprejeli, nova znanstva. Na fotografiji ekipa bolničark, (jk) — Foto: F. Perdan Vencev se je v soboto dopoldne pomerilo tudi v streljanju z vojaško Odred je bil v soboto ob 6.30 že na nogah. Po zajtrku so učenci posta¬vili zasede in se učili, kako zavaro¬vati tabor. Pri tem je sodelovala tudi redna vojska s psi. Nazadnje so se učenci pomerili še v streljanju. Sleherni je ustrelil s pravo vojaško puško. In zanimivo, mnogi med njimi (tudi dekleta) so se izkazali kot zelo dobri strelci. Ena takšnih je bila tudi Irena Fajfar, učenka osnovne šole Antona Tomaža Linharta: »Najprej me je bilo malo strah. Pa bala sem se, da me bo puška udarila. Potem zervnih vojaških starešin Boris Robič. »Še najbolj nam je ponagajal dež,« je v soboto dopoldne povedal Mladi partizani, združeni v odred Jožeta Gregorčiča, so se zbrali na Taležu v petek opoldne. Po kosilu so se lotili postavljanja šotorov. Ko so nekako napol opravili deloi so se prvič srečali s pravim partizanskim življenjem. Nad Jelovico so se pri- valili oblaki in ulilo se je kot iz škafa. Mladi partizani, nekateri med njimi tudi ne najbolje pripravljeni za nenaden pljusk, so bili na mah premočeni do kože. Vendar jih dež ni kaj dosti zmotil. Zvečer, ko so jih obiskali predstavniki občinske skup¬ščine in občinskih družbenopolitič¬nih organizacij, so se ogreli in osušili ob tabornem ognju. O narodnoosvo¬bodilnem boju jim je govoril Tone Svetina, potem pa je vsak bataljon pripravil 20-minutni kulturni pro¬gram. Vmes so iznad smrek od časa do časa švignile rakete, nekje v no¬tranjosti pa so se rezko oglašale strojnice. Bil je pravi taborni ogenj, ki je zamrl s partizansko pesmijo. Še najbolj se je v soboto za kosilo slike F. Perdan CGP Delo Podružnica Kranj V kioskih za prodajo časopisov, tobaka in grafične galanterije zaposlimo: prodajalke s trgovsko kvalifikacijo ali primerno prakso, in sicer na Bledu, na Jesenicah, v Kranjski gori in Radovljici. Za podružnico Dela na Jesenicah iščemo: 1. distributerja za razvoz časopisov in revij v jutranjih urah z vozniškim izpitom A in B kategorije. 4-urna zaposlitev. 2. raznašalce Bojan AvHenik z osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce je bil koman¬dant tretjega bataljona odreda Jo¬žeta Gregorčiča: »Taborenje mi je bilo zelo všeč, le dež nam je ponagajal. Ko sem zvedel, da bom komandant bataljona, me je bilo najprej malo strah. Ko pa so mi poma¬gali mentorji, ni bilo več težko. Mislim, da smo se vsi skupaj v našem bataljonu (35 učencev nas je iz šole v Lescah, 35 pa iz Lip- nice) dobro izkazali.« za raznašanje jutranjika DELO za terene Jesenice, Koroška Bela, Javornik. Za vse informacije se obračajte na podružnico Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. sem pomerila in sprožila. Oba¬krat sem zadela v črno, le drugič mi je puška malo oplazila uho. Nisem je dobro držala,« je pove¬dala vsa navdušena. Mojca Cop prav tako iz leške osnovne šole pa je bila bolničarka: »Prvič sem taborila brez star¬šev, sredi gozdov, ob tabornem ognju in v partizanskem taboru. Bilo je lepo. Najbolj mi je bil všeč taborni ogenj in literarni večer. Najbolj neprijetno pa je bilo takrat, ko nas je oplaknil dež in ko je nekemu fantu iskra padla za vrat. Sicer pa ni bilo nič hudega. Bila sem bolničarka, a nisem imela veliko dela. Le nekaj žuljev sem obvezala.« prilegel pravi vojaški pasu/j — Vse Taborenje je končano in treba je bilo pospraviti opremo Po izdatnem kosilu, pravem voja¬škem pasulju, so se učenci še enkrat zbrali. Tokrat jim je spregovoril ko¬mandant dvodnevnega taborenja, narodni heroj Anton Dežman-Ton- ček. Obudil je spomine na nekaj dogodkov iz NOB in nazadnje vse skupaj pohvalil, ker so trdno, kot včasih mladi partizani, kljubovali dva dni v osrčju Jelovice. »Mislim, da je bilo to prvo takšno taborenje v naši državi. In v prihodnje jih bomo še pri¬pravili. Zato, da bomo med mla¬dimi obujali življenje in tradicije NOB in da se bo morda kdo med njimi laže odločil za nadaljeva¬nje študija v vojaških šolah. Vendar bomo naslednja tabore¬nja pripravili že ob začetku šol¬skega leta, ko učenci in starši še ne bodo odločeni, kam se bodo usmerili po končani osnovni šoli,« nam je nazadnje povedal predsednik zveze rezervnih vojaških starešin Boris Robič. A. Zalar jI jl* * \ Sreda — 12. junija 1974 iGSniZlA Ljubljana poslovalnica Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorko za vodenje skladiščne administracije Pogoj: administrativna ali trgovska šola in 2 leti prakse; 2. delavca za dostavo pohištva Pogoj: dokončana osemletka in odsluženje vojaškega roka: 3. učence za prodajo pohištva Pogoj: uspešno dokončana osemletka. Proizvodno montažno podjetje Škofja Loka Prošnje pošljite na naslov Lesnina Kranj, Komu¬nalna cona Primskovo. * insTOLflcue objavlja prosta delovna mesta: — dveh KV ključavničarjev — K V elektroinštalaterja Pismene ponudbe pošljite na poslovni odbor podjetja. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja Usluga Stražišče Kranj, Seljakova 7 na podlagi 30. in 31. čl. statuta DO ponovno razpisuje prosto delovno mesto upravnika DO Usluga Pogoji': da izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom, da ima višjo strokovno izobrazbo in najmanj 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih V gospodarstvu ali da ima srednjo stro¬kovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, da pozna družbenoekonomsko proble¬matiko. / Kandidati morajo predložiti dokazila o svojem dosedanjem delu in dokaze, da izpolnjuje razpisane pogoje.. Vloge sprejema DO Usluga Stražišče Kranj, 64000 Kranj, Selja¬kova 7 do 22. junija 1974. 7. junija 1944. leta sta I. in IV. bataljon Gorenj¬skega odreda imela zbor na Šenturski gori v Karavan¬kah. Popoldne tega dne se je štab odločil za daljši pohod. Enoti sta krenili po pobočjih prek Komendske Dobrave proti Komendi. Ponoči je kolona partizank in partizanov korakala skozi Podboršt, Mlako in Križ prek Drnovskega polja, Bukovice in Utika do Sela pri Vodicah ob vznožju Rašiškega hriba, kamor je prispela proti jutru: V vasi Selo sta se enoti zadrževali 8.\, 9. in 10. ju¬nija. Partizanska vojska je štela okrog 400 bork in borcev ter še kakih 50 terencev. Ker so bile v nepo¬sredni bližini gosto posejane nemške postojanke, je bila potrebna velika budnost in pazljivost. Ravnina in dpbre ceste bi namreč sovražniku omogočile hitro obkolitev. Akcija Gorenjskega odreda je bila velikega poli.- tičnega in vojaškega pomena. Njen glavni namen je bil pokazati moč NOV. Pripravljeni so bili razni sestanki z vaščani, izvedenih je bilo več mobilizacij in prehrambenih akcij v bližnjih vaseh. Napravljen je bil celo načrt za miniranje cerkvenega zvonika, kjer so imele nemške enote postavljena mitralješka gnezda. Ta so skozi line zvonika stalno ogrožala premike par¬tizanskih enot in še predvsem obveščevalnih in kurir¬skih skupin. Zaradi ogroženosti civilnega prebivalstva pa je bil načrt miniranja opuščen. Ob vsem tem je treba omeniti tudi izredno veliko pomoč vaščanov. Sovražnik je bil prepričan, da parti¬zanske enote na tem področju štejejo najmanj 2000 borcev in da nameravajo ostati tu vsaj mesec dni. Po tridnevnem bivanju v Selu sta se enoti 10. junija zvečer pomaknili še bliže k Ljubljani. Krenili sta iz vasi na hrib pri Dobenu. Drzno dejanje partizanske vojske pa nemškemu okupatorju ni šlo v račun. Zato so na Bledu sklicali nujni sestanek vojaških predstavnikov in gestapa, kjer so napravili načrt za uni&enje Gorenjskega odreda. Prvi dan bivanja v Dobenu je bil za borce dokaj miren dan. V ponedeljek, 12. junija, pa so nemške vojaške enote stopile v akcije, ki jih je predvideval blejski načrt. Prvi spopadi so se začeli s terenci-kurirji ter obveščevalci v smledniških in skaruških gozdovih. Tudi odredni obveščevalci, ki so šli iz Dobena proti Kozjansko slovi po prijaznih ljudeh, dobrem vinu in zlasti v zadnjem času, žal, tudi po nerazvi¬tosti. Največja ovira za razvoj pod¬ročja so slabe ceste. Teh, razen ene, republiške, pravzaprav ni. S tem pa ni možnosti za prodajo kmetijskih pridelkov: ribeza, sadja, mleka, živine in vina. Ker ni cest, se domačini tudi ne morejo zaposlovati v industrijskih obratih in tovarnah v Celju, Šentjurju, Štorah in drugod. MLADINA VRAČA DOLG Med narodnoosvobodilno borbo so borci kozjanskega odreda, XIV. divi¬zije in drugih partizanskih enot vedno našli varno zavetje v prostra¬nih gozdovih Kozjanskega, pri Kozjancih pa toplo besedo in hrano. Danes slovenska mladina z delom na cesti, pri gradnji vodovoda in drugih objektov dokazuje, da ni pozabila na velike žrtve kozjanskih kmetov, med narodnoosvobodilno borbo. Mladinska delovna akcija Kozjan¬sko 74 postaja tradicionalna. Letos so mladi ljudje iz vse Slovenije že drugič zgrabili za krampe in lopate in nadaljevali tam, kjer so lani prekinili. Akcija dobiva vse širši pomen in se uspešno vključuje v vseslovenski načrt za razvoj naj¬manj razvitega področja v naši republiki. Lani je v akciji sodelovalo okrog 400 mladih, letos pa jih bo že prek 1000. Pridružili so se jim kolegi iz drugih jugoslovanskih republik. Pri tem velja poudariti, da smo prenehali ocenjevati mladinske de¬lovne akcije le po kubičnih metrih zemlje, ki so jo mlade roke pre- metale, temveč ponovno vse večji pomen dobiva solidarnost, bratstvo in enotnost med mladino iz vseh republik. NA TRASI NOVE CESTE Gorenjski odred na pragu Ljubljane Dva bataljona Gorenjskega odreda sta junija 1944. leta le nekaj kilometrov od Ljubljane izvajala vojaško politične akcije — Osvobojene so bile vasi Selo pri Vodicah, Sinkov turn, Koseze, Dobeno in Rašica Mengšu, so padli v nemško zasedo. Poročila o napadih in zasedah Nemcev so se vrstila vse dopoldne. Zato se je odred iz vasi umaknil že pred poldnevom. Borci so pripravljeni na boj zavzeli položaje med Dobenom in Rašico na vseh najpomembnejših točkah. Popoldne se je odred ponovno premaknil še više nad vasi Rašica in Podvodje. Od vsepovsod je bilo mogoče videti premike dobro oborožene nemške vojske. Položaj je bil nejasen in negotov. Nemci so svojo taktiko menjali iz ure v uro. Prehajkali in pre¬čistili so vse okoliške hribe. Krog Rašice in Dobena so z veliko vojaško natančnostjo sklenili dva obroča. Zasede so postavljali na vsakih sto metrov, da bi tako onemogočili kakršenkoli poskus preboja partizanskih enot. Borci Gorenjskega odreda so prav takrat imeli velike težave z orožjem. Pričakovali so nove pošiljke s Primorske, vendar se je dobava zaradi ofenzive v Poljanski dolini zavlekla. Vodstvo je vse popoldne načrtovalo preboj iz obroča. Zaveznik- — noč — pa se je bližal izredno počasi. Med deveto in deseto uro zvečer so borci krenili pohod, ki pa je bil le vrtenje v začaranem krogu. Več ur so hodili iz hriba v hrib in nihče ni vedel, kdaj se bo preboj izvedel. Na zadnjem posvetu Štaba, ki je bil med počitkom po večurnem tavanju, je padla odločitev, da se enota prebije iz obročev prek travnikov in polja med vasema Vesca in Polje. Kot se je kasneje izkazalo, je bila odločitev zelo dobra. Nemci so namreč predvidevali preboj iz gozda v gozd, zato so najmočnejše zasede postavili ob cesti Koseze—Mengeš in Skaručna—Šmartno. Med drugo in tretjo uro zjutraj se je Gorenjski odred skupno s terenci masovno prebil preko dvojnega nemškega obroča pri vasi Vesca. Močan mitralješki ogenj je razkropil nemške zasede, partizanske enote pa so krenile proti Bukovici in mimo Vodic v Voglanske gozdove. Mnogi se šele danes zavedajo, kako junaška in tvegana je bila akcija Gorenjskega odreda na pragu Ljubljane. Prav v spomin na popoln uspeh Gorenj¬skega odreda krajevni skupnosti Vodice ter Bukovica- Šinkov urn na ta dan praznujeta krajevni praznik. Maks Znidar Pretekli teden, ko je akcija gorenj¬ske mladine šla proti koncu, smo se odločili, da jih obiščemo. Avto je poskakoval po ovinkasti in luknjasti cesti, ki je vodila proti Planini pri Sevnici in potem še nekaj kilome¬trov naprej do Šentvida, vasice med hribi, kjer so si brigade uredile svoje bivališče — dom brigadirjev. To je prenovljena stara šola, ki bo potem, ko bodo brigade odšle, namenjena mladinskemu turizmu. Bilo je dopol¬dne, zato v domu nismo našli drugega kot dežurnega. Ni kazalo drugega kot da se odpravimo na delovišče. Zvone Ober: »Dela dobro na¬predujejo, le vreme včasih po- nagaja«. Po kratki vožnji po novi cesti, ki so jo brigadirji zgradili lani,' smo naleteli na prvo skupino brigadirjev. Komandir skupine jeseniški železar Zvone Ober, ki je bil tudi namestnik komandanta brigade, nam je po¬vedal, da dela pri gradnji zadnjega odseka ceste dobro napredujejo. Če pride do zastoja, pride zato, ker imajo premalo strojev. Takrat priskočijo na pomoč domačinom pri napeljavi vode in elektrike. »Moramo se oddolžiti za topel in prijateljski sprejem. V vročih dneh nam vedno prinesejo piti pa tudi prigrizka ne manjka. Moja pričakovanja o briga¬dirskem življenju so se v glav¬nem izpolnila, le naselje je precej slabo opremljeno,« je dodal. Nadaljevali smo pot do drugega delovišča, kjer je druga skupina prešernovcev kopala jarek in pola¬gala cevi za vodovod. Delo je bilo težko, ker bodo cevi napeljane po strmem hribu. Vendar za krepke fante ni bilo pretežko. Vsaj tako so zatrjevali. Darko Gorjanc: »Akcija je res doživetje...« »Letos sem prvič na delovni akciji. Moram priznati, da sem bil presenečen nad dobro or¬ganizacijo dela. Mladinsko bri-, gado sem si drugače predstav¬ljal,« je v kratkem pogovoru po¬vedal Darko Gorjanc, ki je zapo¬slen v ĆP Gorenjski tisk v Kranju. BRIGADA Za nekoliko , daljši pogovor smo zaprosili komandanta brigade Jane¬za Zaklja. Beseda je tekla o brigadi in brigadirskem življenju. Gorenjska mladina na Kozjanskem V soboto se je s Kozjanskega vrnila gorenjska mladinska delovna brigada — gradili so vodo¬vod in cesto — življenje v brigadi je bilo organizi¬rano samoupravno »V brigadi je 67 mladih delavcev iz vseh gorenjskih občin,« je začel. »Delamo na dveh delovi- ščih: na trasi nove ceste in pri f„, fm? -m. mz****;**7 Komandant brigade y našel pravo pokrajino in v njej pravo mesto — Mikene. (Se bo nadaljevalo) D. Dolenc jr* 1 7 %JS jL# * Pred Atrejevo grobnico smo se spet srečali skupine je imela dober pregled nad svojo deklet nisi mogel zgrešiti. teman. Gruča ameriških otrok me ■ zanese v temo. Notri je že tako nabito, da se ni kam premakniti, niti vžigalice ne more nihče prižgati. Tema, da ne vidiš niti najbližjega, le gmota teles valovi. Vhod je nizek in ozek iri vse pritiska ven. Telesa so se zagozdila. Za trenutek me prevzame groza. Otroci cvilijo in vpijejo. Saj lahko še koga pomendrajo! Potem le luč od vhoda in nekaj teles se odlušči ven. Počasi se tudi mi prerinemo ven. Pod mogočno kupolo spet lahko zadiham. Zdaj se skladi, ki tvorijo kupolo, že bolje vidijo. Saj, ko prideš noter z dnevne svetlobe, ne vidiš skoraj nič. Pravijo, da je visoka dobrih 13 metrov. Zidovi so okajeni, nekoliko od stalnega prižiganja vžigalic, nekoliko pa verjetno že od POZDRAV Z MORJA— Otroci iz gorenjskih vrtcev, ki so na letovanju v Pineti pri Novigradu, pozdravljajo mamice, očke, svoje vrstnike in tovarišice, ki so ostali doma, in jim sporočajo, da jim dnevi hitro minevajo, da se jim sonce skriva, da jih valovi morja škropijo, ko na sprehodih spoznavajo obalo in njene zanimivosti. — K. G. ČP Gorenjski tisk Kranj TOZD tiskarna »Z izgradnjo nove obvoznice zunaj naselja Kranjska gora je nastal izredno pereč problem, ker kraj nima urejenih priključ¬kov za izstop ali vstop proti Je- b^nicam oziroma Podkorenu. Dnevno sprejemamo veliko pri¬tožb na račun neurejenosti pri¬ključkov, bodisi domačinov kot tudi tujcev, ki že poznajo Kranj¬sko goro, ali onih, ki žele preživeti pri nas dan ali več. Tudi na stari cesti skozi naselje je nemogoče prometno stanje. Priča smo vsakodnevnim ogor¬čenim protestom pri izstopu ali vstopu,« piše med drugim vabilu za sestanek, ki je bil pretekli teden v hotelu Alpina v Kranjski gori. Sklicala sta ga krajevna skupnost in Turistično društvo Kranjska gora. £»*evilni povabljeni so se ga skoraj polnoštevilno udeležili. Prišli so predstavniki občinske skupščine Je¬senice s predsednikom Slavkom Osredkarjem na čelu, podpredsednik Turistične zveze Slovenije dr. Da¬nilo Dovgan, generalni direktor Kompasa iz Ljubljane dr. Miha Hlade, predstavniki Cestnega pod¬jetja Kranj, Skupnosti za ceste SRS, Petrola iz Ljubljane, kranjskogorske milice in prometne milice iz Kranja ter predstavniki kranjskogorskih gostinskih, hotelskih in trgovskih organizacij. Kako najti Kranjsko goro? Na sestanku je bilo rečeno, da so Kranjskogorci pozdravili obvoznico, ul-je rešila prometno grlo skozi vas. Misleč seveda, da bodo načrtovalci in graditelji delo dokončali tako kot je treba, uredili načrtovane pri¬ključke in obdržali Kranjsko goro tako dostopno kot je bila. Zal (pred¬vsem zaradi pomanjkanja denarja, pravijo) ni tako. Nova obvoznica brezbrižno zavija mimo naselja. Će pripelješ iz Podkorena, lahko zaviješ v Kranjsko goro le pod žičnicami na staro cesto ali po odcepu sredi ob¬voznice. Će pa prihitiš z Jesenic, po stari cesti v Kranjsko goro ne smeš, temveč moraS biti pozoren, da najdeš uvoz. Za te »skrivnosti« dobro vedo le domačini in pozna¬valci kraja. Tujci pa pogosto drve mimo in šele v Martuljku ali Pod¬korenu spoznajo in sprašujejo, kje je Kranjska gora. Nič boljše ni v na¬selju. Turisti begajo in iščejo izhod, obračajo na cesti pred prometnimi znaki, ki prepovedujejo izvoz itd. Jeze in hude krvi ne manjka. Veliko manj bi bilo tega, če bi bil kraj vsaj primerno Označen in urejena dobra cestnoprometna sig¬nalizacija. Zal je več prstov na eni roki kot pa opozorilnih tabel ob cesti, da se bližaš Kranjski gori in da je treba »nekje« zaviti vanjo. Še tiste, ki so, se skrijejo med smerokazi za Vršič, Novo . Gorico, Jesenice, Podkoren, Avstrijo, Italijo kd. Nič čudnega torej ni, da je Kranjska gora od otvoritve obvoznice dalje oškodovana in izolirana. Prav tako se ne gre čuditi, da so se hvalnice obvoznici spremenile v graje. Veliko prehodnih turistov in izletnikov, ki jih je stara cesta pripeljala v naselje, zaradi pomanjkljive cestno promet¬ne signalizacije in opozorilnih tabel odhaja mimo in z njimi pomembert del dohodka hotelov, restavracij, gostiln, trgovin, bencinskih črpalk, menjalnic itd. Ker denarja za do¬končanje začetega dela ni, se pojav¬ljajo glasovi, da »obvoznica terorizi¬ra Kranjsko goro«, da bi bilo boljše in ceneje zgraditi novo cesto po stari železniški progi, ker bi stroški za ru¬šenje hiš odpadli in bi bilo manj uničene kmetijske zemlje in da se tudi stara, sedaj skoraj opustošena cesta skozi Kranjsko goro uredi za obojestranski promet. Kranjskogorci bodo sami namestili opozorilne table ob cesti, od Skupnosti za ceste SRS pa zahtevajo, naj uredi cestnoprometno 'signalizacijo in naj začeto delo pri obvoznici ter gradnji pri¬ključkov za Kranjsko goro konča tako kot je v načrtu Ker je škoda zaradi neurejene ob¬voznice že precejšnja, so se Kranj¬skogorci odločili, da bodo storili tisto, kar se najhitreje in najučinko^ viteje d£. Naročili so metrske opo¬zorilne table, ki bodo prišleku dale vedeti, da se bliža turističnemu kraju, hkrati pa ga bodo seznanjale s tem, kako priti v naselje in kaj mu le-to nudi. Table bodo veljale več kot 12 milijonov starih dinarjev! razpisuje 5 štipendij Hkrati so na sestanku pretekli teden zahtevali od Skupnosti za ceste SRS, naj namesti ob obvoznici potrebne in predpisane table, ki turista ne bodo le opozarjale, da se bliža Kranjski gori, temveč bodo pripomogle tudi k večji prometni varnosti, ki jo je sedaj v Kranjski gori bore malo. Skupaj z občinsko skupščino Jsenice in sku'pnostjo za ceste SRS bo treba najti sredstva, da se začeto delo konča in Kranjsko goro tako prometno uredi, kot je bilo predvideno! J. Košnjek za redni študij na Višji grafični šoli v Zagrebu Študij traja dve leti. Stipendisti dobivajo štipendijo 30 mesecev od 1. septembra 1974 dalje. Štipendisti bodo zaradi spoznavanja proizvodnje en mesec pred začetkom študija delali kot prakti¬kanti v proiz*>dnji. Pdseben pogoj za vpis na Višjo grafično šolo je sprejemni izpit iz matematike in kemije, ki bo na VGŠ v Zagrebu. Prijave sprejema tajništvo ČP Gorenjski tisk Kranj, TQ£D tiskarna, Moše Pijade 1, do 20. junija 1974. Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: 13. aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Nagrade V nedeljo je bilo medruštveno tekmovanje članskih in mladinskih gasil¬skih desetin iz jeseniške občine. Udeležilo se ga je 9 članskih in 4 mladinske desetine. Iz Smokuča in Zabreznice so sodelovale kar štiri desetine. Drugo zabrezniško so sestavljali upokojenci. Najstarejši je bil Anton Legat, star 82 let, gasilec pa je že 64 let! Med Članskimi desetinami so zmagali gasilci Za¬breznice pred Planino pod Golico in Hrušico. Zabrezniška »starejša« desetina je nastopala izven konkurence, sicer pa bi bila Šesta. Pri mladincih je bila prva desetina Hrušice, druga desetina iz Zabrez¬nice, tretji so bili Mojstrčani, četrti pa Jeseničani. Tekmovanje je bilo v Moi- r+rani, na Jesenicah in v Završnici. Podobno tekmovanje je bilo pred kratkim tudi všk. Loki.Organizirala ga je občinska gasilska zveza. Gasilci sp se pomerili v trodelnem napadu in po¬laganju 105 metrov dolgega cevovoda. Pri članih in mladincih so bili najbolj¬ši oziroma najhitrejši SkofjeloČani, pri članicah pa Hotaveljčanke. Alples iz Železnikov ima najboljšo industrijsko gasilsko desetino, ki se je z nedeljsko zmago uvrstila na republiško tekmovanje. V B skupini pionirjev in pionirk so zmagali Staroločani, v A skupini pa pionirji s Trebije, ki so tekmovali le v v"ji z brentačo. B. B.,M. V. Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd. Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na¬ročniki imajo 25 % popusta. Nepla¬čanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam 6 let staro KOBILO, vajeno vseh kmečkih del, lahek GU¬MI VOZ in dve SLAMOREZNICI. Javornik 3, Kranj 3721 Prodam KRAVO, ki bo teletila. Jelene, Dražgoše 21, Železniki 3428 Prodam TELETA, CIRKULAR- KO z motorjem 5,5 KM in PRAŠIȬKE. Kupim KOKOŠI in KONJA. Zagoriška 24, Bled 3430 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Pševo 6, Kranj 3431 Zamrzovalne skrjjje prijateljice gospodinj I. letnik II. letnik III. letnik Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Rogina Jurij, Moša Pijade 17, III. nadstr. Kranj Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Bogataj, Goriče št. 12 * 3433 Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru¬ženo podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofie Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Na¬ročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. litih ČP Gorenjski tisk Kranj TOZD tiskarna razpisuje 9 štipendij za učence Poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 1974/75. ŠTIPENDIJE BODO DODELJENE ZA NASLEDNJE POKLICE: ročni stavec reprodukcijski fotograf retuSer _ jedkar montažer-kopist • tiskar za tisk s ploskve (offset tiskar) tiskar za tisk z izbokline (knjigotiskar) knjigovez kartonažer ŠTIPENDIJE SO ODVISNE OD LETNIKOV ŠOLANJA IN DISCIPLINE V ŠOLI, IN SICER: 150 din 200 din 300 din ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE MORAJO KANDIDATI IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJEl 1. uspešno končanih 8 razredov osnovne šole 2. starost do 17 let Interesenti naj oddajo prošnje do 20. junija 1974 v tajni¬štvo podjetja Kranj, Ul. Moše Pijade 1. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Šolskega centra ZP Iskra Kranj razpisuje vodilna delovna mesta za: 1. direktorja šolskega centra 2. predstojnika tehniške šole 3. predstojnika poklicne šole Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima visokošolsko izobrazbo elektro, strojne, pedagoške ali ekonomske smeri, da ima opravljen strokovni pedagoški izpit, da ima najmanj pet let pedagoške prakse; pod 2. in 3.: da ima visokošolsko izobrazbo, da ima najmanj pet let ustrezne pedagoške prakse. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj (odbor za med¬sebojna razmerja delavcev), 64001 Kranj, p. p. 27. HRASTOVO KAD 300-litrsko, prodam. Nastran, Vodice 131 3434 Nov 120-litrski litoželezni KO¬TEL, prodam. Visoko 37 3435 Prodam nerabljen GREBEN in razne rezervne dele za kosilnico AL¬PINIST znamke VOGEL — NOOT, letnik 1971. Vodnik, Lom 2, Poljane nad Škof j o Loko 3436 Poceni prodam KUPERSBUSCH. Seljakova 9 A, Stražišče, Ki;anj 3437 Prodam stoječo MRVO. Visoko 50 Prodam KRAVO, ki bo čez tri tedne teletila. Luže 9, Šenčur 3439 Prodam KOSILNICO za traktor ferguson ali zamenjam za kakšno žival. Voklo 45 3440 Po ugodni ceni prodam dolžinski stružni avtomat PITTLER. Pavlič Marija, Ljubno 25, Podnart 3441 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Brezje pri Tržiču 42 3442 Prodam športni OTROŠKI VOZI¬ČEK. Zorman, Kidričeva 23 3443 Poceni prodam enoosno traktor¬sko PRIKOLICO kiper. Naslov v oglasnem oddelku. 3444 Prodam STREŠNO OPEKO folc. Praprotna polica 29, Cerklje 3445 Prodam dobro ohranjeno SLA- MOREZNICO s puhalnikom in veri¬go ULTRA 3. Srednja vas 55, Šenčur Prodam KRAVO v devetem mese¬cu brejo. Zapuže 6 3447 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 6 in 10 mm ter LITOŽE- LEZNO BANJO. Stražiška 29, Kranj vozila Prodam avto FIAT 600. Troha Franc, Jegorovo 3, Škofja Loka 3448 Ugodno prodam AMI 6 BREAK, letnik 1968. Ahac Boris, Radovljica, Staneta Žagarja 25 3429 Prodam avto ZASTAVA 750 luxe, letnik 1971. Lužnik Bogdan, Breg 40 a, Žirovnica 3449 Prodam ZASTAVO 750. Naklo št. 203 3450 Prodam ZASTAVO 750 luxe, let¬nik 1971. Naklo 170, vrstne hiše blizu črpalke 3451 Poceni prodam TAUNUS 15 M COUPE, letnik 1967. Naklo 43 3452 Prodam NSU PRINZ 1200, letnik 1970, 49.000 km, v dobrem stanju. Ogled vsak dan popoldan. Breg 4,' Komenda 3453 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1971. Ogled popoldan. Cerklje 153 3454 Prodam dobro ohranjen VW 1302, letnik 1971. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3455 Prodam avto WARTBURG, let¬nik 1971. Kopač, Vide Šinkovčeve 7, Kranj 3456 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled popoldan. Rozman, Pla¬nina 28, Kranj 3462 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Malešič Mirko, Levstikova 1, Kranj 3464 Ugodno prodam OPEL REKORD 57. Cena 3000 din. Serajnik, Parti¬zanska 11, Kranj 3465 Prodam odlično ohranjen KOMBI VW, 9-sedežni, za prevoz potnikov. Eljon, Zadružna 8, Kranj 3466 kupim Kupim ŽELEZNO STOJALO od šivalnega stroja. Kralj Tončka, Pot na Jošta 23, Kranj 3463 zaposlitve Sprejmem VAJENKO za pletil¬stvo. Zalokar Breda, Okornova 1, Kokrica, Kranj 3458 PLANINSKO DRUŠTVO - KRANJSKA GORA išče OSKRB- NIKA-co za kočo v Krnici. Koča je odprta v letni sezoni približno tri mesece in je zaposlitev primerna tu¬di za upokojence. 3460 Sprejemam PRANJE PERILA in krpanje na dom, najraje gostinsko perilo. Globočnik Albina, Mošnje 16, Radovljica 3467 stanovanja DEKLE — veliko odsotna, nujno išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Cena ni važna« 3457 Vzamem v najem enosobno STA¬NOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Cenjene ponudbe pod »Turistični predstavnik« 3767 Iščem SOBO'v Kranju. Zibert, Zg. Bela 52, Preddvor 3459 prireditve GASILSKO DRUŠTVO LUŽE prireja v soboto, 15. 6., ob 20. uri KRESNO NOC, v nedeljo, 16. 6., ob 15. uri pa veliko VRTNO VESELI¬CO s srečelovom in kegljanjem za koštruna. Za razvedrilo bo oba dneva igral priznani ansambel TRGOVCI 3461 dežurni veterinarji od 14. do 21. junija 1974: veterinarji TERAN Janez, Kranj, Valjavčeva 6, tele¬fon 23-716 ali 21-798; od 21. do 27. junija 1974: veterinar RUS Jože, Cer¬klje, telefon 42-015. VABILO Krajevne družbenopolitične orga¬nizacije in krajevni skupnosti BU¬KOVICA - SINKOV TURN in VODICE VABITA na proslavo ob 30. obletnici preboja Gorenjskega odreda v vasi Vesca pri Vodicah. Proslava bo v soboto, 15. junija 1974, z naslednjim programom: ob 9. uri bo ponazoritev preboja Gorenjskega odreda v vasi Vesca, ob 12. uri parti¬zanski miting s kulturnim progra¬mom pri domu krajevne skupnosti v Utiku pri Vodicah. Posebno so vabljeni preživeli borci Gorenjskega odreda, aktivisti OF mengeškega, smleškega in Voglanskega terena ter borci in aktivisti kamniškega, kranj¬skega in škofjeloškega okrožja. Ude¬ležite se te velike spominske sveča¬nosti. Pripravljalni odbor. 3773 Kranj CENTER 12. junija amer. barv. film CRNOBRADĆEV DUH ob 16., 18. in 20. uri 13. junija nem. barv. film APACl ob 16., 18. in 20. uri 14. junija amer. barv. film SALZBURŠKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 12. junija amer. i>arv. film ŠOK KORIDOR ob 16., 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. film CRNOBRADCEV DUH ob 16., 18. in 20. uri 14. junija nem. barv. film APACl ob 16., 18. in 20. uri Tržič 12. junija angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 18. in 20. uri 13. junija kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 18. in 20. uri 14. junija kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. junija kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 18. in 20. uri 13. junija angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 18. in 20. uri 14. junija ahgl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 12. junija amer. barv. film UPOR SUŽNJEV ob 18. in 20. uri 13. junija franc. barv. film VLOMILEC ob 20. uri film 24 UR LE film 24 UR LE 14. junija franc. barv. film VLOMILEC ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 12. junija amer. barv. MANSA ob 20. uri 14. junija amer. barv. MANSA ob 20. uri barv. film ALFREDO, AL- Radovljica 12. junija ital. FREDO ob 20. uri 13. junija amer. barv. film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU ob 20. uri 14. junija amer. barv. film DOBER VEČER, G,CAMPBELL ob 20. uri Jesenice RADIO 12. junija franc.-ital. barv. film RAZPOSA¬JENI 14. junija amer. barv. film OKUSI DRAKU- LOVO KRI Jesenice PLAVŽ 13. junija amer. barv. film OKUSI DRAKU- LOVO KRI barv. CS film ŠAMPION 14. junija francosko italijanski barvni film RAZPOSAJENI Kranjska gora 12. junija amer. RODE A 13. junija francosko italijanski barvni film RAZPOSAJENI Salzburška zveza Režija: Lee H. Katzin Gl. vloge: Barrv Newmann, Anna Ka¬ri na ' V sosednji Avstriji, v jezeru blizu Salzburga, je nekdo našel zaboj z imeni nacističnih vojnih zločincev, od katerih so nekateri pobegnili v ZDA in postali pomembni politiki ali poslovni možje. Seveda so svojo krvavo preteklost spret¬no potvorili in ko so nanjo že pozabili, so se z odkritjem zaboja znašli v ne¬varnosti. In tako postane Salzburg ne¬kakšno bojišče ali bolje lovišče, saj si obe strani, tista, ki skuša zaboj uničiti in tista, ki želi razkrinkati vojne zločin¬ce, prizadevata dobiti za I »j. V tem lovu niti prvi niti drugi ne izbirajo sredstev. B PETEK, 14. junija, ob 19.30 — Svetina- Povše: UKANA; gostovanje v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. r SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi 113 PGP | ■■ ■ ■ ■ i GRADNJA ŽALEC Salzburška zveza, grajena je po zako¬nih vohunskega filma, pa nikakor ne more skriti svojega razloga nastanka, saj je bil režiser pod precejšnjim vpli¬vom uspele Francoske zveze, kar se vidi že po naslovu. Posledica tega pa je, da gledalec hote ali ne primerja posnetek z originalom. Rezultat takšne primer¬jave pa je vedno enak: še boljši posne¬tek je slabši od originala. M. G. presernovo te TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo večjo izbiro letnih oblek v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču i t r i g 1 a v gledališče Savi četrti pokal Po uspelem kolesarskem dnevu v Celju, kjer se je 2000 meščanov ude¬ležilo kolesarskega pohoda okoli Celja, so tudi Mariborčani v soboto in nedeljo pripravili več kolesarskih prireditev. Tako so se dirke Okoli Pohorja, ki je obenem veljala tudi kot dirka za slovensko prvenstva udeležili tudi člani in mladinci iz Save. Za člane je bila dirka razdeljena v dve poletapi. V prvi od Maribora do Velenja (94 km) je zmagal E. Pleško (Astra), v drugi od Velenja do Mari¬bora pa C. Bilič (Siporex). V končnem seštevku je zmagal E. Pleško pred Z. Kahlino (M. C. Zagreb) in J. Zakotnikom (Rog), Valenčič je bil 5., Hvasti 11., Rakuš 15., Žagar 20. in Tulipan 28. V točkovanju za slovensko prvenstvo vodi torej Pleško pred Zakotnikom in Valenčičem, 5. je Hvasti, 8. Rakuš, 11. Žagar in 12. Tulipan. Mladinci so startali v Velenju;'. , Maribor pa je kot prvi pripeljal J. Pucko (Branik Maribor), Ropret je bil 4., Udovič 8., Terglav 9., Reven 10., Štiren 29., Pugelj 32. (vsi Sava), Gregorc (Bled) pa 31. Ekipno je zmagala Sava Kranj, pred Branikom Maribor in Astro Ljubljana. Za slovensko prvenstvo pa so mesta gorenjskih mladincev naslednja: 3. Ropret, 5. Udovič, 6. Terglav, 7. Reven, 21. Štiren in 23. Pugelj. Gregorc (Bled) je na 22. mestu. F. Jelovčan XXIV. Majnikov slalom Na plazu pri Češki koči je bil SK Jezersko že XXIV. organizator tradi¬cionalnega Majnikovega slaloma v spomin na znanega slovenskega pe¬dagoškega smučarskega pionirja, alpinista in borca NOB. Zaradi slabih snežnih razmer je letos odpadel veleslalom, tako, da je bil organizator primoran izvesti dva teka slaloma. Nastopilo je 130 tek" movalcev in tekmovalk Slovenije in sosednje Avstrije. V ekipni uvrstitvi je največ uspeha imela ekipa SK Transturi:->. iz Škofje Loke. Rezultati: članice: 1. Bajželj (Triglav) 58,60, 2. Pikon (Radovlji¬ca) 59,18; mladinke: 1. Dornik (Olimpija) 57,61, 2. Tome (Transtu- rist) 59,78, 3. Zavadlav (Olimpija) 63,34; mlajši mladinci: 1. Virk (Akademik) 55,27, 2. Oblak (Jeseni¬ce) 56,56, 3. Bogataj (Transturist) 61,30; starejši mladinci: 1. Zibler (Tržič) 56,29, 2. Šemrl (Radovljica) 58.14, 3. Vodopivec (Transturist) 60,68; člani: 1. Cerkovnik (Akade¬mik) 55,54, 2. Gartner (Železniki) 56,07, 3. Mihovilovič (Transturist) 57.15. A. Krničar ,; Bogata alpinistična sezona Jeseniški planinci in alpinisti so znani po šte¬vilnih uspelih akcijah in vzorno vodeni kroniki. Alpinistični odsek je pripravil več izletov in planinskih pohodov, sodeloval pri pohodu na Stol in triglavski štafeti, odloča pa se tudi za zahtevnejše plezalne vzpone, na katerih se urijo mladi obetajoči plezalci in vrhunski alpinisti. Sredi poletja bo odsek organiziral plezalnoalpi- nistični tečaj v Vratih ter plezalnoalpinistična tabora v Martuljku in zahodnih Julijskih Alpah. Najboljši plezalci in alpinisti bodo obi¬skali poljskočeške Tatre, Centralne Alpe in italijanske Dolomite. Še naprej bodo oskrbovali štiri bivake in pomlajevali ekipo gorskih reše¬valcev, hkrati pa skrbeli za varnost drugih pla¬nincev in gornikov. U. 7 v Gorski reševalci v stenah Makekove Kočne V soboto, nedeljo in v ponedeljek so bile na Zgornjem Jezerskem v ostenju Makekove Kočne vaje članov Gorske reševalne službe pri Planinskem društvu Kranj, ki se jih je udeležilo 25 reševalcev in pripravnikov. Večina je mlajših in so trenutno v najboljši formi, kar je osnova za dobrega gorskega reševalca. Tečaj je vodil Emil Herlec, za tehnično plat priprav pa sta skrbela Jože Zvokeli in Tone Langerholc. Reševalci in pripravniki so se seznanili z osnovami reševanja v gorah ter s so¬dobnimi tehničnimi pripomočki. . ' Reševalci so hkrati določili teren za v^ik,«« vajo gorskih reševalcev, ki bo v nedeljo, Ki. ju¬nija. Razen kranjskih reševalcev bodo sodelo¬vali še reševalci iz Kamnika in Tržiča. Sodelo¬val bo tudi helikopter. - jk Podljubeljska proga za motokros in tržiški organizatorji prireditev v motokrosu (motokros komite pri AMD Tržič) so prestali v soboto, še posebno pa v nedeljo, novo preiz¬kušnjo. V stalni negotovosti, ali jim bodo nevihtni oblaki, ki so se zgri¬njali nad podljubeljsko dolino, pri¬zanesli ali ne, so izvrstno organizi¬rali 9. dirko za svetovno prvenstvo tnotokrosu za kategorijo motorjev s prostornino 125 kubičnih Centi¬metrov. Čeprav je obe vožnji, vsaka je trajala 40 minut in dva kroga, neposredno prenašala ljubljanska televizija in vreme ni bilo najboljše, se je na podljubeljskih strminah zbralo več kot 10.000 gledalcev. To je veliko priznanje kategoriji motor¬jev 125 kubičnih centimetrov, ki se pri nas šele uveljavlja (v državi je le 13 strojev s tako prostornino) in predstavlja vez med kategorijo 50 in 250 ccm. Tekmovalci v tej kategoriji so bodoči motokrosistični asi, saj so najmlajši dopolnili komaj 18, naj¬starejši pa 25 let! Najverjetneje nobenemu od mno¬žice ljubiteljev motokrosa ni bilo žal, da je prišel v nedeljo v Podlju¬belj. Na startu se je zbralo 29 tek¬movalcev iz devetih držav. Če bi prišel še Šved Olsson, ki je po osmih dirkah za svetovno prvenstvo v tej kategoriji z 59 točkami na petem mestu, bi bila zasedba enkratna. Vabilu Tržičanov so se odzvali prvo- uvrščeni po osmih dirkah za pokal FIM Belgijec Andre Malherbe, ki je zbral že 200 točk, Fritz Schneider iz Sple 18 let je star nesojeni junak Poljubelja Andrć Malherbe, pa je bil lani že evropski prvak v katego¬riji 125 kubičnih centimetrovv Nje- gdp veliki vzornik je neprekosljivi Joel Robert. Belgijci ga imajo za njegovega naslednika. Andrć je v JPffU vožnji zmagal, v drugi pa mu je otroj odpovedal poslušnost. Kljub temu krepko vodi v svetovnem pokalu. ■u u 1L# Fritz Schneider iz ZRN ostaja tudi po podljubeljski dirki na drugem mestu v boju za svetovni pokal. Če¬prav je 24-letni kmet in gozdar iz¬redno krepak in močan v primerjavi z drugimi tekmovalci v tej kategoriji in ima že bogate tekmovalne izkuš¬nje, sta ga proga in poslušni ziindapp pošteno zdelala. četrti s 70 točkami. S temi mladimi, vendar že prekaljenimi asi, se je spo¬prijelo devet naših dirkačev s Trži¬čanom Brankom Ahačičem na čelu, ki krepko vodi v boju za državno prvenstvo. V nedeljo je bil 13. v prvi in 14. v drugi vožnji. Napovedi pred dirko so se uresni¬čile. Andrć Malherbe in Gilbert de Roover na ztindapih sta bila naj¬boljša, najhitrejša ter skupaj z Nem¬cem Fritzem Schneiderjem pokazala tehnično najbolj dovršeno in drzno Tudi med brenclji domačini V odmoru dirke za sve¬tovno prvenstvo in Veliko nagrado Jugoslavije je bila na sporedu dirka za držav¬no prvenstvo do 50 ccm. Tudi v tej kategoriji so največ uspeha imeli doma¬čini, ki so zasedli najboljša mesta. Vreme in odlični tekmovalci omogočili lepo prireditev v motokrosu V Podljubelju »gospodarili« Belgijci Belgijec Andre Malherbe zmagal v prvi vožnji, njegov rojak Gilbert de Roover pa je zaradi smole Malherba v drugi in tako postal končni zmagovalec dirke za pokal FIM in Veliko nagra¬do Jugoslavije — Branko Ahačič najboljši Jugoslovan — Več kot 10.000 gledalcev na nedeljski dirki — 8. junija prihodnje leto v Podljubelju dirka za SP v kategoriji 250 kub. centimetrov! vožnjo! Andre Malherbe je zmagal v prvi vožnji, dosegel najhitrejši čas, saj je dva kilometra dolg ktog pre¬vozil v dveh minutah in 26 sekun¬dah, lovorika pa mu ne bi ušla tudi v drugi vožnji, če mu ne bi v sedmem krogu odpovedal motor. Zmagal je Gilbert de Roover in tako postal s 3. mestom v prvi vožnji in 1. v drugi vožnji zmagovalec Velike na¬grade Jugoslavije. Fritz Schneider je bil obakrat drugi, Michel Combes pa jim je bil vztrajno za petami. Ta »velika četverica« se je po podlju- beljski dirki še bolj utrdila na vo¬dilnih mestih za svetovni pokal. Andre Malherbe ima skupaj 215 točk in je trdno prvi. Fritz Schneider je s 168 točkami drugi, Gilbert de Roover s 136 točkami tretji in Michel Combes s 85 točkami četrti. Peti je ostal Šved Olsson, ki ga v Podljubelj ni bilo! Belgijec Gilbert de Roover je s tako atraktivno in drzno vožnjo osvojil v prvi dirki 3. in v drugi I.-mesto in po smoli Malherba postal zmagovalec Velike nagrade Jugoslavije. Zvezne republike Nemčije, ki je s 144 točkami drugi, Gilbert de Roover (Belgija), ki je tretji s 121 točkami, in Francoz Michel Combes, ki je V obeh vožnjah, drugo so tekmovalci na »brencljih« vozili po končanem spo¬redu in pred razglasitvijo uradnih rezultatov, je bil najboljši Tržičan Branko Mežnar. Vse kaže, da gre tudi on po stopinjah sta¬rejših vrstnikov. Tudi za letošnjo dirko so bile zna¬čilne prisrčne uvodne slovesnosti. Tekmovalci v kategoriji 125 kubič¬nih centimetrov in kategoriji 50 ku¬bičnih centimetrov, ki so v nedeljo prav tako opravili dirko za državno prvenstvo (občinstvo je mladeniče navdušeno spodbujalo, posebno pa najboljša Tržičana Branka Mežnar- ja in Matjaža Globočnika), so pri¬korakali na startno ravnino. Člani folklorne skupine Karavanke so jim podarili nageljne, nakar so jih po¬zdravili Jože Jurjevčič, direktor dirke, Janez Bedina, pomočnik di¬rektorja Peka, pokrovitelja prire¬ditve, in Milan Ogris, predsednik tržiške občinske skupščine. Tudi letos je množica navdušeno zaplo¬skala padalcu Štefanu Pesjaku, ki je mojstrsko doskočil na ciljno ravnino in predal starterju Franciju Globoč- niku startno zastavo. Enkratna vožnja mojstra Komaj je starter dirke Franci Glo- bočnik sprožil štartno rampo, že je bil na vodilnem položaju poznejši zmagovalec prve vožnje nesojeni ju¬nak nedeljske dirke Belgijec Malher¬be. Ta 18-letni motokrosist si je že v prvem kolu nabral kakih petnajst metrov prednosti. Nato je vse do konca prve runde podil za sabo vse tiste, ki so mu hoteli odvzeti zmago. Ni se dal presenetiti, saj je iz kroga v krog povečeval prednost in na koncu v zaključnem krogu zmagal s precejšnjo prednostjo. Pokazal je vse odlike pravega virtuoza moto¬kros prog. Gledalci so videli tudi ogorčen boj za naslednja tri mesta. Drugi Belgijec Gilbert de Roover in Nemec . Schneider sta se vse do konca menjavala v vodstvu, v zad¬njem pa je imel Nemec več moči in na cilj pridirkal kot drugi, tretji pa je bil zmagovalčev rojak Roover. Na še vedno dobro trinajsto mesto pa se je uvrstil mladi Tržičan Branko Ahačič. Ahačič premočno prvi Sobotna dirka za državno prvenstvo v moto krosu v kategoriji do 125 ccm je bila odlična uvertura ne¬deljskega svetovnega pr¬venstva v enaki kategoriji. Junak tretje dirke za na¬še državno prvenstvo je vsekakor domačin Branko Ahačič, ki je v obeh vož¬njah dokazal, da v Jugo¬slaviji nima prave konku¬rence. V obeh dirkah je bil premočan zmagovalec in si je že praktično zagotovil naslov najboljšega v drža¬vi, čeprav so pred njim še dve do tri dirke. Rezultati državnega pr¬venstva: 1. Ahačič (Tržič) 30 točk, 2. Šinkovec (Ore¬hova vas) 22, 3. Vesenjak (Ptuj) 22. Po treh dirkah vodi Aha¬čič z 90 točkami pred Šinkovcem 62 in Vesenja- kom 44. Vrstni red po prvi vožnji: 1 Tržičana Branko Mežnar in Matjaž Globočnik sta bila najboljša med mo- pedisti-motokrosisti. Malherbe (Belgija — ziindapp), 2 Schneider (ZRN — zundapp), 3. Ro over (Belgija — zundapp), 4. Com bes (Francija — husquarna), 5 Mani (Italija — SWN). Za nameček še drugi Belgijec Tudi drugi štart letošnje tržiške prireditve je bil uspešen za prvega zmagovalca prve dirke Malherba. Vse do sedmega kroga je držal vo¬dilno pozicijo, natp pa mu je v strmini zatajil motor in konec je bilo upanja, da bo osvojil Veliko nagrado Jugoslavije. Izksfzal pa se je Roover, ki mu je uspelo, da se je otresel žila¬vega zasledovalca Schneiderja, saj je prvi privozil na cilj in si z zmago v drugi dirki in s tretjim mestom v prvi, prislužil nagrado Jugoslavije. Ahačič se je spet odlično držal, osvo¬jil spet trinajsto mesto in na tej uvrstitvi ostal tudi po obeh dirkah ter bil najbolje uvrščeni Jugoslovan. Vrstni red po drugi vožnji: 1. Roover (Belgija), 2. Schneider (ZRND. Combes (Francija). Besedilo: J. Košnjek D. Humer Foto: F. Perdan Industrijski kombinat ¥ illiANIIML Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti za TOZD tovarna obutve v Kranju 1. vodjo finančnega obračuna Pogoji: višja strokovna izobrazba, 3-letne delovne izkušnje 2. korespondenta v izvozu Pogoji: srednja strokovna izobrazba — ekonomska, administrativna, pasivno znanje tujega jezika, znanje strojepisja Pismene ponudbe z ustrez¬nimi dokazili posredujte v 15 dneh po objavi kadrov¬skemu oddelku kombinata ali pa se zglasite osebno. SGP Tehnik Škofja Loka TOZD Komunalne službe razpisuje prosto delovno mesto računovodje Zahteve: višja izobrazba eko¬nomske smeri in 3-letna prak¬sa v finančni stroki ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5-letna praksa v finančni stro¬ki. Določeno je 2-mesečno posku¬sno delo. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanja ni na voljo. NOVO V RADOVLJICI podpritličje •1 »1m DEKORATIVA MOŠKI nadstropje Trgovsko podjetje murka poslovalnica modo Radovljica Pismene prijave sprejema ka¬drovska služba podjetja v 15 dneh po objavi. Naš komentar Sava in Šešir republiška prvaka Končana je republiška moška rokometna sezona za leto 1973/74. Prestol in najvišji naslov je spet v Piranu. Pirančani so v vseh dvaindvajsetih kolih s svojo igro pokazali, da so res naj¬boljši, saj so le trikrat položili orožje ter trikrat remizirali in s prednostjo šestih točk zasluženo osvojili naslov. Med druščino dvanajstih ligašev sta se za čimboljšo uvrstitev borila tudi Tržič in Kamnik. Tržičani so pristali na dobrem petem mestu s štiriindvaj¬setimi točkami. Lahko pa bi bili še višje, če ne bi po nepotrebnem izgubili že nekaj dobljenih srečanj. Devetkrat so morali priznati premoč nasprotniku, enkrat so iztržili točko in dvanajstkrat okusili zmagoslavje. V svojih vrstah imajo dovolj mladih nadarjenih igralcev, ki bodo v prihodnji sezoni steber moštva. Prepričani smo, da bo letošnji finalist slovenskega področnega tekmovanja za jugoslovanski rokometni pokal tudi v bodoče z dobro igro navduševal svoje privržence in osvajal točke doma in na tujem. Z bero desetih točk in s petnajstimi porazi ter z dvema remijema in le s štirimi zmagami so Kamničani na predzad¬njem mestu. Zapustiti pa morajo tudi družbo najboljših sloven¬skih rokometnih moštev. Čeprav so startali z velikim poletom, so na koncu le izpadli. Veliko korist so jim naredili tudi njihovi navijači, ki so s svojim precej nazadnjaškim navijanjem izsilili zaporo domačega igrišča. V Kamniku bo najprej treba urediti to, da tudi v bodoče ne bo prišlo do takih in podobnih izgredov. Sava pri ženskah in Šešir pri moških sta nova republiška ligaša. Dekleta Save bodo tako po nekaj letih spet v družbi najboljših slovenskih vrst. Imajo mlado ter dobro in borbeno ekipo, ki dobro pozna skrivnosti rokometne igre in bo v ligi precejšnja prepreka tudi za najboljše. Le tako naj nadaljujejo in v republiški ligi rešujejo čast gorenjskega ženskega rokometa. Rokometaši loškega Šeširja bodo prvič gostje najvišjega moškega slovenskega tekmovanja. S tako igro in dobro formo kot so jo pokazali v conski ligi, se jim ni treba bati, da se bodo morali boriti za mesta na dnu lestvice. V Loki pa bo kaj kmalu treba misliti na ureditev razsvetljave na igrišču v Puštalu, saj bodo le tako, ko bodo svoje nasprotnike doma gostili v sobotah zvečer, pridobili več gledalcev kot v nedeljah dopoldne. V počastitev 25. obletnice Merca¬torja iz Ljubljane, ki ima na Gorenj¬skem številne poslovalnice, je bilo Pretekli teden v Tržiču strelsko tek¬movanje delavcev Mercatorja. Orga¬nizator tekmovanja je bila TOZD Preskrba, tehnično vodstvo pa je Prevzela strelska družina Anton Stefe-Kostja iz Tržiča. Na tekmova¬nju je sodelovalo 60 strelk in strel¬ D. Humer Strelsko tekmovanje Mercatorja cev iz 11 Mercatorjevih temeljnih organizacij združenega dela. Med moškimi je zmagal Oskar Klemen iz skupnih služb, ki so zma¬gale tudi v ekipni konkurenci. Pri ženskah pa je bila najboljša Zorica Siladi iz Beograda, Tržičanka Sonja Jovanovič pa je bila tretja. Ekipno je zmagala TOZD Beograd, TOZD Preskrba iz Tržiča pa je bila druga. -jk Komu 5 kilogramov težki zlati pokal FIFA? Komaj 24 ur nas loči do začetka jubilejnega 10. svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo od 13. junija do 7. julija v Zvezni republiki Nemčiji. 16 nogometnih reprezentanc s štirih celin (Evrope, Južne Amerike, Afrike in Avstralije), ki so si mesto med najboljše enajsterice na svetu priborile v kvalifikacijah, se bo borilo za letošnjega svetovnega prvaka. Letošnje prvenstvo pa je hkrati v proslavo 70-letnice ustanovitve mednarodne nogometne zveze (FIFA). Svetovni prvak bo osvojil 5 kilogramov težki zlati pokal FIFA, ki je letos nov, kajti prejšnji je prišel pred 4 leti v trajno last Braziliji, ker je naslov svetovnega prvaka osvojila že trikrat. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1930 v Urugvaju. Domačini so bili tedaj tudi prvi zmagovalci oz. dobitniki pokala FIFA. Jugoslavija je bila 4., kar je bil izredno lep uspeh. Naslednje prvenstvo je bilo 1934. leta v Italiji, kjer so zmagali domačini, ki so bili nato prvaki tudi čez štiri leta na prvenstvu v Franciji. Četrto svetovno prvenstvo je bilo po drugi svetovni vojni, in sicer 1950 v Braziliji, ko seje tekmovanje preimenovalo tudi v pokal Julesa Rimeta (naziv po Francozu, ki je bil kar 34 let predsednik FIFA in pobudnik organizacije svetovnih prvenstev v nogometu). Tega leta je 1. mesto osvojil že drugič Urugvaj. Leta 1954 je bilo tekmovanje v Švici, kjer je zmagala Zahodna Nemčija. Čez 4 leta so najboljši nogometaši sveta merili svoje sposobnosti na Švedskem, kjer so prvič postali prvaki Brazilci, ki so zmagali tudi v letu 1962 v Čilu. Pred 12 leti je bila naša izbrana vrsta spet 4., kot na prvem svetovnem prvenstvu v Južni Ameriki. Osmo svetovno prvenstvo je bilo v domovini nogometa v Angliji, kjer so zmagali Angleži. Zadnje svetovno prvenstvo je bilo I. 1970 v Mehiki, kjer so tretjič slavili zmago Brazilci. Iz tega pregleda je razvidno, da so bili doslej najuspešnejši na prvenstvih Brazilci, ki so zmagali štirikrat, po dvakrat so bili svetovni prvaki nogometaši Urugvaja in Italije, po enkrat pa Anglija in Zahodna Nemčija. Kdo bo letošnji zmagovalec? Favoritov je več, vendar bodo po vsej priliki igrali vodilna vlogo organizatorji letošnjega prvenstva Zahodni Nemci. Otvoritveno tekmo jubilejnega prvenstva bodo odigrali naši nogometaši in brazilska vrsta. Začetni udarec na svetovnem prvenstvu bo imel eden najboljših nogometašev vseh časov Brazilec Pele. Letos bodo igrale naslednje reprezentance: 1. skupina: Čile, ZRN, NDR, Avstralija; 2. skupina: Jugoslavija, Brazilija, ZAIRE, Škotska; 3. skupina: Nizozemska, Urugvaj, Švedska, Bolgarija; 4. skupina: Haiti, Italija, Poljska, Argentina. Torej ne bo med njimi odličnih svetovnih nogometnih vrst Sovjetske zveze, Madžarske, Španije in Belgije, ki so izpadle v kvalifikacijah. V drugo kolo se bosta uvrstili po dve najboljši reprezentanci iz vsake skupine, torej osem ekip. V A skupini bodo igrale prvouvrščene reprezentance iz izločilnih skupin 1 in 3 ter drugouvrščene iz skupine 2 in 4. V B skupini pa prvouvrščene reprezentance druge in četrte izločene skupine ter drugo¬uvrščene iz prve in tretje. Zmagovalca teh dveh skupin (A in B) se bosta pomerila v velikem finalu za svetovnega pVvaka na olimpijskem stadionu v MUnchnu 7. julija. Drugouvrščeni ekipi pa se bosta pomerili za bronasto kolajno v ^ako imenovanem malem finalu dan poprej. j jaVornik Jože Valenčič zmagovalec Od 2. do 7. junija smo z veseljem spremljali potek 14. dirke Po Srbiji, veselje pa je doseglo vrhunec v pe¬tek. ko smo izvedeli, da je Jože Va¬lenčič (Sava) postal zmagovalec te izredno pomembne dirke, saj je bila to praktično zadnja večja preizkuš¬nja pred dirko Po Jugoslaviji. Za še večje zmagoslavje pa je poskrbel še Slavko Žagar, ki je pristal na dru¬gem mestu in ekipa Save, ki ji je uspelo osvojiti drugo mesto za iz¬redno močno kombinirano I. ekipo Rog-Astra. Boj se je začel v nedeljo s kriterij¬sko dirko okoli dvorane Pionirja v Beogradu. S poprečno hitrostjo 48 km/h je zmagal Tone Kunaver (Partizan Beograd), čeprav so števil¬ni gledalci ob progi in pa tisti, ki so spremljali direktni prenos TV Beo¬grad, pričakovali, da bo rumeno ma¬jico oblekel S. Žagar, ki je vodil vse do nekaj metrov pred ciljem, ko ga je ujela glavnina, tako da je končno pristal na 24. mestu, medtem ko je bil Valenčič 6., Hvasti pa 10. Ver¬jetno je prav zaradi takšnega razple¬ta Žagar že v drugi etapi od Beogra¬da do Arandelovca (144 km) hotel pokazati, koliko velja. Bil je drugi, rumeno majico pa je prevzel E. Ple- ško (Rog-Astra I.), ki je bil zmago¬valec te etape. Pleško je rumeno majico obdržal tudi po tretji etapi od Arandelovca do Kraljeva (110 ki¬lometrov), ko se mu je na eno se¬kundo približal zmagovalec 3. etape Jože Valenčič, vendar sta oba zdrknila za dve mesti navzdol v če¬trti etapi od Kraljeva do Svetoza- rev'a (139 km), ker sta Turek Hir- jelmaz in Zagrebčan Bedeković uspela prevarati favorite in prišla v cilj približno minuto pred skupino. Dobila sta tudi bonifikacije in Turek je oblekel dragoceno rumeno majico. To pa našim fantom očitno ni bilo po volji. V peti etapi od Svetozareva do Kragujevca (139 km) so diktirali oster tempo, Hirjelmaz je zaostal in rumeno majico je oblekel Jože Va¬lenčič. Na drugo mesto se je prerinil domačin Gazdić, Žagar pa z 12. se¬kundami zaostanka na tretje. Tudi ekipa Save je bila v tem trenutku na drugem mestu in vodji ekipe Save ing. Vitu Grosu se je bilo potrebno odločiti: ali naj riskantno jurišajo na popoln uspeh med posamezniki in ekipami ali pa naj obdrže Že pri¬dobljene pozicije? Odločil se je za slednjo, bolj gotovo varianto. Tako sta v cilj 6. etape od Kragujevca do Beograda (120 km) Valenčič in Ža¬gar pripeljala s prvo skupino, Hvasti pa se je žrtvoval in zadržal Gazdiča v drugi, tako da so bili končni rezul¬tati naslednji: posamezniki: 1. Jože Valenčič 16.53,53, 2. Slavko Žagar (oba Sava Kranj) 16.54,10, 3. Milovan Gazdić (Radnički Kragujevac) 16.54,16, 20. Franci Hvasti, 37. Stane Dovč (oba Sava); ekipno: 1. Rog-Astra I. (Le- ček, Frelih, Vidmar) 50.45,31,2. Sava Kranj (Valenčič, Žagar, Hvasti) 50.45,55, 3. M. C. Zagreb (Kablina, Bedekovič, Bobovčan) 50.47,48. Uspeh kranjskih kolesarjev je bil tako skoraj popoln. Upoštevati pa moramo tudi to, da Rakuš in Tuli¬pan zaradi zaključnih izpitov na tehniški šoli nista mogla odpotovati, tako da je Dovč vskočil šele zadnji trenutek in ni mogel kaj dosti pri¬spevati k še večjemu uspehu. F. Jelovčan Danes Rudar : Sava v polfinalu Na stadionu Save v Stražišču bo danes ob 17. uri polfinalna pokalna nogometna tekma-med trboveljskim Rudarjem in domačd Savo. Nogo¬metaši Save so si mesto med štiri najboljše ekipe v Sloveniji v letoš¬njem republiškem pokalnem tekmo¬vanju priborili z zmago nad ekipo Vozil iz Nove Gorice. J. J. Kolo pred koncem si je Šešir prak¬tično že zagotovil prvo mesto v LCRL za moške, saj je ob porazu Mokerca sedaj sam prevzel vodstvo. Šešir je s težavo, vendar povsem za¬služeno zmagal v Dupljah, medtem ko je Mokerc izgubil na terenu Olimpije. Križe so si z zmago nad Alplesom že zagotovile obstanek v ligi. Preddvor zaradi finančnih težav Uspela eksperimentalna plavalna šola v Kranju V soboto je bil v zimskem bazenu v Kranju zaključek prve eksperi¬mentalne plavalne šole, katere se je letos udeležilo več kot 150 pionirjev in pionirk do 10. leta starosti. Po izjavah organizatorjev je poskus enoletne plavalne šole izredno dobro uspel. Na zaključnem preglednem tekmovanju je vrsta plavalcev in plavalk dosegla zelo dobre rezultate. Najbolj uspešne in perspektivne bo plavalni klub Triglav vključil v svo¬je vrste. J. J. Danes nadaljevanje Danes bodo v zimskem kopali¬šču v Kranju sindikalne vater¬polske ekipe Prosvete, Iskre, Planike, Ikosa in Obrtniki nada¬ljevali svoje prvo občinsko sin¬dikalno tekmovanje v vaterpolu. Tako bodo zaključili prvi del prvenstva, ki ga je organizirala komisija za rekreacijo pri občin¬skem sindikalnem svetu Kranj. Oktobra bodo nadaljevali, pri¬ključili pa se jim bodo še igralci Zdravstvenega doma in Save. NOGOMET — Kolo pred koncem v ZCNL so gorenjski ligaši osvojili le dve točki. Remizirala sta oba kranjska predstavnika Triglav in Sava. Triglav je osvojil točko na domačem terenu proti letolnjemu prvaku novogoriškiml Vozili, Sava pa v Mirni z domačo Adrio. Tržifiani so gostovali v Litiji, kjer so tekmo izgubili le z mi¬nimalnim rezultatom. Izidi: Triglav : Vozila 0:0, Adria : Sava 1:1 (0:1), Litija : Tržič 1:0 (1:0). Pari zadnjega kola: Sava : Triglav, Triič : Adria. ROKOMET — S tekmovanjem v moški republiški rokometni ligi so z zadnjim kolom zaključili sezono 1973/74. Tržičani so gostovali v Mariboru, kjer so moral' priznati premog Braniku. Kamničani, ki zaradi zapore igrišča v Kamniku gostujejo v Kranju, pa so tudi v zadnjem kolu izgubili tekmo s kozinskim Jadranom. V ženski II. zvezni ligi-zahod so dekleta Alplesa spet doživele poraz v gosteh v Varaždinu. Izidi: moški: Kamnik : Jadran 27:28 (11:14), Branik : Tržič 14:12 (7:5), ženske: Koka : Alples 14:12(7:7). Pari prihodnjega kola (samo ženske): Alples : Ivanić. KOŠARKA — Tekmovanja v vseh republiških ligah se nadaljujejo z vso zagri¬zenostjo. V moški SKL A so košarkarji Triglava doživeli neprijeten in visok poraz v Mariboru, Jeseničani pa v 1. B v Šoštanju. Edina svetla točka gorenjskih pred¬stavnikov so bile igralke Kroja, ki so doma visoko odpravile Soboto. Izidi: moški: Branik : Triglav 96:77 (39:41), Elektra : Jesenice 69:58 (31:25), ženske: Kroj : Sobota 91:44 (38:16). , Pari prihodnjega kola: moški: Triglav : Trnovo, Jesenice : Prule, ženske: Olim- pija: Kroj. i . „ ATLETIKA — Atleti slovenskih klubov so se dva dni borili v Celju na letošnjih finalnih borbah za atletski pokal Slovenije. V moški konkurenti je naslov ostal v Celju, v ženski kon¬kurenci pa so bile najboljše predstavnice ljubljanske Olimpije. Med to pisano druščino najboljših slovenskih atletov so se za najboljSe uvrstitve borili tudi člani in članice kranj¬skega Triglava. V obeh konkurencah so v ekipnem delu zasedli sedmo mesto. -dh . ✓ Pari današnjega kola: Ikos : Obrtniki, Prosveta : Planika, Iskra : Obrtniki, Ikos : Iskra, Obrtniki : Planika, Prosveta : Obrtniki. -dh 2 512:333 38 3 395:313 36 6 499:429 29 8 399:375 24 9 423:397 2C 10 410:420 20 21 10 0 11 367:389 20 21 10 0 11 331:360 20 21 8 2 11 417:431 18 21 7 2 12 346:351 16 21 4 0 17 343:465 8 21 0 0 21 331:510 0 I. Novosel Sava prvak Končano je tekmovanje v LCRL za ženske. Sava je s težavo, vendar povsem zasluženo osvojila prvo me¬sto in ima pravico, da v naslednji sezoni tekmuje v republiški ligi. Nekaj podatkov o pretekli tekmo¬valni sezoni: največ zadetkov je do¬segla ekipa Lisca, in sicer 325, naj¬manj pa Sešir in Ribnica, obe po 178, Zmagovalna ekipa v fair-playu ekipa Olimpija. Najvišji rezultat na posemezni tekmi je bil na tekmi Alples-B : Ribnica — 35:14, naj¬uspešnejše kolo glede zadetkov pa je bilo XV. kolo, kjer so igralke dosegle 148 zadetkov, najmanj pa v VII. kolu, ko so dosegle 96 zadetkov. Naj¬boljše strelke prvenstva: Lušina (Alples-B) — 136 golov, Novak (Ra¬deče) — 108 golov, Rugelj (Lisca) — 98 golov itd. 2 1 282:195 32 2 2 325:181 30 2 5 287:208 24 2 8 208:190 18 8 0 10 207:214 16 7 1 10 237:289 15 7 0 11 180:247 13 6 1 11 204:272 13 5 0 13 178:243 1^ Rezultati zadnjega kola: Ra¬deče : Šešir 16:6 (9:2), Zagorje : Olimpija-B 10:9 (2:4), Storžič : Kfcmnik 6:29 (3:13), Ribnica : Lisca Alples-B 14:13 6:24 (4:14), Sava (9:5). Lestvica: Sava 18 15 Lisca 18 14 Radeče 18 11 18 18 18 18 18 Kamnik 18 8 Olimpija-B Alples-B StoržiČ ( — 1) Zagorje Šešir Ribnica (-1) 18 4 0 14 178:282 7 I. Novosel U lur J% 11 Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah V ŠD Triglav odslej enotni kriteriji Več kot tisoččlanski športni kolektiv ŠD Triglav iz Kranja, ki združuje 13 klubov, je imel v torek redni letni občni zbor, kjer je ocenil predvsem zadnje športno leto, kajti o uspehih oz. o delu društva v letu 1972 so razpravljali že na letni konferenci lani. Kot je znano, se društvo že nekaj let bori, da bi našlo primerno organizacijsko obliko delovanja. Najmočnejša telesnokulturna organizacija v kranjski občini pa ne združuje le največ športnikov, ampak ima v svojih vrstah tudi največ kvalitetnih športnikov, ki zastopajo našo državo v številnih državnih reprezentancah v raznih panogah. Iz poročila predsednika oz. izvršnega odbora je bilo razvidno, da društvo ni opravilo vseh sklepov zadnjega občnega zbora in lanske letne konference. Na to so vplivali različni vzroki, predvsem pa spremembe na področju telesne kulture, saj je ta družbena dejavnost lani dobila z novim republiškim zakonom o telesni kulturi novo še pomembnejšo vlogo. Z novim načinom finan¬ciranja telesne kulture, ki je v veljavi od letošnjega novega leta dalje, pa so se v društvu prvič tudi resno in strokovneje lotili dela pri izdelavi enotnih kriterijev za razdeljevanje finančnih sredstev. Programi za leto 1974 so enotno ovrednoteni v vseh 13 klubih, kar se doslej v društvu ni dogajalo. Čeprav kriteriji niso še popolni, vendar pomenijo v politiki financiranja velik korak naprej v pravičnejši razdelitvi dotacije klubom. V prihodnje bo treba mnogo močneje utrditi vlogo športnega društva in programirati dejavnost razvoja klubov ter izdelati program za nove športne objekte. Med športnimi panogami pomenijo v držav¬nem merilu vsekakor največ kegljači, smučarski tekači, smučarski skakalci, plavalci in vaterpolisti. Velik napredek pa so dosegli tudi hokejisti, ki so kljub težkim pogojem dosegli v II. zvezni ligi visoko uvrstitev. V razpravi so zborovalci kritizirali poročilo o finančnem poslovanju, ki je bilo nerealno, saj so bili v društvu oz. v klubih poleg dotacije občinske zveze za telesno kulturo tudi še ostali dohodki, ki so močno presegli višino sredstev kot jih je društvu namenila ObZTK Kranj. Zato so predlagali, da je treba na občnem zboru podati finančno poročilo z vsemi dohodki in izdatki, ki jih imajo klubi oz. društvo. Doslej so imeli posamezni klubi določenega pokrovitelja — delovno organizacijo, ki je namenila za dejavnost kluba določena sredstva. Tudi v prihodnje bo moralo društvo tesno sodelovati z organizacijami združenega dela in po možnosti obdržati pokroviteljstva ne glede na to, da se je z letošnjim letom spremenil način financiranja telesne kulture. V decembru letošnjega leta bo športno društvo praznovalo 20-let- nico obstoja in bo ta jubilej proslavilo s primernimi prireditvami. Novemu izvršnemu odboru bo v novi mandatni dobi predsedoval Aci Puhar. j. jaVornik Duplje : Šešir 17:18 ni dopotoval v Krško in izgubil tekmo z 10:0 b. b., Sava pa je dosegla na domačem terenu svojo četrto zmago v tej sezoni. Tako je torej prvo mesto že oddano, ni pa še zna¬no, kdo bo poleg Preddvora in Save še izpadel iz lige: ali bo to še tretji gorenjski klub Alples ali Slovan-B? Odločitev bo padla v zadnjem kolu, ko igra Alples doma z Novim me¬stom, Slovan-B pa ravno tako doma s Krškim. Rezultati XXI. kola: Duplje . Še¬šir 17:18 (9:11), Križe : Alples 18:17 (6:8), Olimpija ; Mokerc 27:22 (15:10), Novo mesto : Brežice 20:22 (10:13), Krško : Preddvor 10:0 b. b., Sava : Slovan-B 31:29 (16:17). Lestvica: 21 19 0 21 18 0 21 14 1 21 11 2 21 11 1 21 9 2 Šešir Mokerc Brežice Krško Novo mesto Olimpija Duplje Križe Slovan-B Alples Sava Preddvor Sreda — 12. junija 19/4 Ob koncu preteklega tedna je prispela na obisk v Škof j o Loko skupina prebivalcev iz Smederevske Palanke v Srbiji, mesta, ki je med zadnjo vojno nudilo varno zatočišče števil¬nim izgnancem iz gorenjskih krajev. Gostje iz pobratene ob¬čine so si med dvodnevnim bi¬vanjem ogledali nekatera pod¬jetja v škofjeloški občini, kul¬turne ustanove, se seznanili z dosedanjim razvojem občine in načrti za bodočnost, obiska¬li nekatere gorenjske turistič- j ne bisere in kraje znane iz * NOB ter se srečali s svojimi znanci iz medvojnih dni. Prija¬teljstvo, ki je vzniklo v najtež¬jih dneh naše zgodovine, med zadnjo vojno vihro, se krepi. Nekateri Palančani so bili na obisku v Sloveniji prvič, drugi prihajajo skoraj vsako leto, srečanje med njimi in našimi ljudmi pa je bilo kot vedno prisrčno. Trije gostje iz prija¬teljskega srbskega mesta so se takole spomnili na leto 1941, prihod Slovencev v njihovo mesto in sedanje sodelovanje med občinama Smederevska Palanka in Škofja Loka: / Gostovanje v Varaždinu • • M ^"lturno sodelovanje med ZKPO Radovljica in RKUD Sloboda ** Varaždin zasnovano pred dobrimi osmimi leti, je tudi letos v programu radovljiške zveze kulturno prosvetnih organizacij. V soboto, 15. junija bodo na skupni kulturni prireditvi v Vinici pri Varaždinu poleg domačih pevcev in tamburašev nastopili tudi člani folklorne skupine in instrumentalnega ansambla DKPD Tomaž Godec iz Bohinjske so prispeli v naše mesto zju¬traj. Takoj smo jih namestili v šoli in jim pripravili zajtrk, na večerjo pa smo jih povabili v hotel Central. Pripravili smo celo posebno kuhinjo, v kateri so se hranili naši prijatelji iz Slovenije, saj družine, ki so jih sprejele pod svojo streho, če¬sto še zase niso imele dovolj hrane. Pri nas smo imeli na stanovanju štiri družine: Fabi- janovo, Krapševo, Kvaterni- kovo in Jerinovo. Z njimi smo še vedno v trdni povezavi. Leta 1951 ob Izletnici dogod¬ka sem bil prvič ^ Sloveniji, od takrat pa prihajam vsako leto na sestanke palanških Sloven- Caslav Vlajič — svetnik podjetja NA VIP iz Beogra¬da: »Štirinajst let mi je bilo, ko je v Smederevsko Palanko prispela skupina Slovencev, ki so bili izgnani iz domačih kra¬jev. Še danes se mi zdi najbolj zanimivo to, da je bilo pri nas precej več družin, ki so bile pripravljene sprejeti pod svojo streho izgnance, kot pa je bilo le-teh. Za sprejem so se prigla¬sili prebivalci vseh kategorij: revni in bogati. Potemtakem je že takrat obstajalo jugoslo- vanstvo, bratstvo in enotnost. Pri nas je bila nastanjena 4-članska družina dr. Janka Leskovca iz Škofje Loke in družina Zvonka Mežka iz Ra¬dovljice. Dokler so bili živi, smo se redno obiskovali. Me¬nim, da so prav taki obiski in srečanja tisto, kar v praksi potrjuje krepitev bratstva in enotnosti. Morda celo v večji meri kot samo srečanja politi¬kov in gospodarstvenikov. Vse to se mora prenesti na mlajše generacije. Denarne težave pri tem ne bi smele biti ovira.« Radojko Jelič — upoko¬jenec iz Smederevske Pa¬lanke; »V začetku julija leta 1941 smo izvedeli, da bodo prišli Slovenci. Takoj je bil osnovan odbor za njihov spre¬jem. Seveda so nas pri delu precej ovirali sovražniki — Nemci. Izgnanci iz Slovenije Jovan Miladinovič — ko¬mercialist v pokoju iz Sme¬derevske Palanke: >Ko smo slišali, da so v naše mesto pri¬speli izgnanci iz Slovenije, smo jih bili takoj voljni sprejeti. Nekatere družine so bile celo užaljene, ker niso dobile pod svoj krov nobenega Slovenca. K nam je prišla najprej dru¬žina Justin iz Zirov. Štiri člane je štela. Zdelo se nam je, kot da so naši bratje. Kadar je žena hranila naše otroke, je tudi njihove. Kasneje je k nam prišla še štiričlanska družina Zupan iz Kamnika. Vedno smo v stikih, dopisujemo si, poši¬ljamo čestitke ob praznikih, zda} pa se bomo po treh deset¬letjih še srečali. Že komaj čakam, da se spet vidimo. Ve¬ste, moram priznati, da sem zdaj v Sloveniji komaj drugič, ampak zagotavljam vam, ne zadnjič! Trenutki, ki smo jih skupno s Slovenci preživeli v najtežjih dneh, ne bodo in ne smejo biti pozabljeni. S kova¬njem bratstva morajo nada¬ljevati mladi!« J. Govekar Bl8tJnCe,-XaraAd,ncl bodo obisk vrnili čez 14 dni, ko bodo nastopili ^ v radovljiški občini. jp^ V • V V 1 Očiščevalna akcija v Šenčurju Lovska družina Šenčur in komi¬sija /a olepšavo kraja sta organizi¬rali v nedeljo, 9. junija, v okolici Šenčurja veliko očiščevalno akcijo. Ob osmih zjutraj se je zbralo v Šen¬čurju več kot 120 ljudi (lovcev, gasilcev, tabornikov, mladincev itd.) ki so s pomočjo treh avtomobilskih prikolic, treh tovornjakov in petih traktorjev s prikolicami temeljito očistili skoraj 3000 hektarjev površi¬ne in zvozili na določena mesta, predvsem v jame, več kot 70 kubikov odpadkov in nesnage, ki jo neod,- govorneži puščajo po travnikih, nji¬vah in gozdovih. Vso navlako bi lahko zvozili v številne jame po šen- čurskih gozdovih, ki bi jih brez škode zasuli s podobnim materialom! Po sodbi-organizatorjev je očišče¬valna akcija odlično uspela. Vaščani so pokazali pripravljenost pomagati pri akcijah za lepše okolje, hkrati pa so zahtevali, naj se jim v prihodnje pridružita predvsem Komunalno podjetje in inšpekcijske službe. Zadnji čas je, da bi povzročitelje strožje kaznovali! Jutri se bodo očiščevalni akciji pridružili še šenčurski upokojenci. Njim in vsem udeležencem nedeljske akcije se lovci in člani komisije za olepšavo kraja najlepše zahvalju¬jejo. -j k 30-letnica filatelističnega društva V počastitev 30-letnice filateli¬stičnega društva Radovljica bo v petek ob 19.30 v dvorani radovljiške graščine jubilejna slovesnost. Pod pokroviteljstvom radovljiške občin¬ske skupščine bodo odprli razstavo znamk. Po govoru predsednika dru¬štva Vinka Magistra in predstavnika filatelistične yveze pa bodo v kul¬turnem programu nastopili pevci komornega zbora A. T. Linhart ter sopranistka Marica Baloh ob klavir¬ski spremljavi Jožice Potočnikove. Filatelistično društvo je bilo usta¬novljeno tik pred osvoboditvijo pred 30 leti. Danes ima društvo 42 članov iz Radovljice in nekaterih drugih krajev v občini. Med ustanovitelji so bili Jože Kovač, Janez Mrak, Janez Pezdič, Slavko Vengar in Franc Zemva. Omenjenim članom bodo na slovesnosti podelili priznanja kul¬turne skupnosti Radovljica. Nabiralci gob vedo, da se je letošnja gobarska sezona že začela. Kaže, da bo dobra. Slavko Pristov, učitelj z osnovne šole v Radovljici, je v so¬boto dopoldne ~na Jelovici nabral kar 18 jurčkov. — Foto: F. Perdan Društvo je doslej priredilo že štiri večje razstave znamk. Letošnja ju¬bilejna bo odprta do 22. junija. To¬krat bodo prikazali prek 2000 znamk - serijskih in posebnih izdaj SFRJ in Vojne uprave tržaškega svobodnega ozemlja. ' JR Nastop afriških folkloristov na Jesenicah V petek, 14. junija, bo ob 18.30 v gledališču Tone Cufar na Jese¬nicah nastopila folklorna skupina afriških študentov, ki živijc* v Ljub¬ljani. V celovečernem programu bo skupina predstavila vrsto plesov in pesmi z afriške celine. Organizator te zanimive kulturne prireditve je občinska konferenca klubov OZN Jesenice. J. Rabič Gostovanje ljubljanskih gledališčnikov V soboto, 8. junija, so na Jesenicah gostovali člani SNG Drama iz Ljubljane. Jeseniškemu občinstvu so se predstavili s komedijo Ostrov- skega Volkovi in ovce. J. R. Ob sklepu sezone najmlajši na odru Minuli teden je bila v gledališču Tone Cufar na Jesenicah zadnja premiera v letošnji sezoni. Za sklepno prireditev so člani gledališča pripravili mladinsko delo, in sicer igrico Kristine Brenkove Na splavu. V naslovnih vlogah so se predstavili najmlajši člani gledališkega kolektiva ob pomoči starejših že izkušenih igralcev. To mladinsko delo je režirala Stanka Geršak, za sceno pa je poskrbel Jože Bedič. J. Rabič Samostojna razstava Franca Dolinška V soboto, 8. junija, je bila v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah otvoritev samostojne slikarske razstave Franca Dolinška, člana likovne skupine Dolik pri DPD Svoboda Tone Cufar. To je že deseta letošnja razstava, ki jo je pripravila likovna skupina Dolik. Ob otvoritvi razstave so v kulturnem programu nastopile gojenke glasbene šole Jesenice. Franc Dolinšek, ki je že dvajset let član Dolika, razstavlja štiriin¬dvajset akvarelov tihožitij, ki jih je izdelal v zadnjih dveh letih. Avtor je sodeloval na številnih kolektivnih razstavah v jeseniški občini in v ostalih krajih po Sloveniji ter tudi v zamejstvu. Omeniti velja, da se je tokrat prvič zgodilo, da je pokroviteljstvo nad razstavo prevzel delovni kolektiv, in sicer TOZD Vzdrževanje, energija in transport Železarne Jesenice. Razstava bo odprta do vključno 19. junija. J. Rabič Franci Sluga razstavlja na Bledu Pretekli teden so v avli osnovne šole na Bledu odprli razstavo do- kumentarno-umetniške fotografije Francija Sluge, člana Foto kluba Andrej Prešeren z Jesenic. Razstava nosi naslov Planica 1974 za Stei- .nerja. Avtor se blejskemu občinstvu predstavlja s fotografijami, ki jih je posnel na letošnji prireditvi v smuških poletih v Planici. Franci Sluga je doslej že večkrat razstavljal na kolektivnih razstavah, za delo z umetniško fotografijo* pa je prejel že več priznanj in diplom. V maju se je z istoimensko razstavo že drugič samostojno predstavil jeseni¬škemu občinstvu. J. Rabič Hvaležno občinstvo Kulturno društvo Janko Kermelj iz Reteč je 2: junija v Sorici pripravilo zelo lep in pester kulturni dogodek. V njem so sodelovali prvak ljubljanske opere Ladko Korošec, oktet tovarne Sava iz Kranja in tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Poslušalci, ki so popolnoma napolnili dvorano, so z navdušenjem spremljali pevske in glasbene točke. Na koncu se je bivši predsednik zahvalil vsem sodelujočim za prelep glasbeni užitek s prošnjo, naj bi jih še kdaj obiskali. F. Rani Koncert komornega zbora »Loka« Škofja Loka — Komorni pevski zbor »Loka« iz Škofje Loke bo imel jutri, v četrtek, 13. junija, ob 20. uri, v grajski kapeli slavnostni koncert. To je že drugi nastop omenjene vokalne skupine pred do¬mačim občinstvom. Medtem so si njeni čalni nabrali precej izkušenj, saj smo jih gledali in poslušali tudi na televiziji in na radiu. ll't/OI l/i/C/ Nezgoda avtobusa V četrtek, 6. junija, ob 13. uri se je na cesti drugega reda v Gobovcih pri¬petila prometna nezgoda avtobusa, ki ga je vozil Zvonko Zelenjak (roj. 1949) z Jesenic. Avtobus je zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti zaneslo v ovinku v obcestno ograjo, nato pa v levo s ceste. V nesreči sta bila ranjena voznik Zelenjak in pa potnik Maks Zupan s Podbrezij. Škode je za okoli 35.000 din. Iz poškodovanega avtobusa je izteklo olje in nafta v bližnje vodno zajetje pitne vode za vas Gobovce. Izsiljevanje prednosti V nedeljo, 9. junija, nekaj pred 18. uro je voznik osebnega avtomobila brane Pogačnik (roj. 1950) s Srednje Dobrave pri Kropi zapeljal v Škofji Loki na cesto proti Ljubljani in pri tem izsilil prednost pred osebnim avtomobilom Vinka Paulusa (roj 1935) iz Medvod, ki je pripeljal po prednostni Kidričevi cesti. V trčenju je bil voznik Pogačnik huje ranjen, sopotnika Tomaž Pogač¬nik in Danica Rogelj pa lažje in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Paulusova sopotnica Magda Paulus je bila prav tako lažje ranjena. Škode na- avtomobilih je za 20.000 din. Nezgoda v predoru / V nedeljo, 9. junija, ob 22.40 se je na cesti prvega reda v predoru na mej¬nem prehodu Ljubelj pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Miro Habart (roj. 1956) iz Trzina je pripeljal iz avstrijske smeri. V blagem levem ovinku v predoru je začel zavirati, ker je vozil prehitro. Zaradi tega ga je zaneslo, trčil je v pločnik in padel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Žoga na cesti Na Škofjeloški cesti v Kranju se je v nedeljo, 9. junija, popoldne pripetila prometna nezgoda vozniku mopeda Nikolaju Erženu (roj. 1935) iz Kranja. Prl športnem igrišču ŠD Sava je namreč čez ograjo priletela na cesto nogometna žoga. Voznik se ji je hotel izogniti v desno, kljub temu pa je zapeljal čez žog0 in padel. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik in pa sopotnica Marija Eržen (roj. 1930). , Prehitevanje V nedeljo, 9. junija, nekaj pred 19. uro se je na cesti drugega reda Kranj" Mengeš v bližini odcepa ceste za Zg. Brnik pripetila p>ometna nazgoda- Voznik osebnega avtomobila znamke renault Miroslav Pirš (roj. 1919) lZ Ljubljane je malo pred odcepom ceste za Zg. Brnik prehiteval voznika wartburga Filipa Uršiča (roj. 1947) iz Vojnika. V rahlem ovinku pa je nf mokri cesti renaulta začelo zanašati. Ko je to opazil \Toznik Uršič, je zaviral, pri tem pa je še njegovo vozilo zaplesalo po cesti v obcestni smernik. Voznika Pirša pa je zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil v gramozno jamo in obstal na strehi. V nesreči je bila lažje ranjena Pirševa žena. škode na vozilih je z* 25.000 din. L. M-