LANGUS 1 ®ftž3f»wš0[joa ({Bstifi dterao & asOoJo Šentjur do 0 ŠENTJURSKE NOVICE Mestn 2012 352(497.4 Šentjur) 0105603,9 COBISS ® Črna odlagališča: občina Šentjur lažja za 300 ton odpadkov i So naše ceste preobremenjene? Nevarna ambrozija ostaja nepokošena Planinska (MII*; šola odprla vrata Wf Zadobrova 69 , 3211 Škofja vas JELOVICA jiiša, Peter Žmaher S.p. Q Jelovica PSC Celje Cesta Kozjanskega odreda 16, ||Vi Trgovina JELOVER 3230 Šentjur Tel.: 03 5413 050 Telefon: 03/ 749 26 00 Gsm: 041 209 549 GSM: 041 596 790 trgovina.celje@jelovica.si ------------------------- Ir Drofeniboua 16,3230 Šentjur Tel.: 03 74919 60, Cim: 041 693 388 d.aa tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com ■ml rm Spoštovane občanke, občani Iskreno vam čestitamo ob 24. SEPTEMBRU - PRAZNIKU Občine Šentjur mag. Marko Diaci, ŽUPAN OBČINE ŠENTJUR S SODELAVCI IN ČLANI OBČINSKEGA SVETA (P)ostani ŠKMS-jevec X. Članstvo v Študentskem klubu mladih Šentjur se izkazuje z originalnim potrdilom o šolanju, zato ga moraš obnavljati vsako leto znova. | Član/ica ŠKMŠ-ja lahko postane vsak, ki ima status študenta/ke ali dijaka/inje ter stalno prebivališče v občini Šentjur ali občini Dobje. ČLANSTVO JE BREZPLAČNO! C. . Kako podaljšam članstvo ali se vpišem v klub? Članstvo lahko podaljšaš na uradnih urah v pisarni ŠKMŠ- ja (Športni park Šentjur pri bazenu) j ali pošlješ izpolnjeno pristopno izjavo in originalno potrdilo o šolanju na naslov: ŠKMŠ, Cesta Miloša Zidanška 28,3230 Šentjur. Za vse, ki boste svoje članstvo podapali v mesecu septembru in oktobru, smo pripravili nora promocijska darila - izbiraš lahko med ŠKMŠ brisačo in skodelico! Če se boš v klub letos vpisal/a prvič, imej s seboj originalno potrdilo o vpisu, člansko j izkaznico pa boš prejel/a po pošti. Za podaljšanje članstva pa potrebuješ originalno potrdilo o vpisu in ŠKMŠ-jevo izkaznico, j na katero ti bomo nalepili nalepko za tekoče šolsko leto. Le z veljavno izkaznico si $ upravičen/a do ugodnosti in subvencij. V pisarni ŠKMŠ ti poleg včlanitve in podaljšanja članstva nudimo še veliko več! Tukaj lahko: • ■ pridobiš vse potrebne Informacije o ŠKMŠ-jevih projektih, ■ prijaviš sebe in prijatelje na aktivnosti, • unoVciš subvencije za knjižnico, LPP, vezavo diplome itd., • dobiš kupončke za kino, fitnes, savno itd. po subvencbniranih cenah... Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 Jager Franci s p., Vrtino 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net o dfs VTOMEHANIKaj^e servisiranje osebnih in dostavnih vozil priprava in vožnja vozila na tehnični pregled diagnostika vseh vrst vozil servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tajmk IX test polit' limits MOBILNA ŽIČNICA MOZ cEOQ TAJFUN Planina d.o.o., T: 03/ 746 44 00 E: prodaja@tajfun.si, www.tajfun.com L7U|JUAIL /■ UUI U8CUJUCU obrestno mero. V Banki Celje bodo vaša sredstva oplemenitena varno in donosno. Za vas smo pripravili novost v ponudbi depozitov, depozit z naraščajočo obrestno mero. Doba vezave je 365 dni, najnižji znesek depozita 250 EUR. Obrestna mera je nespremenljiva, nominalna in narašča s prehodom v daljše varčevalno obdobje: 1. VARČEVALNO OBDOBJE 3. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,40 % letno od 182 do 271 dni 3,00 % letno 2. VARČEVALNO OBDOBJE 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,70 % letno od 272 do 365 dni 3,50 % letno | banka celje www.banka-celje.si O O >co £ o o HO* > S0LSKI CENTER ŠENTJUR vabi v študijskem letu 2012/13 k vpisu v izredni študij v višješolskih študijskih programih: UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE inženir kmetijstva in krajine ŽIVILSTVO IN PREHRANA inženir živilstva in prehrane S? NARAVOVARSTVO inženir naravovarstva GOSTINSTVO IN TU RIŽEM organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu Vpis na prosta vpisna mesta bo potekal še v mesecu septembru. Šolski center Šentjur, http://www.sc-s.si (03) 746-29-02, 746-29-00 refeiat.vsscekg@guest.arnes.si Ali se bodo cene avtomobilskih goriv še zviševale? Novo vprašanje: Se boste udeležili volitev za predsednika države? www.sentjur.net Cm Irjl Avto je luksuz Priznati vam moram, da sem zgrožen ugotovil, da sem za poln tank v avtomobilu plačal celih 72 EUR. Pa moj »kesl« sploh ni bil prazen. Pri povprečni porabi me prevožen kilometer stane 0,11 EUR. Številka, ki ne zbudi nekega strahospošovanja ali celo transportne mrzlice. Vožnja v Celje in nazaj, okoli 26 km, znese 2,86 EUR, kar je v primerjavi s povratno vozovnico vlaka 3,50 EUR in povratno vozovnico za avtobus 4,60 EUR še vedno ugodno. Vendar ima naš izračun tudi drobni tisk... Če imamo v lasti avtomobil, pozabljamo na amortizacijo, vzdrževanje, cestni sklad, gume... Kliknil sem na internetno stran www.focus.si/avto.html. V enostavno razpredelnico lahko vpišete zahtevane podatke od vrednosti avtomobila pri nakupu in pri bodoči prodaji, stroške zavarovanja, registracije, menjave pnevmatik, vinjete, parkirišča, število prevoženih kilometrov letno, povprečno porabo ...Za moj avtomobil mi je izračunalo dnevni strošek avtomobila 11 EUR, pa še to, če je avto zgolj parkiran v garaži. Skupaj z gorivom, če se na dan enkrat peljemo v Celje, pa sami izračunajte. Podatek, vreden premisleka, če se vendarle ne splača za tretjinsko ceno manj le počakati na javni lokalni prevoz, se drenjati pol ure in nato peš kreniti proti »šihtu«, kot so delali naši starši. Prometne obremenitve ponebd pojenjajo MOS in šentjurski podjetniki Šentjurske poslovneže smo povprašali o tem, kaj (Pre)obremenjenost cest. Promet na našem območju po podatkih Direkcije Republike Slovenije za ceste ponekod rahlo upada. Piše: Bogdan Rahten Zbrali smo podatke o prometnih obremenitvah, ki jih DRSC pridobiva s posameznimi ročnimi štetji prometa ter iz avtomatskih števcev prometa. Številke v stolpcih pomenijo povprečni letni dnevni promet (PLDP) oz. število motornih vozil, ki v 24 urah peljejo mimo števnega mesta na povprečni dan v letu. Iz tabel je razvidno, da se je promet na »našem« avtocestnem odseku v zadnjem desetletju nenehno povečeval in se je v tem obdobju več kot podvojil. Na avtocestnem priključku Dramlje je PLDP v smer Maribora 1.640 (leta 2007 je bil 1.330), v smeri Celja oz. Ljubljane pa je skoraj trikrat večji - 4.693, vendar je v zadnjem petletju upadel s še višjih 5.329. Če sledimo povezavi avtoceste in središča občine, je bil največji PLDP zaznan leta 2008, potem pa je nekoliko upadel. Prave slike žal ni V smeri vzhod-zahod je po letu 2007 promet pričel nekoliko upadati. Morda se del odgovora skriva v naraščanju prometa na cesti Sele-Ponikva-Loče pri Poljčanah, čeprav se je to zgodilo po uvedbi vinjet. V graf nismo vključili obdobja 2001-2006, ko je bil na tej prometnici vsako leto zaznan oz. ocenjen PLDP 2.250. V tej zvezi bi bila zanimiva tudi informacija o gostoti prometa skozi Pro s eniško, kjer ni meritev. Zaradi »čudnih« podatkov prav tako nismo prikazali prometa na relaciji Šentjur Črnolica, saj ga lani niso merili, predlanski PLDP znaša 8.400, prej pa je bila vrsto let vrednost 4.500, kar je vsaj nelogično. V smeri juga občine je drugače zaznati porast prometa proti Planini, v smeri osrednjega Kozjanskega proti Lesičnem pa rahel padec. Na merilnem mestu v Doropolju so drugače zaznali pretok 553, predlani pa na relaciji Planina Dežno 400 vozil. Plehapolnjeni Če je v Sloveniji v zadnjem desetletju pločevinasta čreda zrasla skoraj za tretjino, smo povprečje precej pomagali aforizem Vladna politika: da nam bo jutri malo bolje, nam mora biti danes veliko slabše, (jmm) 2 8 5,600 5,667 5,200 5,961 6,096 2001 6.356 2002 6,740 2003 2005 5,000 6,000 9,500 2006 »2007 ■2008 9,500 9.500 ■2010 ■2011 0 2.000 4,000 6,000 8,000 10,000 12,000 Več kot 10.000 vozil se pripelje v Šentjur s severa. ? 17,000 a 17,200 A 20,000 0 5,000 10,000 15,000 20,000 25,000 30,000 35,000 40,000 Avtocestni promet se iz leta v leto povečuje. 10,660 J O ■b 10,615 10,529 11.060 ____________________________________________________ 11,242 12.223 7,981 8.174 8,449 8,883 8,928 93lB MO 0 2,000 4,000 6,000 8,000 10,000 12,000 2001 2002 2003 2004 2005 •2006 • 2007 ■2008 •2009 ■ 2010 •20U 14.000 Magistralka vzhod-zahod je zadnja leta nekoliko razbremenjena. dejstva hoflce | Občina Šentjur Občina Dobje 2011 2001 2011 2001 Vozila - SKUPAJ 13.494 9.200 775 475 Motorna vozila 13.138 8.977 753 466 ..kolesa z motorjem 427 32 ..motorna kolesa 553 104 28 2 ..osebni avtomobili in specialni osebni avtomobili 10.004 7.767 523 384 ....osebni avtomobili 9.961 7.751 523 384 ....specialni osebni avtomobili 43 16 0 0 ..avtobusi 2 3 1 1 ..tovorna motorna vozila 870 597 49 34 ....tovornjaki 669 454 26 18 ....delovna motorna vozila 46 29 3 2 ....vla ilci 100 60 6 0 ....specialni tovornjaki 55 54 14 14 ..traktorji 1.282 506 120 45 Priklopna vozila 356 223 22 9 ..tovorna priklopna vozila 282 153 21 5 ....priklopniki 189 91 21 4 ....polpriklopniki 93 62 0 1 ..bivalni priklopniki 46 21 0 1 ..traktorski priklopniki 28 49 1 3 menijo o letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in dogajanju na njem ter kakšen vpliv ima tak sejem na promocijo podjetja. Spraševal je: Zoran Borovšak Anton Selič, poslovnež Vrsto let že obiskujem sejem in sem s predstavljenim zelo zadovoljen. Organizacija sejma je zelo dobra. Zelo zanimiva in poučna so vsa obsejemska dogajanja, ki so za razliko od ostalih tovrstnih srečanj brezplačna za člane OZS. Na sejmu kot razstavljavci to leto ne sodelujemo. Kljub temu sem prepričan, da kupec lahko zazna kakovost šele takrat, ko jo vidi in otipa. Zato bi bilo sodelovanje na sejmu zelo zanimivo, vendar trenutna situacija ni takšna, da bi upravičila stroške, ki bi nastali z udeležbo na MOS. Franc Žurej, gostinec MOS je zelo pozitivna zadeva v tem delu sveta, kjer se zgodi veliko poslovnih dogodkov in sreča veliko poslovnežev. Menim, da ima zelo pozitiven vpliv na slovensko, evropsko in celo svetovno gospodarstvo. Odvisno od stroke, ima zelo velik potencial za promocijo podjetij, saj se na takem sejmu veliko lažje najde poslovne partnerje, ponudba pa je zelo široka. dvigovati na Šentjurskem. V občini Šentjur je flota zrasla skoraj za polovico, v Dobju pa za skoraj dve tretjini, s čimer se uvrščajo na četrto mesto v državi. Do dosežka vodilnega Svetega Andraža v Slovenskih goricah je Dobjanom zmanjkalo 32 vozil. Vseeno ponekod celo nekoliko zaostajamo za povprečjem, in sicer pri nekaterih vrstah tovornih vozil, krepko pa ga presegamo pri traktorjih, kakor tudi pri priklopnih vozilih. Zanimiv je tudi pogled na lestvico, koliko motornih vozil je registriranih glede na prebivalstvo. V Sloveniji imamo na tisoč ljudi, torej vključno z mladoletniki, povprečno registriranih 675,7 motornih vozil. Na vrhu po pogostosti so v Trzinu, kjer imajo na tisoč ljudi 979,4 vozil. Dobje vodi na širšem Kozjanskem in je na 21. mestu v državi s kvoto 796,5, Šentjur pa je s kvoto 714,4 na 90. mestu. Na koncu seznama so Jesenice s kvoto 524,1. Pri številu traktorjev na tisoč prebivalcev Dobjani s 123,3 za skoraj trikrat presegajo državno povprečje, ki znaša 45, šentjurska gostota pa je s 67,9 pol manjša. Pri tem velja omeniti, da je Slovenija v tem pogledu evropski prvak. Dejan Mulej, vulkanizer Menim, da ima sejem izjemno velik vpliv na promocijo, saj je sam sejem izjemno dobro obiskan. Za marsikatero manj poznano podjetje je sejem odlična priložnost, da na njem najde tržno nišo ter se postavi ob bok večjim konkurentom. Kot udeleženec se redno udeležujem sejma, saj se tam lahko najdejo dobre poslovne priložnosti. Drago Bučar, poslovnež Mednarodni obrtni sejem ponuja odlično priložnost, da potencialnim kupcem predstavimo novosti in prednosti, ki jih nudimo trgu. Sejem je sicer zelo dobro obiskan, je pa zelo pomembno, kako se podjetje nanj pripravi. Za naše podjetje (Kovinarstvo Bučar) je predstavitev na sejmu zelo pomembna, saj smo na celjskem območju prisotni tudi s poslovno enoto v Levcu. MOS nam omogoča utrjevanje blagovne znamke lokalno kakor tudi pridobivanje novih poslovnih partnerjev v tujini. na naslovnici ntrjTTče Citrarka in igralka Jasmina Levičar. Foto: Jure Godler mr nepreslišano novice Tatjana Oset Direktorica JZ Knjižnica Šentjur »Anton Martin Slomšek seje kot velik ljubitelj slovenske besede v svojem ustvarjanju približal Francetu Prešernu, ki je bil njegov sodobnik, sošolec in konstruktivni kritik.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. mBmmsmmaasmmmssmBammaBsaaaaaBsmma 1 2 3 4 5 6 7 Henrik Plank. Šentjurski atlet je na para-olimpijskih igrah svoje kopje zalučal 15,37 metrov in zasedel odlično četrto mesto. ■■■■■■■Mi Marija Plemenitaš. Pesnica in pisateljica iz Dobja je izdala že svojo drugo knjigo z naslovom Legenda o nastanku Dobja. Bojan Guček. Lastnik Kozjanske domačije je pripravil celotedensko turistično prireditev na domačiji pod imenom Teden starih obrti in običajev v Dobju 2012. Primož Pečar. Organizator glasbene prireditve Šentjur igra: The Beatles se je izkazal z odlično organizacijo in povezovanjem glasbenikov. Dr. Janez Šmid. Častni občan Dobja je na razstavi starih fotografij oživel spomine na Planino pred sto leti. Dr. Cvetka Ribarič Lasnik. Direktorica Inštituta za okolje in prostorje s čezmejnim projektom očistila kar deset divjih odlagališč v Občini Šentjur. IfflBIlBlMIiTOMtlMIMIITOMMMMMMI Rihard Stopinšek. Planinsko prireditev Angelska nedelja organizira že vrsto let. # številka meseca novice 15,37 metrov je letelo kopje paraolimpijca Hendrika Planka. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. ^g§r' Rifnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Smeti. Na območju šentjurske občine je evidentiranih 186 črnih odlagališč. Piše: Jure Godler Nelegalna odlagališča so prisotna že desetletja in škodljivo vplivajo tako na rastlinstvo in živalstvo kot na zdravje ljudi. Lahko si zatiskamo oči in čakamo, da se bo nekdo spopadel s tem problemom, lahko pa se ga tudi aktivno lotimo, kot je primer s projektom Reme-disanus, ki ga vodi javni zavod Inštitut za okolje in prostor (IOP). V mrtvici je delavce čakalo neprije^ Presenečenje po količini odpadkov. Popravek V avgustovski številki ŠN se nam je zmotno zapisalo, da so odlagališče v Marija Dobju očistili delavci podjetja Simbio, kar ne drži, saj so odlagališče očistili delavci podjetja Saubermacher Slovenija. Strošek Celotna vrednost sanacije desetih odlagališč je ocenjena na 122.000 EUR. Natančne vrednosti sanacije bomo poznali šele na koncu, saj je brez odkopa težko oceniti velikost odlagališča. Remedisanus Projekt se bo izvajal na čezmejnem območju, ki zajema: Krapinsko-zagorsko in Zagrebško županijo na hrvaški strani ter Spodnjeposavsko in Savinjsko regijo na slovenski strani. Njena prednostna naloga je izboljšati življenje prebivalcev in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg osveščanja mladih je njegov neposreden cilj sanacija 30 najbolj perečih črnih odlagališč, od katerih jih bodo deset sanirali v naši občini. Občina Šentjur bo projekt sofinancirala s 32.346 EUR. Nosilec projekta je sicer Krapinsko-zagorska županija. Šolske in predšolske otroke so vanj vključili z osveščanjem o vplivu odpadkov na okolje s poudarkom na ločevanju in odlaganju. Novinarji na odlagališču Učinkovanje projekta je IOP predstavil na lokaciji enega naj večjih črnih odlagališč pri nas na mrtvici Voglajne, pri odcepu ceste na Planino za smer Urban-Gorica pri Slivnici. »V tem projektu smo izbrali občino Šentjur tudi zato, ker je ena od soustanoviteljic našega inštituta,« je začela direktorica dr. Cvetka Ribarič Lasnik. V začetku aktivnosti so pregledali odlagališča in izdelali kriterije ter jih ovrednotili po prioritetah. V okviru pričujočega projekta bodo sanirali odlagališča v Marija Dobju, Dolgi Gori, mrtvici pri kmetijski šoli, že omenjeni voglajnski mrtvici, odlagališče pri Gradu Žusem, ob regionalni cesti Košnica-Žegar, ob lokalni cesti Pešnica-Rozalija, ob LC Vrbno-Zlateče in odlagališče v Šentvidu pri Planini. Izvajalec, ki opravlja dela, Saubermacher Slovenija, je bil izbran na javnem razpisu. »Izbrana črna odlagališča sodijo med najbolj problematična,« je dodala Lasnikova, »tiste, kijih lahko občani sami počistijo, smo pustili.« Eno izmed teh očiščenih odlagališč bodo oživili z ekore-mediacijo. Posadili bodo hitro rastoče topole, ogrščico ali kaj podobnega. Najbolj problematični so nevarni odpadki - salonitne plošče, ki vsebujejo azbestna vlakna, akumulatorji, avtomobilski deli, vreče otroških plenic, dejstva novice Čistilne akcije V letošnji akciji Očistimo Slovenijo so prostovoljci zbrali kar 27.250 kg odpadkov, od tega skoraj dve toni embalaže, osem ton kosovnih in kovinskih odpadkov, ostalo pa so bili mešani odpadki. Rekordna je bila spomladanska akcija odvoza nevarnih odpadkov, saj so jih zbrali kar 10,2 tone, ali malo več kot pol kilograma na prebivalca. Sem sodijo zavržena elektronska oprema, premazi, lepila, motorna olja, akumulatorji, baterije in škropiva. Novinarsko konferenco so sklicali kar na enem od divjih odlagališč. Na sliki dr. Cvetka Ribarič Lasnik, mag. Marko Diaci, Edvard Peperko in Anica Jazbinšek. posode za škropiva ... »Že vrsto let si prizadevamo, da z okoljem ravnamo čim bolj učinkovito in racionalno,« je nadaljeval župan mag. Marko Diaci. V organiziran odvoz smeti je vključenih le okoli 75 % gospodinjstev v občini, čeprav je bil njihov delež pred leti še precej nižji. Sanacija takšnih odlagališč ne gre brez sredstev zunanjih virov, kot so sredstva EU. Veliko smeti z manjših smetišč se počisti v čistilnih akcijah, kakor tudi v akcijah Očistimo Slovenijo, je še dodal župan. Ta odlagališča so globoko iz preteklosti in po desetletjih krivcev, tistih, ki so tu odlagali odpadke, občina ne more poiskati. Večji nadzor nad črnim odlaganjem je v rokah medobčinskega inšpektorata. Tako so pri mrtvici, kjer je bila novinarska konferenca, namesto ocenjenih 30 kubičnih metrov, izkopali tudi do desetkrat več smeti. Ker bo sanacija dokončana šele konec meseca, točnih podatkov o količini odpeljanega materiala še ni na voljo, ocenjujejo pa, da bodo odpeljali okoli 300 ton odpadkov. »Pri odvozu odpadkov smo se soočili s težko dostopnostjo do črnih odlagališč, ponagajalo pa nam je tudi vreme,« nam je povedal Boštjan Grabner z IOP. Izpostavil je tudi zadovoljstvo, da se bo s to akcijo rešil problem divjih odlagališč v občini Šentjur. # aforizem nOV|Če Varčevalni ukrepi: z več dela bomo zaslužili manj. Mi ali oni? (jmm) Invazivko kosijo po prioriteti cest Nevarno ambrozijo so ob cesti Pod Ritnikom že pokosili. Ambrozija. Ena najbolj alergenih rastlin, ki se je v Evropo naselila iz Severne Amerike. Piše: Jure Godler O tej zelo nevarni alergeni rastlini, ki je zapovrhu še invazivna, kar pomeni, da je tujerodna in izrinja avtohtone vrste, smo pisali že v avgustovski številki Šentjurskih novic. Po odkritju nekaj rastišč ambrozije, ki so vidna vsem, pa prispevek nujno potrebuje dopolnitev. Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen in nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard, pelodnih zrn. Povzroča alergijski rinitis in astmo. Za uspešen boj proti njej je treba uničiti rastline še pred cvetenjem. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov, čeprav to v resnici ni naravi prijazno početje. Ambrozija na Šentjurskem Po opozorilu smo jo v velikem številu našli ob cesti Jezerce-Planina pri Sevnici, nekaj velikih grmov ob cesti Pod Rifnikom, ob industrijski coni Šentjur in ob jezeru na Proseniškem. Opazili smo jo tudi ob znanem gostišču Pri Olgi. Na rastišča smo opozorili šentjursko enoto podjetja Vzdrževanje in obnova cest (VOC), ki skrbi za uničenje te agresivne rastline. »Drugo košnjo bomo izvedli najkasneje do 20. septembra, ko se vrne kosilnica iz Rogatca,« nam je po telefonskem pogovoru povedal vodja šentjurskega VOC Peter Kolar, kar je v 16 dni od našega opozorila. »Sistem čiščenja, ki ga izvaja VOC, je rangiran po pomembnosti ceste. Najprej se čistijo glavne ceste, šele nato ostale lokalne ceste in ceste nižjega prioritetnega razreda. Rastlino bomo pokosili, če pa bo potrebno še škropljenje proti rasti, se obrnite na fitosanitarno inšpekcijo (FSI),« nam je svetoval Kolar. Inšpekcija FSI je na ozemlju celjske območne enote prejela 18 prijav o sumu na navzočnost ambrozije. Opravili so 27 pregledov zemljišč in potrdili navzočnost te nevarne rastline na 25 lokacijah. Kar 16 lastnikom zemljišč so izrekli opozorila po Zakonu o inšpekcijskem varstvu. V Šentjurju so inšpektorji že 10. julija prejeli prvo prijavo neodstranjene ambrozije, od takrat naprej pa do 4. septembra ni bilo več prijav. dejstva novice Zakon Zakon določa, da morajo imetniki izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov. Inšpektor na podlagi prijave opravi ogled, imetnika zemljišča seznani s predpisi in mu določi rok, do katerega mora rastline odstraniti. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 1.500 EUR, če je pravna oseba, oziroma 500 EUR, če je fizična oseba. Planinski šolarji po skoraj letu dni znova na enem mestu OŠ Planina pri Sevnici. Svečanega odprtja, čeprav v dežju, seje udeležila velika množica krajanov. Piše: Jure Godler Planinska šola je bila verjetno edina šola v Sloveniji, ki je svoje duri odprla že v soboto, 1. septembra. S tem so simbolično obeležili zaključek investicije v šolo, vredne 1,6 milijona EUR in s tem planinsko mladež iz najrazličnejših nadomestnih učilnic po kraju ponovno združili v skupnem objektu. Tako je na prvi pravi šolski dan 110 učencev tudi uradno vstopilo v novo šolo. Žal pa je slovesnost pokvaril dež in v dogovoru s PGD Planina pri Sevnici so prevzem ključa opravili pod šotorom, namenjenim za naslednjednevno tradicionalno Angelsko nedeljo. Nova, lepa planinska šola Spregovorili pomembneži Učenci so pripravili zanimiv kulturni program, ki so ga vadili med počitnicami. Zaradi dežja so ga tik pred zdajci nekoliko spremenili. Vpletli so še Tončka, ki je v šolo zamudil nekaj desetletij in s tem domiselno prepletli sedanjost in preteklost. »Ugriznili smo v kislo jabolko, saj večine parametrov nismo imeli in lotiti se takšnega projekta v teh nestabilnih časih ni mačji kašelj,« je svoj nagovor začel župan mag. Marko Diaci. Poudaril je pomen pripravljenosti šolskega kolektiva ter krajank in krajanov, saj je pouk od novembra na Planini potekal kar na šestih različnih lokacijah. Šola je svoje duri odprla najprej povabljencem, potem pa še vsem krajanom. lejstva novice Zahvale Planinski osnovnošolci so od lanskega novembra gostovali na kar šestih različnih lokacijah na Planini. Zahvale za gostiteljstvo gredo zdravstvenemu domu Šentjur, gasilskemu društvu, eko kmetiji Kovač iz Šentvida, podjetju Vermina, podjetju Asfalt Kovač ter krajevni skupnosti. Vsi so prejeli spominske zahvale. Zbrane je nagovoril tudi vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na M1ZKŠ Alen Kofol, ki je vsem skupaj zaželel, da bi uspešno krmarili med vrednotami, kot so pogum, prijateljstvo in sprejemanje drugačnosti. Ravno s 1. septembrom je ravnateljico Anico Novak na čelu javnega zavoda nasledila Mateja Zendzianowksy. Lepa sola Kulturni vložek so prispevali tako pevke in pevci MePZ Zarja in otroškega zborčka, oba pa vodi Matej Romih. Ivanka Uduč je spesnila pesem o šoli, ki jo je tudi prebrala. Župan je pred ogledom šole novi ravnateljici podelil simboličen ključ šole, nato pa sta še zaplesala. Sledil je še podroben ogled šole, na vstop v že navzven čisto drugačen objekt pa so radovedno čakali praktično vsi obiskovalci. Vrtec Hruševec in šola Planina Občina Šentjur je na novinarski konferenci pred začetkom šolskega leta objavila, da so se v mesecu avgustu zaključila dela na novi enoti vrtca v Hruševcu ter na rekonstrukciji in dograditvi osnovne šole Planina pri Sevnici. Nova enota vrtca je odziv občine na naraščanje povpraševanja za prvi vpis. Vrtec je zgrajen po principu nizkoener-gijske gradnje, ustreza sodobnim standardom in nudi optimalne pogoje. Nov vrtec je namenjen varstvu 119 otrok v šestih oddelkih. Z novo enoto so se kapacitete to- liko povečale, da bo čakalna vrsta praktično odpravljena. Na Planini se je zaključila gradnja zunanjega igrišča ter rekonstrukcija in dograditev objekta osnovne šole, tako da sedaj zadostuje standardom devetletke. Župan mag. Marko Diaci je poudaril, da je bil začetek del na fazi rekonstrukcije in dozidave telovadnice predviden v letošnjem letu, vendar pa zaradi rebalansa državnega proračuna finančna konstrukcija še ni zaključena. Dela se bodo predvidoma začela v prihodnjem letu. Telovadnico OŠ Planina pri Sevnici naj bi rekonstruirali naslednje leto. Podgrajčani z novo cesto Cesta do Oblakovih. Ko se dolgoletne želje uresničijo. Piše: Jure Godler Na odprtju na novo asfaltiranega dela ceste v Podgradu se je zbralo kar 40 krajanov »mlade« krajevne skupnosti Vrbno -Podgrad. Predsednik sveta KS Damjan Biščan je bil nad novo cesto navdušen. »Dokončan odsek ceste Korošec-Oblak je za nas velik dogodek,« je začel svoj slavnostni govor. KS spada med manjše v občini in posledično razpolagajo z manjšimi sredstvi. Teh je letno približno 22.000 EUR, zato morajo z njimi ravnati še toliko skrbneje. Sredstva morajo zadoščati za redno letno in zimsko vzdrževanje cest. Tako so leta 2011 na razpis Občine Šentjur prijavili to cesto v skupni dolžini 498 m, kjer so jim namenili 23.800 EUR, ki so jih porabili za asfalt. Krajani in KS so prispevali za urejeno podlago. Grobi del in odvodnjavanje so uredili krajani ter za to zbrali 11.000 EUR in prispevali prostovoljno delo. KS je prispevala še 11.000 EUR. »Skupen strošek ceste je znašal približno 46.000 EUR,« je nadaljeval Biščan. Vsaka cesta je naša »Vsaka takšna pridobitev v občini je v korist vseh nas,« je svoj nagovor začel župan mag. Marko Diaci. Takšen koncept rekonstrukcije cest izvajamo skupaj občina, KS in nenazadnje občani s prispevki in v delu. V občini je registriranih 800 km cest, 240 km javnih poti, 160 km lokalnih cest, ostalo pa so nekategorizirane ceste. Opozoril je tudi na varno in previdno vožnjo po cesti. Procesija se je po prerezu traku podala v ritmih harmonike proti Oblakovi domačiji, kjer so novi pridobitvi še primerno nazdravili. Slavnostni trak so prerezali Damjan Biščan, Damjan Oblak in mag. Marko Diaci. JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 0,95 EUR/o,5 min Zaupajte nam težave v ljubezni, zdravju, financah in ? skupaj bomo poiskali rešitev, s Kava bar Pošta Tomaž Dr Mestni trg 7, Šentjur Maša kava diši nepozabno! Elbatrade d.o.o. ssse,*; Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov 'V Solarji k znanju naproti Šolske klopi bo v novem šolskem letu grelo 195 prvošolčkov. Šolsko leto 2012/13. Seje v občini Šentjur, kjer narašča število prvošolčkov in se povečuje vpis v vrtce, pričelo v znamenju novih pridobitev. Piše: Jasna Romih Dograjena enota vrtca v Hruševcu, katere investicija velja za največjo na področju predšolske vzgoje v občini v zadnjih desetletjih, je odprla vrata več kot 100 otrokom. Naše malčke in malo večje korenjake je sprejel vrtec Šentjur, ki deluje vil enotah na 13 lokacijah, skupno ima 723 otrok, od tega 206 novincev, ki so bili razporejeni v 24 oddelkov. Povečalo se je tudi število učencev, saj šest osnovnih in štiri podružnične osnovne šole, ki delujejo v občini, v tem šolskem letu obiskuje skupno 1.639 učencev, od tega 195 prvošolčkov. Največ, skupaj s podružnicami, prvošolčkov premore OŠ Franja Malgaja (64), OŠ Hruševec Šentjur 42, OŠ Dramlje 29, OŠ Blaža Kocena Ponikva 21, OŠ Slivnica pri Celju 30, OŠ Planina pri Sevnici pa 9. Slednje je pozdravil župan mag. Marko Diaci že na sobotni otvoritvi šole, kjer je šolarjem in kolektivu zaželel dobro počutje v prenovljeni šoli. Rutica in slikanica Sicer pa je župan pozdravil in obiskal vse prvošolce in njihove starše v občini. Vsi prvošolci so prejeli za popotnico, v dar od občine, didaktično slikanico o škofu Martinu Slomšku Učilnica pod orehi, ki je nastala in bila izdana v okviru Slomškovega leta v občini, izšla pa jev zbirki Znameniti Slovenci. Ob zavezovanju rumenih rutic, ki veljajo za simbol začetnikov v prometu, ter ob kresničkah za večjo vidljivost in opaznost je župan prvošolce dodatno opozoril na previdnost v prometu. In ker je potrebna posebna previdnost tudi voznikov, saj znova šolske poti, ulice in pločnike zasedejo otroci, ki so ena izmed najbolj ranljivih skupin udeležencev v cestnem prometu, so s skupnimi močmi za varnost poleg policistov poskrbeli tudi predstavniki S P V, Rdečega križa ter prostovoljci in dijaki Šolskega centra Šentjur. Ti so najmlajšim nudili pomoč pri prečkanju cest in jih opozarjali na nepravilnosti. Pohvale gre dati tudi policistom, ki so bili prisotni na najbolj izpostavljenih točkah ter izvajali nadzor nad neupoštevanjem omejitev hitrosti v bližini šol in prevozi s šolskimi avtobusi. V namen ozaveščanja varnosti v prometu je bila prvošolčkom izročena tudi knjižica. dejstva hovTce Brez čakalnih list Z izgradnjo nove enote vrtca v Hruševcu se je čakalna lista skorajda odpravila, kar potrjujejo podatki iz aprila letošnjega leta, ko je bilo na njej kar 137 otrok, od tega 93 otrok iz občine Šentjur, danes pa jih je le še 8. Dobje znova v znamenju starih običajev Prihodnost Kozjanske domačije je tudi v apiterapijah. Kozjanska domačija. Organizatorji so pripravili kar šest dni zanimivih prikazov starih običajev in obrti. Piše: Jure Godler Na Kozjanski domačiji, ki opazno prerašča v vas, so konec avgusta pripravili zanimiv skupek dogajanj. Obiskovalci, kijih je bilo letos znova rekordno število, so si lahko ogledali prihod živine na pašo, predstavitev zeliščne kmetije Kalan, ki je izvedla tudi pripravo ognjičeve kreme in prisluhnili predstavitvi pesniške zbirke Milenka Straška. Sreda je bila namenjena otrokom in njihovim staršem, ki so se igrali po starem in si izdelali žoge iz slame. Proti Dobju so se lahko zapeljali z zapravljivčkom. Prikazali so tudi vasovanje, kot je bilo v navadi nekoč. Četrtkov dan je bil namenjen čebelarstvu, ki mu lastnik Kozjanske domačije Bojan Guček daje še poseben pomen. V prihodnosti bi rad veliko več pozornosti namenil apiterapiji -zdravljenju s čebeljimi piki, zato je letos prvič predstavil apiterapevtski čebelnjak in čebričenje. Tudi Guzaj in glasba V petek so organizatorji ostali zvesti tradiciji in v goste povabili dramsko skupino Prevorje z ljudsko igro o razbojniku Guzaju. Za številne obiskovalce predstave je bil »cimpr« - skedenj skoraj premajhen. Ta dan so posvetili tudi delavnici zavoda Etno-Eko Od zrnja do kruha. Ves teden je bil obarvan tudi glasbeno. Med drugim so nastopili Slamjeki in Vaški kuharji. Obiskovalcem je Rok Vodeb predstavil ljudsko glasbilo oprekelj, vsak dan pa je na domačiji | igrala tudi harmonika, katere meh i so raztegovali mladi dobjanski o harmonikarji. ^ Novost letošnjega leta je bila Kozjanska krčma, ki je ves teden ponujala posebnost Kozjanske domačije - kozjanski krompir, gosti pa so lahko naročili tudi »jabuček« in »tepkuc«. Večina ostalih prireditev, ki niso bile na prostem, je gostovala pod novim-starim cimprom Kozjanske domačije, ki se je pokazal za odličen prireditveni prostor. Upajo, da bo v prihodnje še bolj zaseden. Ves teden je bila tam na ogled razstava kruha, peciva in ostalih kozjanskih dobrot. Velik napor »Vsako leto je naša prireditev bolj naporna,« nam je zaupal že vidno utrujeni lastnik in organizator prireditve Bojan Guček. Zaradi s velikega števila različnih prireditev | so jih porazdelili na več dni, saj s bi bilo samo za en dan preveč | natrpano. Letos so več vložili v oglaševanje in to se obrestuje, saj se počasi utrjuje tudi znamka Kozjanska domačija. V prihodnosti si želijo vpeti še več sodelavcev, saj je idej ogromno, že sedaj pa sodeluje veliko ljudi iz kraja, od gasilcev do kulturnega društva. Glavno breme vseh prireditev leži na ramenih Razvojnega zavoda Grča in Kozjanske domačije. I ■ g ifiNTJUdSKcfl^H dejstva novice Rdeča nit Rdeča nit letošnjega Tedna starih obrti in običajev je bilo pokrivanje slamnate strehe. Ker se pri slamnati strehi rabijo tudi prekle (late) in škupnice - leskove palice, ki, povezane skupaj s škupnicami, držijo slamo na strehi. Pri izdelavi prekel in lat so lahko sodelovali tudi obiskovalci. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako so včasih gradili slamnato streho. fflmmmmmmttmimM Nova cesta v Bobovem pri Ponikvi V Bobovem pri Ponikvi so v nedeljo, 9. septembra, v sklopu prireditev ob športnem dnevu na Ponikvi odprli modernizirano javno cesto Lise-Bobovo (odsek Smoletov križ-Lisec). Dolga 1.170 metrov in široka tri metre je Krajevno skupnost Ponikva, po besedah predsednika Janka Pušnika, stala 55 odstotkov njihovega letnega proračuna, kar znaša 55.000 evrov. Krajani so prispevali 12.000 evrov. Cesta, ki ima sedaj urejeno odvodnjavanje in nasipe ter tudi bankine in brežine, je nastala v dobrem sodelovanju s krajani, ki so veliko pomagali in sami investirali v gradnjo ceste. Asfaltno prevleko je pokrila Občina Šentjur v vrednosti 65.000 evrov. Ta cesta je letošnji naj večji projekt KS Ponikva in je bila dolgoletna želja krajanov. (G. A.) r Tf m\ mn j ►fe Slavnostni trak modernizirane Ceste v Bobovo so množično prerezali. Trojezična pesnitev v Dobju Tekoče zlato na Zusmu Marija Plemenitaš. Izšla je njena druga knjižna izdaja - Legenda o nastanku Dobja. Piše: Jure Godler Pesem mora dozoreti. In res je zorela. Prvič jo je avtorica Marija Plemenitaš prebrala v javnosti, ko so se v Dobje pripeljali turistični vodniki. S to pesnitvijo je avtorica v rimah predstavila zgodovino kraja. V njenem srcu pa je ta pesnitev po ustnem izročilu njenega očeta živela domala vse njeno življenje. Izgubljeni grof Pesnitev Legenda o nastanku Dobja govori o mladem Marija Plemenitaš je v rimah zapisala legendo o tem, kako je nastalo Dobje. celjskem grofu Urhu, ki se je podal na enodnevno ježo iz Celja na Planino. Ker ga je prehitela tema, poti do Planine ni nadaljeval in se je v dobovem gozdu ulegel pod hrast in v molitvi prosil sveto Barbaro za pomoč. V molitvi je grof zaspal in v sanjah se mu je prikazala sveta Barbara. Zjutraj je splezal na vrh hrasta in v daljavi zagledal planinski grad. V zahvalo je svetnici na tem mestu postavil kapelo, ki je še danes del cerkve sv. Marije - Karmel-ske Matere božje. Zanimivo je dejstvo, da je pesnitev prevedena v še dva tuja jezika, v nemščino in angleščino. Za prevod v nemški jezik je poskrbela Urška Godler, v angleškega pa Valerija Peternel. Spremno besedo je napisal Milenko Strašek. Knjiga je obogatena z ilustracijami, ki jih je narisal Rok Vodeb, mlajši ustvarjalec iz Glince. Na predstavitvi pesnitve se je 9. septembra zbralo precej ljudi, ki so dobjanski kulturni hram napolnili do zadnjega kotička. Avtorica je s pomočjo vseh svojih petih hčera in družine pripravila zanimiv kulturni program, kjer so zapele pevke Dobjanski vengerli, zaplesali sta vnukinji Julija Šmid in Vanesa Centrih. Ivanka Uduč je čestitala avtorici pesnitve kar s svojo pesmijo. # aforizem IlOViCe Proračun, ki ni rezultat pogajanj in kompromisa, je diktat. Diktat manjšine nad večino, (jmm) POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 /y\ Martin Laubič s.p. I .Vi 1 Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moil: hubk.mortinfHiol.nct črtat T£N IN STROPOV GSM: 041672 302 Robert Polnar, Andreja Roš, Danica Recko, Irena Rejec Brancelj in Srečko Krajnčan so nazdravili s »tekočim zlatom«. Farovški vodnjak. Na Zusmu so s slovesnostjo odprli prenovljen stoletni Farovški vodnjak. Piše: Milenka Blaževič Vodnjak je predvsem kot rezervni vir pitne vode za krajane in pohodnike. Bo pa tudi zelo pomemben vir požarne vode, saj na pobočju Žusma ni javnega vodovoda iz doline. Vrednost obnove je bila 7.800 evrov, od tega je Helios prispeval 2.750 evrov, ostalo Občina Šentjur in Krajevna skupnost Loka pri Žusmu. Pri obnovi so največ pomagali člani društva Izviri Dobrina. Izvajalec del je bil Remont d. d. Celje pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje. Projekt je potekal v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, s pomočjo katerega je potekala obnova. To je že 81. obnovljeni vodni vir v 70 občinah v 15 letih delovanja sklada. Pri obnovi so vodnjak od znotraj očistili in na novo postavili celoten zunanji del z nadstrešnico. Uporabili so nekaj starega lesa in leseni pokrov vodnjaka. Vodnjak je globok 3,80 metra. Vodnjak je v lastništvu župnije Loka pri Žusmu. Škofija Celje je izdala soglasje za obnovo. Blagoslov vode, vodnjaka in zbranih je prisrčno izpeljal slivniški župnik Marko Šraml. V kulturnem programu so nastopili triperesna deteljica, ki jo sestavljajo brata Matija in Grega ter sestra Patricija Marčen iz Dobrine, in domači pevci Fantje z Žusma. Predstavili so se tudi učenci OŠ Slivnica pri Celju, ki so predstavili nagrajeno projektno nalogo iz Heliosovega sklada »Voda je Dobrina«. Zbrane domačine je nagovoril podžupan Robert Polnar ter poudaril, da z obnovo vodnjaka na Žusmu Občina Šentjur izkazuje usmerjenost v ohranitev in izboljšanje vodnega okolja in kot bogastvo naravne dediščine. Predsednik KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan je izpostavil veliko problematiko z oskrbo pitne vode, saj 40 % krajanov ni oskrbljenih iz javnega vodovoda. Med gosti sta bili tudi vodja projektov tržnega komuniciranja Helios Domžale d. d. Andreja Roš in predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in okolje, sekretarka na Sektorju za vode, dr. Irena Rejec Brancelj. Na koncu so simbolično zajeli vodo in nazdravili novi pridobitvi za kraj. lejstva novice Pobudnica Pobudnica obnove vodnjaka, predsednica Društva Izviri Dobrina, Danica Recko je povedala, da bo ta vodnjak predstavljal pomembno vsebinsko točko Grajski učni poti Žusem, projektu, ki ga je lansko leto njihovo društvo uspešno prijavilo na razpisu Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«. Na zaključku so združili tako humanitarnost kot ples. Evropa je migala Izmenjava. Mladi iz štirih držav so našli skupno točko - ples. Piše: Jure Godler Od 24. avgusta do 2. septembra so mladi iz Mladinskega centra Šentjur (MCŠ) gostili kar 24 mladih iz štirih različnih držav - Španije, Poljske in Romunije in gostiteljske države Slovenije. Osrednja tema izmenjave je bil ples in medvrstniško učenje. Na delavnicah so se naučili plesati flamenko, sodobne in ljudske plese ter moderni hip hop. Pripravljali so se na zaključno predstavo. V goste so povabili tudi Katarino Ratej in Miha Pozniča, oba izkušena plesalca hip hopa, ki sta mladim poleg učenja plesa odgovorila na vprašanja o plesu in poklicni karieri. Ples Gostje in gostitelji so obiskali tudi plesno šolo Plesni val, zaplesali na ploščadi pri kulturnem centru v Šmarju pri Jelšah, si ogledali prestolnico kulture ... S plesno predstavo so na zadnji avgustovski dan navdušili v neobičajnem prostoru - skladišču podjetja Robo trade, ki se je izkazalo primerno za srednje velike prireditve. Zaključno prireditev izmenjave so združili z zaključkom delavnic, ki jih je izvedla Ljudska univerza Šentjur in se družno predstavili na dobrodelni prireditvi Mozaik, ki je potekala v okviru projekta »Mozaik mladosti in izkušenj«. Z nakupom izdelkov, ki so jih pripravili v poletnih delavnicah v LUŠ, so obiskovalci pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin pri nakupu šolskih potrebščin. Ce zastane srce Defibrilator. Naprava za urgentno spodbujevanje srca našla prostor na Ponikvi. Piše: Gašper Andrinek V sklopu Športnega dneva na Ponikvi, ki je potekal v soboto, 8. septembra, so na Ponikvo umestili novo pridobitev. Napravo, ki rešuje življenja in omogoča, da čas do prihoda urgentnih vozil ne traja tako dolgo - defibrilator, so priskrbeli na pobudo Društva prijateljev mladine Ponikva. Pobuda za nabavo naprave je prišla že lansko leto. Na Ponikvi je vsakoletno več prireditev, kjer se zadržuje veliko število ljudi in obstaja možnost različnih vzrokov za zdravstvene težave in zato posledično uporaba prve pomoči in defibrilatorja. V sodelovanju s PGD Ponikva in njegovo ekipo prve pomoči ter z zdravnikom s Ponikve Jernejem Košakom so napravo, dejstva nriflce Kaj je defibrilator? Defibrilator, ki so ga kupili na Ponikvi, je avtomatski eksterni defibrilator. Je naprava, ki se uporablja za ukrepanje ob srčnem zastoju. Z njo skozi srce prizadetega spustimo sunek električnega toka in tako spodbudimo srce k vnovičnemu utripu. Naprava sama vodi tistega, ki ga uporablja in skuša pomagati ponesrečencu. Jernej Košak je demonstriral uporabo defibrilatorja. vredno 2.500 evrov, kupili in jo umestili na gasilski dom, kjer je dostopna vsem, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Možnost je tudi mobilna, zato jo bodo prinesli na vsak večji dogodek na Ponikvi ob prisotnosti usposobljenih ljudi. Defibrilator sta v eni tretjini pokrili KS Ponikva in Občina Šentjur, ostalo je prispevalo DPM Ponikva, druga društva in različni posamezniki. Uporabo naprave in prvo pomoč so strokovnjaki prikazali v večernem delu Športnega dneva na Ponikvi in po drugi maši naslednji dan. Srečanje upokojencev V Podčetrtku so se v začetku meseca zbrali člani društev upokojencev Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Celje. Srečanja so se udeležili visoki gosti, kot so: predsednik države dr. Danilo Turk s soprogo Barbaro, predsednica ZDU Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, poslanci DZ in župani; mag. Marko Diaci - Šentjur, Martin Breči - Dobrna, Franc Leskovšek - Dobje, Miran Jurkošek - Štore, Beno Podrgajs - Vojnik, Dušan Andrej Kocman - Kozje. V kulturnem programu so nastopili otroci vrtca in učenci OŠ Podčetrtek, vokalna skupina Osti jarej, Vaške pevke iz Pristave, članice DU Pristava pri Mestinju, Plesna skupina OŠ Dobje in Tamburaška skupina Zelenjak. Pravo presenečenje je pripravil domači župan s harmoniko in pevsko skupino prisotnih županov. »Bilo je srečanje v pravem trenutku, ko starejši potrebujejo pomoč mlajših, ravno zato sem za medgeneracijsko povezovanje,« je povedal župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Besedam se je pridružil tudi župan Dobja Franc Leskovšek. (M. B.) Župani so ob harmoniki tudi zapeli. 1 Sadje, ki teče že petdeset let Mira Močnik: Vital Mestinje je že bil vodilni proizvajalec sirupov v Sloveniji. Danes si ugled vračamo. Vital Mestinje. Zaposluje 36 ljudi, ki redno prejemajo plače, regres in druge prejemke z naslova dela. Letni promet podjetja, ki je od leta 1997 del skupine Pivovarne Laško, je približno pet milijonov evrov. Direktorica podjetja je Šentjurčanka Mira Močnik, ki sije za prvo petletje zadala smele načrte. Kolektiv jih uspešno uresničuje, zaradi česar je delovno praznovanje 50-letnice podjetja toliko lepše. Spraševala: Sergeja Javornik Foto Sergeja Javornik, arhiv podjetja Mineva 50 let od nastanka Vi-tala Mestinje. Katere so glavne prelomnice v zgodovini podjetja? „Da, res je. Prav letos je 50 let, odkar je v Kostrivnici začel delovati obrat SAD-SOK, ki je predhodnica današnjega Vitala Mestinje. Jaz lahko govorim o prelomnicah od leta 1989, ker sem takrat prišla v Vital, od prvega decembra 2010 sem direktorica. Prva velika prelomnica je bil razpad Jugoslavije, saj je bil takrat Vital na te trge vezan skoraj 80-odstotno. Praktično čez noč smo se morali preusmeriti na majhen slovenski trg, kjer so se pojavljali vsi. Ampak kljub vsemu smo z napori, s pripadnostjo in z zaupanjem v svoje proizvode zmogli premagati tudi to oviro, zato še danes delujemo. Druga pomembna prelomnica je bila, ko je postala naš lastnik Pivovarna Laško, tretja pomembna prelomnica pa je bila združitev slovenske trgovine. Iz takratnih veliko dobrih trgovskih verig so nastali praktično štirje pomembni trgovci, ki nam danes predstavljajo kar 90 odstotkov celotnega prometa." Kako je z leti po vašem mnenju rasla prepoznavnost blagovne znamke Frupi med potrošniki? Kaj pravijo številke? „Leta 1989 smo imeli sto zapos- lenih in smo proizvedli približno dva milijona litrov, danes imamo zaposlenih 36 in proizvedemo približno 13 milijonov litrov. Žal je v teh količinah zgolj 20 odstotkov Frupi proizvodov, ker smo se precej preusmerili v polnitve različnih trgovskih blagovnih znamk. Smo pa kljub vsemu zadnji dve leti naredili veliko na prepoznavnosti Frupija, predvsem na segmentu sirupov. Letos smo jih popolnoma prenovili - govorim o litrskih sirupih Frupi, ki so brez konzervansov, brez sladil in brez umetnih barvil. Skratka, taki, kot so nekoč že bili, ko smo bili vodilni proizvajalec sirupov v Sloveniji. Danes si ugled vračamo, saj smo z izboljšano kakovostjo, novim dizajnom in določenimi marketinškimi dejavnostmi že prišli na drugo mesto v Sloveniji. Cilj je vsekakor postati in biti vodilni v tem segmentu. Letos je indeks že 138, kar je zelo spodbudno." Ni pa to edini poslovni cilj, kajne? „Ko sem prvega decembra 2010 postala direktorica Vitala Mestinje, sem si naredila okviren petletni načrt z naslednjimi cilji: Frupi sirupi morajo postati vodilni v Sloveniji, Frupi nektar iz jabolk mora biti drugi sledilec na slovenskem trgu, Frupi sokovi in nektarji morajo doseči najmanj 6- do 10-odstotni tržni delež. Naš cilj je še najmanj 10 odstotkov proizvodnje izvozi- ti. Obenem želimo odvisnost od trgovskih blagovnih znamk znižati v korist Frupija. Se pa zavedamo, da so trgovske znamke globalna prihodnost, zato od njih nikakor ne bežimo, saj je za nas pomembna ekonomija obsega. Vendar je zelo pomembna tudi močna lastna blagovna znamka, na kateri vsaj delno ustvarjaš akumulacijo, ki jo moraš v veliki meri preleviti v trgovsko blagovno znamko. Zato želimo povečati polnjenje lastne blagovne znamke Frupi." Kakšni so cilji prodaje na slovenskem in tujih trgih? „Na slovenskem trgu smo praktično prisotni pri vseh trgovcih. Cilj je, da pripravimo tudi del ponudbe za gostinstvo. Imamo lastnika, ki ima mrežo zelo dobro obdelano in tukaj vidimo svojo konkurenčno prednost. Na tujih trgih za zdaj še nismo prisotni razen v Bosni, kjer eno podjetje proizvaja sirupe Frupi po naši licenci in iz naših baz, tako da imamo pokrito Federacijo in Srbsko Krajino. Ravno zdaj tudi zaključujemo razgovore s poslovnim partnerjem za obdelavo hrvaškega trga. Zelo pa bomo veseli, če bodo predvsem potrošniki iz naše bližnje okolice še bolj posegali po naših proizvodih, saj se bo podjetje tako lahko še bolj razvijalo in na dolgi rok omogočilo dodatne zaposlitve ljudem iz lokalnega okolja." Osnovni dejavnosti podjetja sta dve, predelava sadja ter polnjenje sokov, nektarjev, sirupov in pijač blagovne znamke Frupi. Predelave sadja je zdaj manj; zakaj? „Da, res je, naši osnovni dejavnosti sta dve, vendar zadnja tri leta nismo predelovali jabolk. Včasih jih ni bilo dovolj, zdaj pa stiskalnica in koncentrator nista v funkciji. dejstva hoflce Redne plače, stabilna družba V podjetju Vital Mestinje so preteklo leto poslovali pozitivno, česar so zelo veseli, saj so leta 2010 zabeležili precejšnjo izgubo. Cilji za letos so po besedah direktorice Mire Močnik zelo ambiciozni, saj so si zastavili za osem odstotkov večji količinski načrt. V Vitalu je 36 zaposlenih, letni prihodki so približno pet milijonov evrov. Zaposleni redno prejemajo plače in vse bonitete, ki jim pripadajo - regres za letni dopust, malice, prevozni stroški. Vedno se na koncu leta najde kak znesek za božičnico oziroma zahvalo ljudem, ker so delali dobro. Potrebni bi bili veliki vložki, ki pa ekonomsko niso upravičeni glede na to, da je pridelovalcev domačih jabolk vedno manj in bi bile odkupne količine absolutno premajhne. To pa ne pomeni, da se ne bomo kako drugače organizirali. Za lastne proizvode si bomo vsekakor priskrbeli domačo surovino." Pred leti ste odkupovali jabolka od lokalnih kmetovalcev. Slišati je, da nameravate to prakso ponovno uvesti v poslovanje. Drži? „Da, drži. Dogovori s poslovnimi partnerji, ki bodo za nas odkupili jabolka s Kozjanskega, že potekajo. Predvsem s Kmetijsko zadrugo Šmarje in z našim potencialnim partnerjem, ki bi odkupljena jabolka stisnil in predelal v koncentrat, ki ga bomo uporabljali izključno za Frupi proizvode. Jabolka smo nazadnje odkupili leta 2008 in jih predelali toliko, da smo imeli lastnega koncentrata dovolj za dve leti samo za Frupi nektar iz jabolk, ki smo ga ponosno reklamirali, da je iz kozjanskih jabolk. Ta zaloga je zdaj pošla. Ker se vračamo k naravi in v izdelke Frupi želimo vrniti pridih Kozjanskega, smo se odločili, da bi določeno količino jabolk spet odkupili. Naša strategija bo temeljila na tem, da bomo imeli v proizvodih Frupi slovenska jabolka." Katere izdelke proizvajate in polnite? ..Proizvajamo 95 različnih izdelkov. Od tega 29 proizvodov blagovne znamke Frupi, in sicer: nektar iz jabolk, pomaranč, ananasa, sadni O aforizem novice Neodvisnost in svoboda imata svojo ceno tudi v kulturi. V kulturi predvsem v črtanju iz občinskega proračuna projektov in zmanjševanju sredstev za dejavnost, (jmm) pijači multivitamin in šebesa ter 10 različnih okusov sirupov, ki so polnjeni v embalažah od litra do treh litrov. Najbolj kakovostni med njimi so vsekakor sirupi Frupi, ki so polnjeni v litrski embalaži, z okusi jagoda, borovnica, ACE, pomaranča-ananas, malina-ribez, brusnica in bezeg. Pri Frupiju smo namreč naredili izjemno selekcijo, ukinili smo vse proizvode, ki niso zadovoljili naših pričakovanj oziroma niso bili dovolj kakovostni. Po licenci od Fructala polnimo in prodajamo še Bibito orange in tropic." Kakšna je zmogljivost polnilne linije? ..Zmogljivosti naših polnilnih linij so prevelike, saj so koncipirane na dosti večje trge, kot je Slovenija. V najboljših mesecih smo tudi že proizvedli približno dva milijona litrov, lahko pa bi še več. Se pa nepretrgoma trudimo za pridobitev novih poslov, da bi proste zmogljivosti čim bolj zapolnili." Omenili ste že prenovo embalaže in etiket proizvodov. Ste se odločili tudi za nove proizvode oziroma okuse? „Za zdaj so naše novosti na segmentu sirupov, ki so polnjeni v litrski embalaži. Etikete so nove sveže, igrive, prepoznaven je slogan Frupi. Imamo dva nova sirupa, na katera smo zelo ponosni; jagoda, ki ima 30-odstotni sadni delež, in borovnica, ki ima 12-odstotni sadni delež. To so naši premium proizvodi. Za jesen pripravljamo novo strategijo na področju preoblikovanja embalaže nektarjev in sadnih pijač." Katere so odlike sokov, sirupov, nektarjev Frupi? ..Odlike naših sokov, nektarjev in sadnih pijač, ki so polnjene v moderni ekološki pure-pack embalaži, so: vsi so brez konzervansov, brez sladil in brez umetnih barvil. Vse to tudi velja za sirupe Frupi v litrski plastenki." krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM.041 731 073 Jrctjiie ure; ^tem.ish-nh teis@fe.sh-Ms estaMIleiflZldUtoM« 2 (Športni p«rK Seetjur) 3230 Še$itSur Zaigrali so Anemarie Golob, Rok Potočnik, Zala Fidler, Zala Kramperšek in Žiga Pinter. Slomšek in slovenščina sta kul Slikanica in zbornik. V okviru praznovanj Slomškovega leta sta bili izdani dve novi knjigi. Piše: Jure Godler V okviru projekta Knjižnice Šentjur, Tudi odrasli beremo za bralno značko, so dali poudarek na branju knjig šentjurskih avtorjev in knjig o naših krajih in ljudeh. Osrednji dogodek v čast Slomškovega leta in Maribora, Evropske prestolnice kulture, je bila predstavitev didaktične slikanice o škofu Antonu Martinu Slomšku Učilnica pod orehi in zbornika literarno-kreativne delavnice Jezik je treba spoštovati: Slomšek in slovenščina sta kul. Obe knjigi sta bili na zanimiv način prikazani na literarno-glas-benem večeru, ki ga je pripravila Knjižnica Šentjur. Or- Slikanica in zbornik Literarne in likovne prispevke je oddalo kar 95 učencev osnovnih šol s Ponikve, iz Slivnice, Hruševca, Dobja in s Planine in vsi so bili vključeni v zbornik. Vsebinska zasnova delavnice je nastala v sodelovanju knjižnice in Maje Furman, zbornik pa je oblikovala ilustratorka Mojca Cerjak. Izdajo teh dveh knjig je delno sofinancirala občina Šentjur, večinsko pa Evropski kmetijski sklad - LAS od Pohorja do Bohorja. ganizatorji so povabili medse mlade igralce iz OŠ Hruševec Šentjur in OŠ Blaža Kocena Ponikva. Slednja dva sta predstavila moderno verzijo Shakespearovega Romea in Julije, kjer zaljubljenca ne najdeta skupne srčne poti, hruševljani pa so se bolj posvetili nastanku pesmi, rapu in srčnim težavam, vmes pa prebirali odlomke zgoraj omenjenih knjig in prispevke učencev. Ohranimo jezik Spregovorila je tudi direktorica knjižnice Tatjana Oset, ki je med drugim pohvalila otroke, ki so k zbranemu delu pristopili z resnostjo in odgovornostjo. »Ustvarili so več kot odlične izdelke, ki nas tolažijo in mirijo, da se nam ni treba brati za slovenstvo in naš jezik v prihodnje,« je nadaljevala Osetova. Župan mag. Marko Diaci je začel z Borovnikovimi besedami: Če bi Slovenci maternega jezika, kulture in pesmi ne imeli, kot narod ne bi preživeli. Poudaril je pomen Slomškovega leta in čestital vsem, ki so se udeležili bralne značke za odrasle. »Slikanico, ki bo podarjena vsem prvošolčkom, sem imel v rokah 195-krat, saj sem vsako lastnoročno podpisal,« se je pošalil župan. Za kulturno nadaljevanje prireditve je poskrbel citrarski kvartet, v katerem igra tudi Grobelčanka Irena Zdolšek, poleg nje pa še Peter Napret, Anita Veršec in Tomaž Plahutnik. Poleg njih je zapel tudi planinski slavček Martina Zapušek. Praznik KS tradicionalno na Zimi Blagovna. Najprej uradno, nato športno, na koncu pa veselo. Piše: Zoran Borovšak V soboto, 8. septembra, je krajevna skupnost Blagovna praznovala svoj praznik. Uro čez poldne so se zbrali na novem večnamenskem igrišču, kjer je potekala uradna otvoritev. Nato so se pohodniki, ki jih je bilo kar 150, odpravili na pohod po okrog 7 kilometrov dolgi pohodniški poti po Blagovni proti partizanski bolnici Zima. Pohod je organiziralo Turistično društvo Blagovna. Športno društvo Dole ter blagovška društva Športno in mladinsko društvo, Čebelarsko društvo, Društvo upokojencev in Konjeniško društvo so poskrbeli za dogajanje na poti. Na proslavi, ki je potekala pri partizanski bolnici Zima, so zaplesali folklorniki iz Kulturnega društva Blagovna, proslavo pa je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Blagovna. Podelili tudi priznanja Na proslavi ob prazniku so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim iz krajevne skupnosti. Priznanja je ob pomoči podžupana Občine Šentjur Roberta Polnarja podeljeval predsednik KS Anže Rezar. Priznanji sta prejela Viktor Jager za pomoč pri prenovi ceste proti parketarstvu Jager in Edvard Vodeb za prizadevno delo v Turističnem društvu Blagovna. Za skrbno opravljanje šolskega dela in obiskovanje različnih obšolskih dejavnosti so priznanja prejeli tudi Maša Leskovar, Jan Pavlič, En ja Ocvirk, Maja Kovačič in Maja Polak. Rajanje se je nadaljevalo na večnamenskem igrišču, kjer se je okoli 200 udeležencev ob zvokih ansambla Kozjanski zven veselilo skoraj do naslednjega dne. # aforizem_____________ridffie Večkrat mi postane žal, da sem napisal aforizem, ko slišim komentar tistega, ki mu je namenjen, (jmm) Prejemniki priznanj KS Blagovna. v Borut Pahor v Šentjurju Nekdanji premier in kandidat za predsednika države Borut Pahor je v svoji kampanji obiskal tudi Šentjur. V Ipavčevi hiši ga je sprejel župan mag. Marko Diaci. Po ogledu Ipavčeve rodne hiše je nagovoril trideseterico poslušalcev. Za razliko od samo formalnega obiska kandidata dr. Milana Zvera je Pahor zbranim posvetil več časa in v enournem nagovoru predstavil pomembnost naslednjih šestih mesecev. Primerjal jih je s tistimi pred letom 1991, ko se je Slovenija odločala, ali naj ostane v Jugo- slaviji ali začne svojo lastno pot. Trenutna vlada, ki jo vodi Janez Janša, se sedaj sooča z istimi in še večjimi težavami, ki bi bile bistveno manjše, če bi na lanskih referendumih podprli njegove predlagane reforme. Dodal je, da bi bile nove volitve in odstop trenutne vladne koalicije napaka, saj bi se kriza v državi samo poglabljala. Kot svoj največji dosežek je izpostavil arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Za kulturne vložke je skrbel pevec z vzdevkom Jazz. Že tradicionalno traktorsko povorko sta vodila traktorja, stara 62 let. Angeli varovali svojo nedeljo Angelska nedelja. Ena večjih turističnih prireditev v občini vendarle brez dežja. Piše: Jure Godler Če je bilo prejšnji dan odprtje prenovljene osnovne šole zaznamovano z dežjem, je organizatorjem Angelske nedelje izza oblakov posijalo sonce. Kot se spodobi, so največjo planinsko turistično prireditev, ki jo zadnja leta tradicionalno organizirajo pod okriljem PGD Planina pri Sevnici, začeli s povorko starih traktorjev in običajev. Predstavitev vasi V povorki je sodelovala večina planinskih vasi in zaselkov, vsi pa so stare kmečke običaje predstavljali kar na starih vozovih. Tako so si številni obiskovalci lahko ogledali košnjo trave, prešanje jabolčnika, striženje ovac, kuhanje žganja ... Prvič so prikazali tudi nKMHMSMHHHMMBMMMHMHNMR star običaj »einriickanje«, čas, ko so se fantje, ki so odhajali v vojsko, poslavljali od svojih objokanih deklet. Fantje z lesenimi kovčki za pribor za čiščenje in britje so svojim dekletom še zapeli. Sodelovali so pevci MePZ Zarja. S starinskimi kolesi so se v povorki zapeljali tudi člani društva Večno mladi Šentjur. Tradicionalno je sledila še povorka traktorjev, ki sta jim prednjačila najstarejša traktorja znamke Steier lastnikov Stanka Brovča iz Podpeči pri Šentvidu (letnik 1950) in Vinka Jazbinška iz Planinske vasi (letnik 1953). Dolgo povorko je moderiral predsednik PGD in obenem predsednik KS Planina pri Sevnici Rihard Stopinšek. Angelsko nedeljo so tudi tokrat spremljale razstave nagačenih živali, razstava Čebelarskega društva Planina ter slikarska razstava. Ob narodnozabavni glasbi ansamblov Seksta-kord in Slovenski zvoki, pršjači, pivu in vedno bolj »avtohtonih« čevapčičih so se mnogi Planinčani pod prireditvenim šotorom veselili vse do jutra. Predsedniški kandidat stranke SD Borut Pahor je razpravljal tudi o vzrokih krize. Kam na malico? Lačni? Za vas smo preverili, kje v Šentjurju se lahko dobro najeste. Raziskal: Zoran Borovšak Lačni? Zakaj bi čakali? Tudi mi smo kdaj lačni, zato smo se odločili pod krinko raziskati, kje v Šentjurju za malico dobite najboljše za denar, ki ga plačate. V raziskavo smo zajeli devet znanih gostiln iz Šentjurja in okolice. To so Hotel Žonta, Gostišče Bohorč, Čočka bar, Okrepčevalnica Kemoplast, Pizzerija Zanzibar, Gostilna pri Ahacu, Gostilna Lesjak Ana, Gostilna Jug in Gostilna Kajzler. Rezultati so bili v okvirih pričakovanj, za vas pa smo jih strnili v nekaj kratkih, a jedrnatih stavkov. V ocenjevalni list smo zajeli izgled in okus hrane, urejenost, odzivnost in prijaznost osebja, urejenost in snažnost lokala in toaletnih prostorov ter količino parkirnih mest. Razlika med dobrim in povprečnim Med malicami, ki smo jih poskusili, je bila razmeroma majhna razlika v kvaliteti, nekoliko večja pa v ceni. Vsi lokali, v katerih smo jedli, imajo lepo urejena parkirna mesta in razmeroma dobro urejene sanitarije. Prav tako so se lokali močno razlikovali po prijaznosti in urejenosti osebja. Med vsemi je v prijaznosti najbolj izstopal Bohorč, po urejenosti pa Žonta. Najdlje smo čakali pri Ahacu, kjer so kljub neprebrani gneči do mize prišli šele po sedmih minutah. Takoj pa so si za nas vzeli čas pri Bohorču in Kajzlerju. Gostišče Bohorč Gostišče Bohorč se nahaja v centru Šentjurja tik ob glavni cesti blizu šole. Tam vam izjemno prijazno in urejeno osebje zelo hitro postreže z okusno hrano. Ko smo malicali tam, smo si privoščili svinjski zrezek v omaki s praženim krompirjem in solato, juha pa je bila zelenjavna. Osebje je pozorno in vas ne pusti dolgo čakati lačnih. Cena malice je 4 evre, v ceno pa je zajeta tudi okusna dnevna juha. Izbirate lahko med petimi različnimi jedmi, od katerih je večinoma vsaj ena »na žlico«. Meni si lahko ogledate že pred vhodnimi vrati in se do mize že odločite, kaj si boste privoščili. Poleg malic nudijo tudi širok izbor jedi po naročilu. Goste pričakajo urejeni in čisti prostori. Terasa nudi odlično zavetje tudi v slabših vremenskih pogojih. Pizzerija Zanzibar Pizzerijo Zanzibar najdete ob cesti proti Planini, tik pred koncem Šentjurja. Na voljo so vam štirje različni meniji. Lokal je lepo urejen in čist, osebje pa prijazno in prav tako v redu urejeno. Hrana je sveža in polnega okusa, porcije pa so velike, tako da lačni od tam zagotovo ne boste odšli. Privoščili smo si ocvrte lignje z ocvrtim krompirčkom, ki so bili odlični, zraven pa je bila lepa porcija solate. Cene se gibljejo od 3,79 evra za jed »na žlico« do 3,99 evra za ostale malice. Če vam izbira malic ne odgovarja, si lahko naročite kaj iz menija po naročilu. Na voljo imate tudi jedi z žara in širok izbor pic. Podobno kot pri Bohorču lahko na terasi sedite tudi ob slabših vremenskih pogojih. Gostilna pri Ahacu Gostilna pri Ahacu leži tik ob glavni cesti proti Rogaški slatini, v Stopčah. Lokal je lepo urejen, vrt pa daje občutek domačnosti. Domačnost moti edino hrup z glavne ceste, ki je na trenutke zelo moteč. S postrežbo in hrano smo bili zadovoljni. Jedli smo ocvrte perutničke, ki so bile zelo sočne in pražen krompir, zraven pa je bila mešana solata. Cena je s 4,5 evri nekoliko višja, hrana pa je primerljivega okusa z ostalimi lokali. Vsak dan vam nudijo 3 različne menije malic in široko paleto jedi po naročilu. Osebje je bilo prijazno, vendar nekoliko manj odzivno kot v prejšnjih lokalih. Zelo hvalimo okusen domač kruh, ki je bil v tem času, ko smo si privoščili malico, še topel. Gostilna Jug Gostilna ima najboljšo nedeljsko lokacijo od vseh, saj leži tik ob Cerkvi svetega Jurija. Med tednom vam nudijo tri različne malice po 4,5 evra in pester izbor okusnih domačih pic. Prijazno osebje in urejen lokal pričarata občutek domačnosti. Okolica je prav tako zelo mirna, zmoti jo le občasno udarjanje cerkvenega Prostori brez nasilja Konec avgusta je Unicef organiziral kratek izobraževalni seminar o varnih točkah. Varne točke so javni prostori, kjer se nahajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otrokom v stiskah v primeru, če mu grozijo vrstniki, ne more priti domov oziroma v stik s starši, ali pa je bil priča kaznivemu dejanju in podobno. Z otrokom se pogovorijo, mu svetujejo in pomagajo pri reševanju problemov. Na kratkem izobraževanju, ki ga je vodila Alja Otavnik iz Unicefa Slovenija, so bile predstavljene Na seminarju je bilo nekaj predstavnikov varnih točk v občini. V Gostilni Jug malico tudi dekorirajo. zvona. Hrana je zelo okusna in domača. Jedli smo gobovo juho z ajdovimi žganci. Držijo se načela, da se najboljše pripravi doma in s srcem. Na solato bi lahko dali malo manj olja, bila pa je sveža. Manj lačne oči pa premami že izgled hrane. Terasa je v celoti pokrita in nudi odlično zavetje ob dežju. Okrepčevalnica Kemoplast V okrepčevalnici Kemoplast, ki se nahaja v spodnjem delu trgovine Kemoplast, vas razmeroma hitro postrežejo z okusno hrano. Vsak teden je ena jed na meniju stalna, vsak dan pa poleg tega nudijo še dejstva no^Ee Med vrsticami Zavedamo se, da enkratni obisk ne more ustvariti splošnega stanja v lokalu. A vendar nas lahko že enkratni obisk v lokalu prepriča v to, da tja ne bomo več šli oziroma da bomo lokal priporočili oziroma odsvetovali tudi prijateljem. varne točke naše občine, ki so jih vsi osnovnošolci dobili na zadnjih straneh šolskega urnika. Na tem seznamu se tako najdejo KEA Dramlje in Planina, Gostilna Lesjak, Gostilna Erjavec, Tim bar v Loki, Kmetijska zadruga Ponikva, Kava bar Jasmin na Pre-vorju, v samem Šentjurju pa so to knjižnica, mladinski center in policijska postaja. Varne točke so označene z modro Unicefovo nalepko. S tem je Občina Šentjur postala 19. slovenska občina, ki je na svojem območju vzpostavila tovrstne točke. dva menija. Tokrat smo si privoščili mesno lazanjo. Vse malice so vam na voljo za 4 evre. Porcija je dobro odmerjena, tako da od tam zagotovo ne boste odšli lačni. Osebje lokala je lepo urejeno in prijazno. Le včasih, ko je gneča velika, je treba malo počakati, da pridete na vrsto, kar pa je povsem razumljivo. Velja opozorilo, da imejte s sabo gotovino. Čočka Bar Čočka bar leži nasproti okrepčevalnice Kemoplast in predstavlja najbližjo konkurenco. Hrana je dokaj okusna, mogoče premalo začinjena, izbrali smo pečena rebrca s krompirjem in solato. Ko smo malicali, je bila dnevna juha česnova. Sodila je k prvem meniju in bila medlega okusa. Nudijo tri menije, cena vsakega pa je 4 evre. Med vsemi lokacijami, kjer smo jedli, je bilo osebje prav tu najmanj prijazno, vendar ga vseeno ne moremo razglasiti za neprijaznega. Notranjost lokala je zelo prostorna in nudi prostor tudi večjim družbam, terasa pa je prav tako zgledno urejena in velika. Zmotilo nas je tudi to, da je glavna jed prišla na mizo še preden smo do konca pojedli juho. Poleg malic nudijo tudi različne pizze in jedi z žara. Tudi tukaj poslujejo samo z gotovino. Hotel Žonta Hotel Žonta, ki leži praktično v centru Šentjurja, je nedolgo nazaj svojo ponudbo razširil tudi na malice. Nudijo 4 menije, ki stanejo od 4,5 evra do 5 evrov. Nudijo tudi širok izbor jedi po naročilu. So naj dražji ponudnik malic v Šentjurju, po naši oceni pa ne nudijo dovolj, da bi lahko bili najdražji, saj od konkurence, razen tega, da so hotel, nikakor ne izstopajo. Hotel je lepo urejen in čist, osebje prijazno, k obroku pa sodi tudi dnevna juha. Čeprav je osebje videlo, da smo si vzeli tudi juho, je glavna jed prispela na mizo, ko smo pojedli šele polovico krožnika juhe. Za glavno jed smo izbrali solatni krožnik z lignji, ki pa niso bili primerno začinjeni in preveč pečeni, bili so skoraj gumijasti. Osebje na trenutke deluje rahlo zmedeno in vas rado pusti čakati. Najbolj nas je zmotilo to, da so nam, kljub temu, da je bila na meniju navedena tudi sladica, le-to »pozabili« prinesti. V velik plus jim lahko štejemo lepo urejen samopostrežni solatni bar. Gostilna Kajzler Kajzler je stara šentjurska »oštarija«, ki leži tik pod farno cerkvijo. Tam se lahko najeste za 4 evre. Nudijo dve jedi »na žlico«. Ko smo bili tam, smo se odločili za pasulj s klobaso, ki pa je bil absolutno premalo začinjen. Osebje je sicer prijazno, a prav tako medlo, brez energije. Gostilna slovi po najboljših vampih po tržaško daleč naokoli, vendar jih v času našega DRUGJE GOSTIŠČE BOHORČ ČOČKA BAR GOSTILNA LESJAK ANA HOTEL ŽONTA OKREPČEVALNICA KEMOPLAST GOSTILNA PRI AHACU GOSTILNA KAJZLER GOSTILNA JUG O 2 4 6 8 10 12 14 16 18 Na spletnem portalu www.sentjur.net so ljudje najbolj hvalili Gostilno Lesjak Ana. obiska žal ni bilo na meniju, da bi to preverili. Po obroku si lahko privoščite še pravo turško kavo. Notranjost je čista in lepo urejena, toaletni prostori prav tako. Opozarjamo vas, da ne morete plačati s kartico, zato imejte s sabo gotovino. Gostilna Lesjak Ana Ker dober glas seže v deveto vas, smo se zapeljali tudi do Gorice pri Slivnici, kjer ob glavni cesti najdete Gostilno Lesjak Ana. Na novo urejen lokal je zelo čist in prijetno urejen v preprostem, rahlo kmečkem stilu. Osebje je zelo prijazno, vendar malo manj hitro. Na postrežbo smo morali počakati nekaj minutk, vendar je okus hrane naše misli na čakanje takoj izbrisal. Izbrali smo si hrenovke v pivskem testu in pečen krompirček, ki je bil naravnost odličen, domač. Odlična domača hrana, polnega okusa, nas je prevzela. Malo bolj radodarni bi lahko bili edino pri porciji solate. Nudijo dva menija, cena obeh pa je 4 evre. S sabo morate imeti gotovino. Okus in čas Konkurenca ponudbe je na območju Šentjurja zelo velika, zaradi tega se morajo ponudniki truditi za vsakega gosta. Če gostje niso zadovoljni, gredo pač drugam. Hrana, ki smo jo jedli, je bila večinoma dovolj polnega okusa, velikost porcij pa je bila primerna. Za konec naj povzamemo, da lahko malice v več kot polovici vseh gostiln plačate negotovinsko. Lokali, kjer se boste lahko najedli le, če imate s sabo gotovino, so okrepčevalnica Kemoplast, Čočka bar, Gostilna Kajzler in Gostilna Lesjak Ana. Pri Bohorču, Ahacu, Jugu in v Žonti pa lahko med čakanjem na malico in malicanjem uporabljate brezplačen brezžični internet, kar v modernih časih marsikdaj prevesi jeziček na tehtnici odločitve, kam bomo odšli. Za zaključek Izbor, kam bomo odšli na malico, je stvar vsakega posameznika, največkrat pa je seveda stvar navade. Ocene okusa malic so subjektivne in nikakor ne morejo zajeti okusa širše populacije. Lahko pa vam pomagajo pri izboru, kam boste prihodnji teden ali pa mogoče še ta odšli na malico in se dobro najedli. Uredništvo Šentjurskih novic vam želi dober tek! Dobrodelni mozaik Z zaključno prireditvijo v hali podjetja Robo trade se je 1. septembra zaključil projekt Mozaik mladosti in izkušenj, ki ga je Ljudska univerza Šentjur pripravila v sodelovanju z Mladinskim centrom Šentjur. Izdelki s poletnih delavnic, ki jih je vodila Slavica Biderman, so s svojo izvirnostjo in kreativnostjo navdušili vse obiskovalce. Na ogled so bili tudi likovni izdelki z delavnic. Ustvarjalci so skozi vse poletje ustvarjali najrazličnejše uporabne izdelke in oblačila. Udeleženci delavnic so bili stari od devet do šestdeset let. Direktorica LUŠ, Jelka Godec, je povedala, da je medgeneracijsko druženje pomemben del sestavljanke srečnega in lepšega življenja za vse generacije. Ta dobrodelna prireditev je nastala s pomočjo mladostnega optimizma in izkušenj starejših. Nastali izdelki so bili naprodaj po simbolični ceni, izkupiček v znesku 130 EUR pa so v celoti namenili socialno ogroženim otrokom iz Slivnice pri Celju. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili halo, so bili navdušeni nad izvedbo prireditve. Izkupiček prodanih izdelkov so organizatorji namenili socialno ogroženim otrokom iz Slivnice. Gasilci PGD Loka pri Žusmu so se veselili nove pridobitve -gasilskega avtomobila. Gasilski avto kot darilo in obveza 80 let delovanja. Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Žusmu je bilo ustavljeno leta 1932. Piše: Milenka Blaževic PGD Loka pri Žusmu je nastalo iz požarne obrambe takratne strelske družine. Soustanovitelj in prvi predsednik je bil Florjan Gajšek. Društvo je bilo zelo aktivno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jim je leta 1979 uspelo dokončati nov gasilski dom, v katerega je bilo vloženih več kot 5.000 udarniških ur. Takratni predsednik Bernard Zeme st. in poveljnik Mirko Mastnak, slednji je bil predsednik od leta 1993 do 1998, sta veliko pozornosti namenila delu operativcev in delu z mladino. Društvo je sodelovalo tudi pri organizacijah prireditev v samem kraju. Tako je bil v kraju pred leti kongres stranke šaljivcev, ki se ga je udeležilo 2.500 ljudi. Znanje Na področju izobraževanja se je izobrazilo 9 gasilskih častnikov, Bernard Zeme ml. dejstva noflce Pokrovitelji Pokrovitelji pri nabavi avtomobila so bili Gasilska zveza Šentjur, Krajevna skupnost Loka pri Žusmu, Občina Šentjur, Občina Šmarje pri Jelšah in Ministrstvo za obrambo Uprava RS za zaščito in reševanje. pa je pridobil čin višji gasilski častnik. Na področju tekmovanja so članice B dosegle prvo mesto na regijskem tekmovanju in se udeležile državnega tekmovanja. Zaostajali niso najmlajši, ki so tekmovali v kvizu gasilske mladine v Dravogradu. Darko Mikša je predsednik peto leto in ima čin višjega gasilskega častnika. Poveljnik je Aleš Gobec, gospodar pa Branko Žaler. »Veliko aktivnosti je bilo v tem času: nabavili smo nov avtomobil AC 16/50, namenjen za operativno delo, se udeleževali tekmovanj, izvedli veliko vajo na OŠ Loka. Zelo dobro sodelujemo s sosednjima društvoma - Pristava pri Mestinju in Sveti Štefan,« pove predsednik Mikša. S prapori in ešalonom so se slovesne parade udeležili gasilci GZ Šentjur in Šmarje pri Jelšah, pobrateno društvo Radlje ob Dravi in druga prijateljska društva v spremljavi pihalne godbe Svetina. Na koncu slovesne prireditve, ki jo je povezovala Milena Trbu-lin, je župan mag. Marko Diaci predal ključe novega avtomobila, ki ga je blagoslovil župnik Martin Tojnkovič, v upravljanje pa prevzel predsednik Mikša. Dejan Čanžek je zaprisegel, da bo za vozilo lepo skrbel. »Zelo sem ponosen, da sem dobil to priznanje. Bili so to drugi časi, kot so sedaj. Radi smo si pomagali, zato smo toliko tudi skupaj naredili. Imeli smo veliko akcij, v katerih so delali vsi, tudi otroci. Res je bilo lepo in rad se spominjam tistih časov,« z nostalgijo pove dobitnik priznanja Bernard Zeme st. Na veselici so igrali Modrijani, ki so 3.000 obiskovalcev zabavali dolgo v noč. Nastavek za turistično uporabo Ritnika Rifnik. Mladi prikazali življenje v času antičnega Ritnika. Piše: Zoran Borovšak Kdo ne pozna šentjurskega očaka Ritnika, ki ga že od daleč prepoznamo po ruševinah gradu, na vrhu pa je odlično razgledišče in eno najpomembnejših arheoloških najdišč? Ampak le malokdo resnično ve, kdo so bili prebivalci Ritnika in kako so živeli. Skupina mladih se je v okviru mladinske pobude z imenom Skrivnosti rifniške zvezde odločila razgrniti skrivnosti Ritnika in spoznati življenje njegovih prebivalcev. Raziskovanje, ki je potekalo pod okriljem Zavoda Etno-Eko, se je pričelo že februarja, ko so se mladi seznanili z interpretacijo dediščine, delavnico prijave projekta in s predavanji znanih arheologov, ki so mladim predstavili Rifnik in njegov čas. Staroselci Rifniške zvezde (vodje delavnic) so 8. septembra prikazale antično življenje na Ritniku, ki so ga raziskovali v juliju in avgustu. Obiskovalcem so bile tako odstrte skrivnosti izdelave blaga v daljni preteklosti, razkrit je bil tudi način lova in pripomočki, ki so jih na Ritniku uporabljali lovci. Obiskovalci so se lahko preizkusili tudi v pisanju na voščeno tablico, ki so jo uporabljali v času antike, v izdelavi mozaika ter poznoantičnega nakita ter spoznali načine oblačenja od prazgodovine do pozne antike. Razburljiva pustolovščina »Lov na zaklad rifniške zvezde«, ki je potekala v okviru prireditve, je navdušila predvsem najmlajše. Na lov so se podali popolnoma opremljeni z amuletom, lokom in mošnjičkom ter iskali namige, ki so jih na koncu pripeljali do zasluženega zaklada. Organizirana vodenja vsako uro so obiskovalce seznanila s pomembnostjo Ritnika in z njegovo vlogo, ki jo je skozi zgodovino ta odigral. Predstavljena jim je bila tudi vloga obzidij, še danes vidnih na Ritniku, in njihovega namena v času, ko je bil Ritnik poln ljudi, ki so se skrivali v nevarnih časih. Udeleženci so se preizkusili v starodavnih veščinah. Športna Ponikva Na Ponikvi je drugo soboto v septembru potekal tradicionalni Športni dan, ki ga v sodelovanju z nekaterimi društvi organizira Krajevna skupnost Ponikva. V Športni dan, ki služi kot nadomestek za krajevni praznik, seje vključila tudi Osnovna šola Blaža Kocena in za svoje učence prav tako pripravila obvezen športni dan. Potekal je v dopoldanskem času, tako kot kolesarski maraton, ki ga je organiziral podpredsednik KS Roman Pevec in se ga je udeležilo več kot 50 kolesarjev. Kolesarji so se odpravili po vsakoletni poti okoli Ponikve in končali, kjer so tudi začeli, pri Športnem parku, kjer je bilo središče prireditve. V popoldanskem času je Športno-rekreacijsko društvo pripravilo turnirja v nogometu in košarki, kjer so se pomerile vaške skupnosti. V nogometu je moči merilo pet ekip, pokal pa je ostal na Ponikvi. V košarkarskem turnirju trojk se je pomerila ena ekipa več, zmago je ubranila trojka s Hotunja. Pri Športnem dnevu sodeluje tud PGD Ponikva, ki je pripravilo v Šentjur je igral The Beatles Šestdeseta. Šentjurski mladi glasbeniki so posvetili koncert legendarni skupini The Beatles. Piše: Saša Rečnik Večeri kulture in glasbe, ki jih je Študentski klub mladih Šentjur organiziral v preteklosti, so letos v novi preobleki zopet zaživeli. Šentjurski glasbeniki in umetniki pod vodstvom Primoža Pečarja so nam predstavili kultno glasbeno skupino The Beatles. Beatlomanija po Šentjursko Projekt Šentjur igra: The Beatles se je pričel že v aprilu, zaključil pa se je na odru Kulturnega doma v soboto, 1. septembra. V polni dvorani so se predstavili solisti Primož Pečar, dejstva fftrflce The Beatles So vsem poznana britanska pop rock glasbena skupina iz Liverpoola. Mnogi jih uvrščajo med najpomembnejše in najuspešnejše skupine vseh časov, saj so podrli mnoge prodajne rekorde, med drugim zabeležili več kot 50 uvrstitev na ameriški lestvici najboljših malih plošč ter 20 uvrstitev na prvo mesto. Od njihovega začetka leta 1962 do danes so prodali več kot 400 milijonov plošč. nočno gasilsko tekmovanje in merjenje moči v vlečenju vrvi. Na gasilsko tekmovanje je prišlo 12 ekip. V moški konkurenci je prehodni pokal prejela ekipa PGD Kebelj, v sosednje društvo iz Lokarij pa je odšel prehodni pokal za ženske. Obiskovalci so bili tudi priča merjenju moči med 11 ekipami. Najmočnejši predstavniki KS Ponikva, ekipa Hotunje, so osvojili drugo mesto. Gasilci so poskrbeli za gostinski del prireditve, večerni ansambel pa za dogajanje, ki se je zavleklo pozno v noč. (G. A.) Številni mladi glasbeniki so peli in igrali uspešnice skupine The Beatles. Tina Pečar, Rok in Mihael La-jlar, Matic Plemenitaš, Mitja Kamplet, Marko Golež in komorni zbor A-Vista. Na odru je glasbenike spremljal band v sestavi Sašo Mulej, Jernej Varlec, Tomaž Jeraj in Matic Lenko. Pesem »Love me do« je Beatlom prinesla slavo, obiskovalce pa popeljala v dobro uro popotovanja z britansko skupino in njihovim delovanjem v 60-ih letih 20. stoletja. Organizatorji so želeli prikazati življenje, spremembe okolja in družbe ter pokazati, kako so mladi to dojemali in kako to doživlja današnja mladina. Mladina si je že včasih po njihovem vzoru urejala frizure, se tako oblačila in se branila klasičnih vzgojnih prijemov in preživelih tradicij. Vse to lahko med mladimi opažamo tudi sedaj. Pesmi so predstavili v retrospektivnem zaporedju in poslušali smo vse najpomembnejše hite. Skeči Prireditev so domiselno povezali z radijskimi vklopi, saj so v tistih časih veliko vlogo igrali prav mediji. Obiskovalci so se nasmejali ob skečih, ki so jih pripravili za to priložnost. Organizatorji so bili nad dobrim obiskom in odzivi obiskovalcev presenečeni, saj je kulturni dom ponavadi ob predstavah domače produkcije bolj prazen, tokrat pa je bil zapolnjen, zaradi pozitivnih odzivov razmišljajo tudi na ponovitev v kakšnem okoliškem kraju. Kolesarji so se podali na pot okoli KS Ponikva. Naslednji projekt bo iz 70-ih. Primož Pečar o svojem projektu Pogovarjali smo se z organizatorjem uspešnega projekta Šentjur igra: The Beatles, s Primožem Pečarjem. Zakaj The Beatles? (smeh) Zanimivo, da me to najbolj sprašujejo. Rad poslušam skupino The Beatles. Projekt sem si zamislil kot triologijo koncertov, skupina The Beatles pa je verjetno ena najbolj znanih glasbenih skupin, kar jih je obstajalo in je še vedno zelo popularna v določenih krogih. Če smo s tem koncertom predstavili šestdeseta, je seveda najbolj logično nadaljevanje za prihodnji koncert naslednje leto sedemdeseta. Nisem pa se še do konca odločil. Mogoče bomo predstavili kakšno zvrst glasbe. Od kod ideja? Preden smo se odločili, da zaigramo glasbo skupine The Beatles, sem razmišljal o projektu Šentjur igra: Country. Od tod se mi je porodila ideja o različnih šentjurskih izvajalcih, ki se izmenjujejo na odru. Opazil sem, da v Šentjurju manjka takšna glasbena prireditev, kjer bi igrali bolj tujo popularno glasbo. Po svoje je ta koncert nadaljevanje preteklih ŠKMŠ-projektov, ruski, španski večer. Če je že to spiritualno nadaljevanje ruskega in španskega večera, ki jih je ŠKMŠ takrat pripravil, je edino logično nadaljevanje. Sem tudi član upravnega odbora. Resor za kulturo in društvo, kot je ŠKMŠ, nam nudi tudi finančno podporo za projekt. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da je bila Šentjur igra: The Beatles v osnovi bolj izobraževalna prireditev in ni bila mišljena kot koncert. Se boš še poizkusil kot organizator? Absolutno. Sodeloval sem že pri več prireditvah, vendar je to eden izmed prvih projektov, ki sem ga organizacijsko prevzel sam. Pohvaliti se moram, da je bilo že dan pred prireditvijo vse pripravljeno za nastop. Res pa je, da tako velikega organizacijskega zalogaja ne bi uspel narediti brez ostalih ljudi v ŠKMŠ in izvajalcev - ki smo se na ta projekt pripravljali celo od aprila. Skupino iZbor sestavljajo izjemni vokalisti. V Šentjurju odmevale slovenske popevke Šentjur z »zelenim« lokalom dejstva novice Zabavna glasba. Vrt Ipavčeve hiše je bil prežet z največjimi popevkami festivala Slovenske popevke. Piše: Jasna Romih Skoraj vsakdo med nami pozna še danes zimzelene pesmi, kot so Mandolina, Vzameš me v roke, Zemlja pleše, Za prijatelje, Med iskrenimi ljudmi in druge. Nekatere med njimi je na sobotnem koncertu zapela vokalna skupina iZbor, ki združuje deset mladih izjemnih in prekaljenih pevcev. Program sta dopolnjevala še ženska vokalna skupina Gallina in posebni gost, pevec iz zlatih let popevke, Lado Leskovar. Koncertni večer se je pričel s pesmijo Poletna noč v izvedbi izbora, sicer izvajalke Marjane Deržaj, s katero je leta 1964 zmagala na festivalu. S pomočjo Galline, štirih deklet, za katere dejstva ncrflfce Slovenska popevka Zgodovina popevke sega v leto 1962, ko so glasbeniki in pevci, polni zagnanosti, vztrajnosti, idealizma in ljubezni do glasbe, v slovenskem glasbenem prostoru obrnili nov list v zgodovini zabavne glasbe. Pisalo se je leto, ko je Stane Mancini s pesmijo Mandolina zmagal in ko je Nino Robič odpel vsem poznano pesem Zemlja pleše. bi lahko rekli, da na odru več kot ljubko žvrgolijo, smo se sprehodili skozi zgodovino slovenske zabavne glasbe vse do 21. stoletja. Prava pesem Večina starejšega občinstva je z navdušenjem pričakala nastop Lada Leskovarja, ki je s pesmijo Zakaj popolnoma navdušil. Podobno kot takrat, ko je štel komaj 21 let, ko je na popevki zmagal s pesmijo Malokdaj se srečava. Ob tem je skromno dodal: »Prvo nagrado dobijo avtorji, komponist, pisec besedila, aranžer. Pevci dobimo samo nagrado za interpretacijo, če jo ... ampak pevci smo veseli, kadar dobimo možnost, da pojemo pravo pesem pravih avtorjev.« V izvedbi izbora ni manjkala niti nepozabna pesem Majde Sepe Med iskrenimi ljudmi, s katero je leta 1972 zmagala na popevki. To so bila 60. in 70. leta, ko je festival dosegal največjo priljubljenost, Leskovar pa ob tem dodaja: »Takrat se je videlo, da so naši pevci ravno tako dobri kot oni, ki zaslužijo milijonkrat več kot mi, ki so prave zvezde, mi smo pa čisto navadni državljani, tako kot jaz.« Proti koncu koncerta smo slišali še novejše skladbe, kot so Naj pada zdaj dež od Foxy Teens, Samo ti od Anike Horvat idr. Konec je pripadel pesmi, ki sicer ni bila na pop-evkinem repertoarju, s 24.000 poljubi Magnifica. Z njimi se je zaključila tudi letošnja sezona Šentjurskega poletja. Z grede. V zadnjem času je za dodatno dimenzijo dogajanja in ponudbe v Šentjurju poskrbelo prizorišče z morda nekoliko nenavadnim imenom. Piše: Bogdan Rahten Za njim stoji zavod Etno-Eko, ki je v zadnjih letih vedno bolj prepoznaven po organizaciji različnih aktivnosti s področja narodopisja in še česa. Vse skupaj se v prostorih lokala pri diagnostičnem centru na Kvedrovi sedaj nadgrajuje, rdeča nit pa je pravzaprav zelena, saj bosta v njenih odtenkih dodobra obarvana tako ponudba kot dogajanje. V tej maniri je zasnovana tudi notranjost, ki izvira iz obnovljenega starega pohištva, nekaj tudi iz slatinskega Centra ponovne uporabe, ki uspešno oživlja predmete, ki bi sicer končali na smetišču. Posebno pozornost bodo posvečali kulinariki, kar ni naključje, saj se direktorica zavoda Tanja Gobec ukvarja s peko kruha in peciva. Njen sin Gašper, sicer že kar prepoznaven fotograf, bo med drugim skrbel za ponudbo vse bolj priljubljenih smoothijev oz. zmešančkov, kjer gre za kašasto mešanico zelenjave in sadja, ki lahko na zdrav in denarnici prijazen način nadomesti obrok. Bogato dogajanje Konec prejšnjega meseca sta Katarina Jensterle in Ines Pusar pripravili izmenjevalnico oblačil, Juhe »Z grede« Ekipa Z grede si želi ustvariti srečevališče vseh generacij in kraj, kjer bodo obiskovalci prišli do koristnih informacij za samooskrbo. V lokalu bodo ponujali zelenjavne sendviče in juhe, domač kruh ter pridelke okoliških pridelovalcev, pri njih pa bo dostopna tudi ponudba podeželja med Pohorjem in Bohorjem, ki jo Razvojna agencija Kozjansko znamči kot Zeleni snop. ki je ponekod že znana praksa kroženja tekstilij, uspešna izvedba pa daje upanje, da se bo tovrstno početje prijelo tudi v Šentjurju. V tem mesecu je Ignac Mauer pripravil delavnico, ki bo doživela tudi nadaljevanja, z naslovom Nekaj divjega v vsakdanji prehrani. Udeležence je popeljal po bližnji okolici in jih seznanil z užitnim rastlinovjem, ki ga običajno prezremo, kasneje pa so nekaj »plevela« tudi spekli in užili. Lokal je bil tudi eno od prizorišč vseslovenskega festivala neodvisnega dokumentarnega filma »Zdaj pa dosti«, ki ga je organiziralo društvo Duh časa, na njem pa so predvajali filme (Propad, Ves men popravita svet, Ameriške sanje, Raj ali opustošenje) s povsem resnimi informacijami o vzvodih, s katerimi svetu vladajo elite. Zato stežka prodrejo korporacijsko-politično-medijske zidove. Oktobra bodo med drugim pripravili akcijo izmenjave domačih semen in gostili (f) ekologa Naro Petroviča s predavanjem o trajnostni kulturi bivanja. Izmenjavo oblačil sta zasnovali Katarina Jenšterle in Ines Pusar. LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR ODPIRAMO POTI DO ZNANJ z— »V nenehno spreminjajočem se svetu se nikoli ne bomo mogli naučiti vsega. Z naraščanjem števila sprememb bosta sposobnost in volja za razvoj in učenje postala osrednja dejavnika uspeha posameznikov in družbe. Posameznikov, ki bodo vseživljenjsko učenje sprejeli kot izziv in kot življenjski slog, ki se ne konča s formalno izobrazbo in pridobitvijo diplome, temveč se nadaljuje vse do pozne starosti, do upokojitve in čez, bo v prihodnosti bistveno več. Vabljeni na pot v deželo znanj!« Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur V POT DO ZNANJA JEZIKOV Danes je znanje tujih jezikov pomembno na številnih področjih življenja. Lahko odpre pot do nove poslovne priložnosti, lahko do novih poznanstev ali pa olajša potovanja. Pri poučevanju uporabljamo interaktivne metode, v katere so udeleženci aktivno vključeni - v obliki debat, razvijanja veščin pogovora v vsakdanjih situacijah in na delovnem mestu. POT DO PRIDOBITVE NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Nacionalna poklicna kvalifikacija ponuja posameznikom možnost potrditve spretnosti in znanj, ki so jih pridobili med opravljanjem poklica, prostovoljnim delom, prostočasnimi dejavnostmi, z udeležbo na neformalnih programih izobraževanja ... POT DO RAZLIČNIH ZNANJ Pomen znanja in različnih usposobljenosti lahko poteka preko neformalnega izobraževanja. Nenehno nadgrajevanje znanj in sposobnosti je osnovni pogoj za osebnostni razvoj. Prav neformalno izobraževanje je ena izmed ključnih usmeritev izobraževanja za 21. stoletje. POT NA JESENSKE DOGODKE • DAN ODPRTIH VRAT NA LUŠ, 26. 9.2012 Vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Na ta dan vas vabimo na brezplačna testiranja tujih jezikov ob 9.00 in 16.00. Predstavitev vseh bo izobraževanj od 9.00 - 12.00 na Mestnem trgu v Šentjurju. Ob 15.00 posamezne predstavitve tečajev tujih jezikov, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, računalniških tečajev in splošnih neformalnih izobraževanj. • BUČN'CE, 20. oktober 2012 Mednarodna etnološka prireditev, kjer bodo na ogled postavljene velike in male, dolge in kratke, zdravilne in strupene, lepe in grde, stare in mlade BUČE. Bogato obložene stojnice z jedmi iz buč, medu in drugih dobrot naših babic. • 3. SLOMŠKOV SIMPOZIJ - Kompas vzgoje, 23.11. 2012 Osrednja pozornost je namenjena premisleku o vzgoji in izobraževanju v našem prostoru od Slomška do danes. Predavatelji na simpoziju: dr. Stane Granda, mag. Silvo Šinkovec, dr. Ivan Štuhec, Lidija Hamler, dr. Milan Zver. Slomškov simpozij je odobren s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport po sklepu o izvajanju in sofinanciranju posodobitvenih programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v šolskem letu 2012/13 in je ovrednoten z 0,5 točke. Uvrščen je v prireditve Evropske prestolnice kulture, Maribor 2012. ■ || LJUDSKA ■ ■ UNIVERZA ŠENTJUR Prijave do 30.9.2012 INFORMACIJE IN PRIJAVE: Tel.: 03 747 16 70, GSM: 031 718 261 e-pošta: info@lusentjur.si Na izobraževanja se lahko prijavite tudi preko spletne strani www.lusentjur.si. ■ LJUDSKA ■ UNIVERZA ŠENTJUR Jezikovna, računalniška in splošna izobraževanja TEČAJI TUJIH JEZIKOV VSEH STOPENJ ZA VSE GENERACIJE: ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, RUŠČINA (rojeni govorec), FRANCOŠČINA (rojeni govorec), ŠPANŠČINA (rojeni govorec) AVTOŠOLATUJIH JEZIKOV-ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA najnovejša metoda poučevanja tujih jezikov, ki omogoča vključitev v tečaje po področjih osebnega interesa. PREDVIDENE TEME: veščine pogovora v vsakdanjih situacijah, po angleško na delovnem mestu, potovanja, počitnice in prosti čas, ogled filma v angleščini in vodena razprava o filmu, angleška bralna značka. JEZIKOVNI TEČAJI ZA OSNOVNOŠOLCE ANGLEŠČINA za predšolske otroke S pomočjo igre, pesmi, risanja in plesa osvajamo prve korake v angleščini. Metodika poučevanja je prilagojena predšolskim otrokom, ki skozi gibanje in petje osvajajo novo besedišče ter se naučijo angleških besed, fraz in pesmic. RAČUNALNIŠKA IZOBRAŽEVANJA Osnovni tečaj za popolne začetnike WIN 7 in WORD Osnovni tečaj: MS OFFICE Nadaljevalni tečaj: MS OFFICE SVETOVNI SPLET IN E-POŠTA Uporaba informacijske podpore za računalniško poslovanje Izobraževanje RO: WIN 7, MS WORD, svetovni splet in E-pošta Vsebino izobraževanja prilagodimo željam posameznikov (individualne ure) ali zaključenim skupinam SPLOŠNA IZOBRAŽEVANJA • Poskrbimo za zdravje Zdrava prehrana, zdrav način življenja in še mnogo več. • Plesni tečaji Prijetni večeri ob plesnih korakih in druženju. • FengShui Umetnost bivanja • Knjigovodski tečaji Knjigovodske listine in kaj vsebujejo, da so davčno priznane, amortizacija in register osnovnih sredstev... • Tečaj desetprstnega slepega tipkanja Slepo tipkanje z uporabo računalnika, tehnike tipkanja in vaje za pridobivanje hitrosti • Tečaj klasične ročne masaže Za sprostitev in poživitev po vsakodnevnih naporih. • Tečaj refleksne masaže stopal in dlani Vsak del telesa se odziva na natančno določeno točko na stopalih ali dlaneh. S pritiskanjem na te refleksne točke se lahko sprosti in uravnovesi vse telo. • Tečaj kaligrafije Umetnost lepega pisanja. • STROKOVNO USPOSABLJANJE za voznike viličarja, upravljavce težke gradbene mehanizacije, upravljavce dvigal, varilce (A-test) N UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je namenjena izobraževanju in razvoju starejših. Osnovno poslanstvo UTŽO je integracija starejših v skupnost. Namen UTŽO je razvijati izobraževanje starejših za njihovo osebnostno rast, razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v družbi, v dobro vseh rodov. Ljudska univerza Šentjurje v šolskem letu 2012/2013 pripravila pester program predavanj in delavnic: • Tapkanje: stimulacija določenih akupresurnih točk z rahlim dotikanjem prstov. Tehnike nam omogočajo globoko in dokončno osvobajanje energijskih vozlov, starih travm in negativnih vzorcev; • Razprava knjige PSI: PSI je knjiga, ki jo boste težko primerjali s čimer koli, kar ste prebrali doslej...; • Zdrava prehrana za vitalnejšo starost: spoznali boste, kako lahko izboljšamo prehranjevalne navade in skrbimo za zdravje; • Klasična ročna masaža za samopomoč: boleč hrbet in rame, boleče nožne mišice ali težave s krvnim obtokom so nekatere izmed težav, ki jih uspešno odpravlja masaža oziroma samomasaža; • Tečaj nemščine in angleščine; • Kako do izboljšanja duševnega stanja; • Ogled miniature srednjeveškega gradu v Vrbnem; • Medičarstvo; • Potopisi; • Ustvarjalne delavnice. Prvo predavanje bo 4. oktobra 2012, ob 9.00 v prostorih LU Šentjur. Vpis v UTŽO poteka do 28. septembra 2012. Članarina za študijsko leto 2012/2013 znaša 10,00 EUR, slušatelji pa imajo s tem zagotovljene razne ugodnosti, popuste ter brezplačne obiske pri določenih programih. y LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR SPLOŠNA NEFORMALNA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA • Sem ter tja po pravopisu Dejstvo je, da pravopis ne bi smel biti komplicirano in abstraktno področje, temveč je razlage vedno mogoče podati na jasen in razumljiv način, poleg tega pa boste spoznali tudi nekaj skrivnosti in enostavnih pravil. • Avtošola angleškega jezika Program obsega pet modulov, ki so sestavljeni iz skupinskih in individualnih ur. Na individualnih urah se odpravijo nejasnosti in zadovoljijo interesi posameznikov. Pogoj za vpis je osnovno znanje angleškega jezika. • Avtošola nemškega jezika Program obsega pet modulov, ki so sestavljeni iz skupinskih in individualnih ur. Na individualnih urah se odpravijo nejasnosti in zadovoljijo interesi posameznikov. Pogoj za vpis je osnovno znanje nemškega jezika. • Med poslovnimi številkami V Evropi se veča potreba po izobraževanju potrošnikov. Ti se vse teže premišljeno odločajo. Še posebno to velja za področje finančnih storitev, kije zaradi hitrega razvoja in pojavljanja vedno novih proizvodov izredno zapleteno. • Podjetniška priložnost Podjetniška ideja je predpogoj katerekoli podjetniške aktivnosti, pa naj gre za razvoj novega izdelka, način trženja izdelka, projekt ali nastanek novega podjetja. • Dekodirajmo svet digitalne televizije Kaj pomeni analogno, UHF, bit, bitna napaka, bitna hitrost, H D, HDTV, PCMCIA kartice - Cl reža, SCART priključek...? • Digitalno pisarniško znanje in desetprstno tipkanje Osnovni cilj programa je nadgraditi znanje udeležencev na področju pisarniškega poslovanja in s tem povečati učinkovitost dela s pomočjo računalniške tehnologije ter desetprstnega tipkanja. • V vrtiljaku svetovnega spleta Digitalna pismenost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti IKT v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. • PrEKO okEn KOzjanskih gričev Razvoj evropskega kmetijstva je usmerjen v ohranjanje okolja, pitne vode in pridelavi zdrave hrane. Program je namenjen vsem, ki se odločajo za vstop v ekološko kmetovanje in vsem ostalim, ki jih to zanima. • Jaz in ti skupaj Večina ljudi je na področju komunikacije »samoukov«. Komunicirati smo se naučili kot otroci. Če so naši starši in drugi pomembni ljudje iz tega obdobja bili dobri komunikatorji - smo to tudi mi? • Znam in zmorem sam Program je zasnovan za odrasle s posebnimi potrebami, z namenom njihovega vključevanja v vseživljenjsko učenje. • Kreativno pisanje in izražanje Kreativna komunikacija je način kreativnega izražanja trenutnih misli, občutkov, vrednot in potreb posameznika. Kreativno komunikacijo lahko vzpostavimo z uporabo ekspresivne tehnike pisanja. • Pisan svet besed Razumevanje in poznavanje lastne lokalne in nacionalne kulture ter razvijanje občutka identitete sta lahko osnova za odprt odnos in spoštovanje do različnosti kulturnega izražanja. • Moje odločanje Program je nastal na osnovi potrebe, ki je zaznana na nacionalni ravni in sicer za razvoj politične pismenosti, razvoj kritičnega mišljenja in razvoj vrednot ter dejavnosti vključevanja posameznikov v aktivno družbo. »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete-.Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.« Naložba v vašo prihodnost UKU**« MIMi HNANOM IV**** UM* REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Dvig ravni pismenosti BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA Branje za znanje in za zabavo Program Branje za znanje in branje za zabavo je namenjen staršem oziroma starim staršem predšolskih otrok, ki iz različnih razlogov niso imeli možnosti za razvoj lastne pismenosti ter tudi tistim, ki so motivirani za pomoč pri razvijanju porajajoče se pismenosti svojih otrok, vendar so premalo vešči, da bi bili pri tem uspešni. Program dejavno vključuje tudi otroke. Starši bodo v programu spoznali pomen družinske pismenosti, se seznanili s tem, kako beremo otrokom, spoznali bodo didaktične igre za spodbujanje bralnih spretnosti. Svetovalci jih bodo skupaj z otroki peljali na obisk v knjižnico, spoznali bodo različne dejavnosti, ki jih lahko počno starši za spodbujanje otrokove porajajoče se pismenosti ter razvijanje motivacije za branje. UŽU - Knjige so zame Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Knjige so zame je namenjen manj izobraženim odraslim v aktivni življenjski dobi, ki so zaključili osnovnošolsko obveznost in praviloma nimajo dosežene srednješolske izobrazbe. Cilj programa je pri udeležencih izboljšati bralno pismenost, izboljšali demokratični dialog znotraj skupine, razviti strpnost in solidarnost, razviti sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja o prebranem in izboljšati motiviranost za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Program zajema priporočene splošne in posebne vsebine, v okviru katerih učitelji izbirajo konkretne teme glede na ciljno skupino udeležencev in izbrano literaturo. Udeležencem tekom njihove vključenosti v program nudimo svetovanje, konzultacije in učno pomoč. UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem Program Razgibajmo življenje z učenjem je vsebinsko in izvedbeno zasnovan tako, da udeležencem omogoča obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo v vsakodnevnem življenju za lažje obvladovanje različnih situacij, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti, dvig samozavesti in dvig kakovosti življenja. Ciljna skupina so upokojeni in neaktivni na trgu dela, ki si želijo pridobiti znanje in usposobljenost za aktivno in uspešno urejanje svojega življenja. Računalniška pismenost za odrasle - RPO Računalniška pismenost, poznavanje in uporaba računalnika je danes nepogrešljivo dejstvo vsakdanjega življenja vsakega posameznika. Program je namenjen odraslim, ki se še niso spoznali z računalnikom in njegovo uporabo. V programu udeleženci spoznajo osnove operacijskega sistema VVindovvs, lastnosti programskih paketov Microsoft Word, Internet Explorer... Naučijo se uporabljati elektronsko pošto in svetovni splet za izmenjavo ter iskanje podatkov v globalnem računalniškem omrežju. Po uspešno zaključenem izobraževanju udeleženci pridobijo javno veljavna potrdila. Računalniško in digitalno opismenjevanja - RDO Program Računalniško in digitalno opismenjevanje je namenjen odraslim, ki nimajo izkušenj z računalniško in digitalno tehnologijo in to znanje potrebujejo v vsakdanjem življenju ali pri poklicnem delu. Cilj programa je razvijanje splošne računalniške in digitalne pismenosti za prijaznejše življenje in boljše komuniciranje v družbi, s poudarkom na pridobitvi osnovnih znanj za uporabo računalniške in digitalne tehnologije (interneta, e-pošte, e-uprave, bankomata, parkirnih avtomatov, mobilnega telefona, drugih podobnih digitalnih naprav, e-zdravja, ipd). »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.« - A* Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DflNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski suciaiv ddad REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT Učenci so združili moči s svojimi profesorji. Velika glasba z malih ekranov Glasbene delavnice. Šentjurska glasbena šola vsako leto ob koncu počitnic pripravi poletne delavnice za učence. Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur je že tretje leto zapored pripravila glasbene delavnice za svoje učence, ki so se izpopolnjevali v jazzu in drugih zvrsteh. Seveda so v ta projekt vključeni tudi posamezni učitelji in skupaj sestavljajo priložnostni big band. Ponovno je glasbene delavnice vodil Bojan Logar. Rdeča nit zaključnega koncerta ob Ipavčevi hiši je bila glasba z malih ekranov. Če so prejšnja leta improvizirali z jazzom, bluesom in popom, je bil tokrat ta preskok bolj zahteven, tako da so lahko # aforizem___________hoVjCe Če pišem o nerazumnih potezah sedanje oblasti, mi ploskajo prejšnji, čeprav so počeli isto. (jmm) Vodja projekta Bojan Logarje zaigral tudi na saksofon. tempu sledili le starejši učenci glasbene šole. Glasba in petje K sodelovanju so prvič povabili tudi učence solo petja, ki jih vodi Boštjan Korošec. Repertoar pesmi je obsegal vse od Lion Kinga, Supermana, do nekaterih serij, kot je Mike Hammer in druge. »Ves program smo se naučili v dveh celodnevnih delavnicah,« nam je zaupal Logar. Namen teh delavnic je, da se učenci naučijo nekega novega aspekta glasbe. Letos so prikazali najtežji program doslej. Prireditev je hudomušno povezovala Tina Pečar. Kvalitetno pripravljena glasba in topel večer sta v »šentjurske Križanke« zvabila precejšnje število ljudi, ki jih ritmi filmske glasbe niso pustili ravnodušne. Simbioz(3 2012 za medgeneracijsko sodelovanje Med 15. in 19. oktobrom se bo letos že drugič zapored odvijal vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ za računalniško opismenjevanje starejših. Izvajali ga bodo na več kot 115 lokacijah po vsej državi. Prijave so možne preko spletne strani www.simbi-oza.eu, info točk na Simobilovih izpostavah in kontaktnih oseb izobraževanja. Šentjur se bo tudi letošnjo jesen združil v medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti ter tako aktivno zabeležil leto, ki ga je Evropska unija določila za leto aktivnega staranja prebivalstva in medgeneracijske solidarnosti. Projekt Simbioz@ se bo v Šentjurju izvajal na štirih lokacijah, in sicer na Ljudski univerzi Šentjur, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Slivnica pri Celju. Računalniško izobraževanje bodo mladi prostovoljci izvajali med 16. in 18. uro. Delavnice bodo razdeljene v pet modulov, ki zajemajo delovanje in zgradbo računalnika ter program za pisanje - Word, spoznavanje interneta, ustvarjanje računa za spletno pošto, spoznavanje družabnega omrežja Facebook in uporabo mobilnega telefona. Vse zainteresirane, ki bi se želeli naučiti dela z računalnikom na Šentjurskem, vljudno vabimo, da se nam pridružite v omenjenih terminih oziroma nas kontakti-rate na tel.: 031/774 778 (Peter). Hkrati pa naprošamo vse tiste, ki že poznajo delo z računalnikom, da se preizkusijo v vlogi učiteljev in kot prostovoljci posredujejo svoje računalniško znanje tudi drugim, željnim učenja. # aforizem___________HOVjce Volilni program napisati in obljubljati jih zna veliko. Obljube uresničiti in spoštovati so sposobni le redki, (jmm) ŠENTJURSKE MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041 677 561 t Pomagali pri nakupu šo skih potrebščin Konec meseca avgusta je v Citycentru Celje potekal dobrodelni bazar. Na posebnih »humanitarnih stojnicah« so bile obiskovalcem na voljo pisano poslikane nakupovalne vrečke, ki so jih ustvarili tretješolci celjskih osnovnih šol v okviru slikarskega natečaja »Moja vesela nakupovalna vrečka«. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki obiskovalcev za nakup pisanih vrečk in Citycen-trovo pomočjo so bila sredstva namenjena socialno ogroženi družini s tremi otroki iz okolice Šentjurja za nakup šolskih potrebščin. V družini sta namreč dva šoloobvezna otroka. Težke bivalne in materialne razmere kažejo na izjemno stisko družine, zato je bila podarjena pomoč več kot dobrodošla. S prodajo unikatno pobarvanih vrečk so pomagali šentjurski družini. Zadnje dejanje Sentriffa Mladi igralci in režiserka Nina Salomon v filmu »Mamica prehitro«. Šentriff. Šentjurski filmski festival z domačo produkcijo. Piše: Saša Rečnik Zaključna prireditev Šentjurskega filmskega festivala (Šentriff) se je odvijala zadnjo avgustovsko soboto na vrtu Ipavčeve hiše. Lokacija je na prireditev privabila več obiskovalcev kot na celotni festival, ki je vikend pred tem potekal na Rifniku. Kot so poudarili organizatorji, je ljudem Rifnik še vedno preveč odročen hrib, da bi kljub edinstvenemu ambientu in dobremu programu prišli in se udeležili kakšne delavnice ali ogledali film. Domači filmi Prireditev je otvorila Mateja Gorjup z ljudskim petjem iz Evrope in sveta. Po glasbenem uvodu so organizatorji predstavili kratek film »Zaseda sredi ničesar«, ki je bil pos- net v večdnevnih delavnicah v sklopu festivala. Delavnice je vodil režiser Boris Petkovič, udeleženci so spoznavali osnove snemanja in montaže ter posneli zanimiv filmček. Drugi na sporedu je bil film, posnet na video tečaju na OŠ Franja Malgaja pod mentorstvom Jureta Godlerja - »Mamica prehitro«. Scenarij je napisala Nina Salomon, ki je prevzela tudi režisersko taktirko. V filmu so glavne vloge zaigrali mladi perspektivni igralci Zala Blazina, Katarina Pusser in Robert Kladnik, ki so se med snemanjem zelo zabavali. Film »Mamica prehitro« je tudi poučne narave, saj mladim prenaša sporočilo o resnih posledicah spolnosti in prenašanju odgovornosti. Dvain-dvajsetminutni film je bil med obiskovalci zelo dobro sprejet. Za konec filmskega večera so predvajali še kratke športne filmčke »Pebi se neki grejo«. Domači kratki filmi pa nakazujejo na oživitev tovrstne branže tudi pri nas. Udeleženci Likovne kolonije Slom, Slomšek. Kako skrbeti za divje živali Kmetija Valpatič. V nedeljo, 26. avgusta, je odprla svoja vrata. Piše: Gašper Andrinek Na kmetiji, kjer imata sedež dva društva, Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, se ukvarjajo izključno z ekološkim, bio in naravnim kmetijstvom. Po besedah lastnika kmetije Stanka Valpatiča je njihova zemlja dovolj močna, da lahko rastline črpajo svojo rast iz nje, brez dodatnih gnojil in škropiv. Na kmetiji se tako ukvarjajo z miroljubnim kmetijstvom. »Zemlja se je od začetka, ko smo s tem pričeli, že vidno izboljšala, saj je potrebovala čas, da smo jo spočili in ji dali novih moči ter jo pozdravili,« je še povedal Valpatič. Tudi hrvaški simpatizerji Letošnja tema odprtih vrat je bila predstavitev, kako je potrebno skrbeti za divje živali, ptice, divjad in divje čebele ter obiskovalcem pokazati, kaj so v preteklem letu za to postorili. Obiskovalcem so ponudili možnost kratkega izobraževanja s pomočjo kratkih filmov in kuharskih oddaj. Ponudili so jim po besedah Valpatiča naravno vino, ki ga shranjujejo v glinenih amforah, pridelke s kmetije in različno pripravljene veganske jedi. Obiskovalka in tudi sodelavka na kmetiji Tina Tabak je povedala, da trenutno na Flrvaškem še ne obstaja kakšno podobno društvo, vendar se v zadnjih letih stvari premikajo v tej smeri. S še drugimi simpatizerji iz naše južne sosede so sodelovali pri nekaj projektih na kmetiji Valpatič. Lansko leto so postavili veliko hranilnico za ptiče, kjer je prostora za približno 30 kilogramov hrane. Ker se je projekt izkazal za uspešnega, so letos na dvodnevnem druženju za mlade ustvarili še eno in ji dodali še zaklonišče za pikapolonice in hotel za divje čebele. J Kmetija Stanka Valpatiča je znana tudi po naravnih namazih in prelivih. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Slomškova likovna kolonija V okviru Slomškovega leta so se organizatorji prireditev odločili, da eno prireditev posvetijo tudi likovnemu ustvarjanju. Tokrat so izpustili poletni extempore, so pa zato v goste povabili nekaj pomembnih slikarjev slovenskega prostora. Izbor slikarjev je prevzel Marjan Verbič, ki je izbral osem slikarjev, ki so se srečanja udeležili. Na Slomu so ustvarjali dva dni, večina od njih pa je svoja dela končala v teh dveh dneh. Nastalo je 16 slikarskih del, polovico od teh bodo po razstavi v Galeriji Zgornji trg slikarji pus- tili v Šentjurju. »Na ta način si želimo, da bi se ustvarila zbirka likovnih del vidnejših slovenskih slikarjev, ki razstavljajo v Galeriji Zgornji trg,« nam je zaupala organizatorica likovne kolonije Anita Koleša. »Želimo pa si pridobiti tudi primeren prostor za shrambo teh del,« je še dodala. Odprtje razstave, posvečene prazniku občine Šentjur, bo 27. septembra v Galeriji Zgornji trg. Ustvarjanje slikarjev je dokumentiral Amadej Ratej in njegov kratek film bo prikazan pred uradnim odprtjem razstave. Planina in stare fotografije Manca Izmajlova je navdušila maloštevilno občinstvo. Glasbeni biseri z Manco Manca Izmajlova. Kulturni dom je napolnila z izjemnim glasom. Piše: Jasna Romih Pevka Manca Izmajlova, z žametnim glasom, šolana na področju muzikala v Londonu na Mountview Theatre Academy in v Moskvi na Akademskem kolidžu Konservatorija Čajkovski iz smeri opernega petja - mezzosopran, ima za seboj že več kot 700 koncertov po celem svetu. V sklopu turneje, serije koncertov po malih kulturnih domovih, imenovanih »100 srčnih koncertov«, pa je nastopila tudi v Šentjurju. Tandem z možem Skupaj z možem Benjaminom Izmajlovom, virtuozom na violini, in ob spremljavi pianistke Elene Boljubaš so koncert preželi z največjimi uspešnicami iz platinastih albumov Slovenska duša in Slovensko srce ter z drugimi naj lepšimi svetovnimi in slovenskimi melodijami. Slišali smo lahko skladbe od Caro mio ben, Bizetove svetovno znane opere Carmen, do priredbe pesmi Ave Maria. Manjkala ni niti slovenska ljudska pesem Po jezeru bliz' Triglava in deli našega velikega skladatelja Benjamina Ipavca z naslovom Domovini ter Nikdar nisem te vprašala. To pesem se je Izmaljlova naučila ravno za ta koncert. Kot je povedala, zelo rada poje Ipavčeve pesmi, zato ni bilo presenetljivo, da je v njihovem rodnem kraju tudi končala s sedaj že ponarodelo pesmijo Gustava Ipavca Kje so moje rožice. Dvorana res da ni bila polna obiskovalcev, vendar so bili njihovi aplavzi dokaz, da je pevsko mednarodno uveljavljenemu zakonskemu paru odlično uspelo z največjih svetovnih odrov prinesti vzdušje tudi na manjši slovenski oder ter tako z glasbo napolniti šentjurska srca. Razstava. Na planinskem gradu so z razstavo starih fotografij ponovno oživeli spomini. Piše: Jure Godler Kaj se skriva na zapuščenih podstrešjih? Za nekoga so najdene stvari šara za smeti, za nekoga drugega pa čisti zaklad. Med zadnje zagotovo lahko prištejemo enega najbolj vplivnih Planinčanov, zdravnika in častnega občana Šentjurja dr. Janeza Šmida. Ta je na podstrešju družinske hiše Juršetovih opazil večje število steklenih fotografskih plošč z motivi planinske pokrajine in ljudi. Leta 1999, ko je umrl zadnji dedič, je pridobil kar neverjetno število tovrstnih plošč - 3.253, ki jih je poslikal Alfonz Jurše, ljubiteljski fotograf. Jurše je bil po poklicu nadnar-ednik žandarjev, ki je leta 1905 prišel živet na Planino. Obujeno pozabljeno Fotografije prikazujejo dih Planine od leta 1903 do leta 1945. Urvvald (pragozd), kot je poimenoval Planino profesor Rožič na začetku prejšnjega stoletja, razkriva ljudi, starše in stare starše danes živečih Planinčanov. Tako na starih fotografijah najdemo člane nekaj starih družin, Koletti iz Benetk, Adamus, Šešerko, Rauter ter druge številne posameznike. Na predavanju pred ogledom fotografij je dr. Šmid izpostavil pomembnost nekaterih posameznikov za razvoj kraja. Po predavanju, kjer je pokazal izbor nekaterih fotografij, so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavljene kopije, ki jih je Šmid skupaj s hčerko Patricijo Šmid uredil in razstavil po grajskem obzidju in na novo narejeni leseni poti na razgledni stolp. Poudariti moramo, da je Šmid vse fotografije na steklu podaril celjskemu muzeju. Dr. Janez Šmid skrbi za ohranjanje zgodovine. V /lUflU/lo VV v Kristina Razboršek 'Vi Ul. Franja Malgaja 41, Šentjur / HRUŠEVEC/, tel.: 03/ 749 25 96 VELIKA IZBIRA: o DROBNOCVETNIH IN VELIKOCVETNIH MAČEH, o REZANEGA CVETJA, o LONČNIH KRIZANTEM, o CVETLIČNIH ARAMŽMAJEV. MAČEHE Tudi pred Blagovnico Resevna! KRONIKA | september 2012 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Policisti so zasegli nekaj orožja in sadik konoplje. »Klasika« pod Bohorjem Planina pri Sevnici, 30. 8. -Nekdo je v zavetju noči odtujil gozdni vitel, vreden 1.200 EUR. Travčkarje še vedno preganjajo Šentjur, 31. 8. - Policisti so mladeniču zasegli manjšo količino še vedno prepovedane konoplje. Brez papirjev nikamor Gorica pri Slivnici, 3. 9. - V naselju je bil izsleden Škot, ki že desetletje tava peš po stari celini. Ker ni imel dokumentov, so ga oglobili. Vlom s sledmi Grobelno, 5. 9. - Nekdo je vlomil v hišo v Stopčah in odnesel denar in zlatnino ter za sabo pustil nekaj sledi, ki ga znajo drago stati. Črpalkar II. Dramlje, 6. 9. - Na bencinski črpalki je voznik golfa natočil 45 litrov goriva in odpeljal brez plačila. V bližini je nekdo z ostrim predmetom »porisal« avto znamke Hyundai Getz. Za skupne stroške pa ne Šentjur, 6. 9. - V okolici mesta je 25-letnik grozil babici in stricu, ki sta želela, da bi prispeval pri skupnem gospodinjstvu. Fante je vzkipel in obema grozil z nožem. Še pred prihodom policistov, ki so mu kasneje izrekli prepoved približevanja, je odšel v noč. Videlo ga je preveč oči Planina pri Sevnici, 7. 9. -Povzročitelj prometne nesreče je odpeljal s prizorišča, a so bili na mestu tudi očividci. Na koncu bo prejel precej višjo globo kot sicer. Prehitevanje s prisilnim postankom Šentjur, 7. 9. - V okolici mesta so trčila tri vozila, krivo pa je bilo nepravilno prehitevanje povzročitelja. Trije vpleteni so potrebovali zdravniško pomoč. Domača orožarna Na podlagi zbranih obvestil in odredbe za hišno preiskavo so šentjurski policisti 7. 9. opravili hišno preiskavo pri 46-letnemu osumljencu z območja Šentjurja. Pri tem so našli več sadik Ni mu uspelo Šentjurski policisti so drugi septembrski vikend ponoči pri tatvini nafte v industrijski coni zalotili 30-letnega Celjana, ki je skušal s kraja zbežati. Pri sebi je imel več pripomočkov za tatvino nafte, in sicer več cevi za točenje goriva ter več plastenk, napolnjenih z ukradeno nafto. Storilec ne bo več kradel nafte. konoplje, dva kosa predelanega orožja za izstreljevanje malokalibrskih oziroma vojaških nabojev, dušilec zvoka, nekaj delov orožja in približno 10 kilogramov smodnika. Samoporezana pretepačica Šentjur, 15. 9. - Prepoved približevanja si je tokrat prislužila nasilna žena, ki je napadla in zmerjala moža ter fizično obračunavala z otroki. Pred prihodom mož postave se je z nožem porezala po zapestjih. Pošteni najditelj Šentjur, 16. 9. - Občan je na postajo prinesel na parkirišču najden mobilni telefon, ki se ga je še istega dne razveselil lastnik. Nevidni pretepači Šentjur, 17. 9. - Prijavitelj je naznanil, da ga pretepa več občanov, zaradi česar je k njemu prihitela patrulja, ki mu je za lažno prijavo izdala plačilni nalog. Medgeneracijsko nesožitje Šentjur, 7.9. - Oče in sin sta se v okolici mesta sprla, prepir, ki je prerasel v pretep, pa je podžgal alkohol. Kolotat Šentjur, 8. 9. - Izpred hruševske šole je nekdo odpeljal 750 EUR vredno kolo znamke Wheeler svetlo modre barve. Ne more je preboleti Šentjur, 10. 9. - Nekdanji partner je na vozilu, ki pripada bivši ljubezni, pustil obvestilo z grozilno vsebino, ki je bila razlog prijave. Sumljivi prodajalec Šentjur, 10. 9. - Po domovih je madžarski državljan brez ustreznih dovoljenj in vsiljivo prodajal razne predmete. Policisti so ga oglobili in opozarjajo na previdnost. Plena niso odpeljali Šentjur, 11.9. - Lastnica gozda je ugotovila, da ji je nekdo posekal štiri hraste, ki pa jih še ni odpeljal iz gozda. Bilo je prepozno Dobje, 13. 9. - Policisti so iskali pogrešanega občana, ki so ga našli mrtvega. Nič ne bo z jajci Ponikva, 14. 9. - Občan je na medmrežju našel ugodno ponudbo za nakup avtomatskega valilnika jajc. Izdelek je po predračunu plačal, a ga ni prejel, prodajalec pa je izklopil telefon. Negostoljubna Zima Dramlje, 15. 9. - Ob treh zjutraj so na avtocestnem počivališču barabini prebudili tujega tovornjakarja in ga opozorili, da ima okvarjeno pnevmatiko. Medtem ko je preverjal domnevno poškodbo, so mu iz notranjosti odtujili denarnico z dokumenti. ZDRAVJE Tfl I september 2012 JU I urednistvo@sentjurskenovice.si Česen Česen je naraven antibiotik, ki uniči tudi glivice in viruse. Česen vsebuje kalij in germanij, dva pomembna minerala, kot tudi žveplove spojine, kot je alicin. Prav te žveplove spojine so pomembne za krepitev imunskega sistema " : in delujejo antibiotično. Izogibajmo se vroči prhi Izogibajmo se dolgemu tuširanju z vročo vodo, za vsakodnevno higieno je zadostna hladna prha nekaj minut dnevno. Tuširanje. Bolj kot je voda vroča, hitreje se izpirajo maščobe s kože. Pripravila: Nataša Jevšovar Dolgo tuširanje z vročo vodo, ki nam včasih tako prija, ni najbolj zdravo za našo kožo. Dermatologi opozarjajo, da z vročo vodo odstranimo lipide v zaščitni plasti kože in medtem ko uživamo, vroča voda z naše kože odplavlja pomembne minerale in beljakovine, ki sicer tvorijo naravno zaščito kože pred vdorom glivic, virusov in bakterij. Koža sčasoma postaja vse bolj suha Prava temperatura za razširjene vene Predvsem tisti, ki imajo težave z razširjenimi venami, se morajo izogibati vroči kopeli, seveda tudi obisku savne in predolgemu sončenju. Nogam najbolj prija polivanje z mrzlo vodo od gležnjev proti kolenom ali tuširanje izmenično z mrzlo (od 10 do 16 stopinj) in toplo vodo (do 38 stopinj). Tuširanje naj se vedno zaključi z mrzlo vodo. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ in občutljiva in zato se lahko razvijejo različne kožne bolezni, ki nam grenijo življenje. Eden prvih znakov je srbenje kože po tuširanju, ki sčasoma vodi do suhih zaplat in celo luskaste kože. Suh zrak pozimi le še poslabša težavo, saj koža izgubi še več vlage, zato se poskusite izogniti skušnjavi z vročo prho. Z nekaj spremembami v svoj vsakdanjik večina ljudi preprosto ozdravi suho kožo. Hladna voda in malo mila Za vsakodnevno higieno naj bi bila dovolj le hladna voda in milo. Če že ne prenesemo mrzle vode, vsaj skrajšajmo čas tuširanja na nekaj minut in temperatura vode naj ne preseže 35 stopinj. Najbolj pa nam koristi tuširanje izmenično s toplo in hladno vodo, saj tako dosežemo boljšo prekrvavitev. Razna mila, gele za prhanje in šampone ne pustimo predolgo na koži, večina teh sredstev je namreč agresivnih do kože, kar lahko pripelje do izsušitve kože. Uporabljajmo blaga mila s hranilnimi snovmi za kožo, najkvalitetnejši so tisti, ki ne vsebujejo penilcev, saj so ti zelo agresivni do kože. Če se torej gel za prhanje le malo peni, je to dober znak. Koža pa vam bo najbolj hvaležna, če jo boste po tuširanju negovali z oljem, ki bo koži povrnil maščobe in vlago, ki jih je izgubila med prhanjem. Uporabimo lahko sezamovo, laneno, olivno ali kakšno drugo hladno stiskano olje. Tako negovana koža je čvrsta, gladka in mehka, že na pogled zdrava in lepa in predvsem bolj odporna proti sončnim žarkom in vdorom raznih bakterij. CELJSKE LEKARNE Več za eaSe zJr 26. september, dan slovenskih lekarn Zdravila in kronični bolniki Zdravje je pomembna vrednota in kronična bolezen pomeni v življenju človeka dogodek, ki mu močno spremeni življenje. Življenjski stil je potrebno prilagoditi bolezni, pojavi se strah in negotovost. Kronične bolezni se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih. Kronični bolniki morajo svojo bolezen sprejeti, jo spoznati, spoznati zdravila, ki jih uporabljajo in poiskati pomoč, ko jo potrebujejo. Pomoč pri pravilni in varni uporabi zdravil lahko poiščete tudi pri lekarniškem farmacevtu. Vsako leto slovenski lekarniški farmacevti izberemo ob dnevu Slovenskih lekarn temo, ki je zanimiva za naše uporabnike. Naslov letošnje teme je Zdravila in kronični bolnik. Ob tej priložnosti smo izdali knjižico Zdravila in kronični bolnik, ki jo brezplačno dobite v lekarnah. Marina Urbanc mag. farm., spec., Celjske lekarne oloženo na srce novice Če bi uporabljali manj soli, bi potrebovali bistveno manj zdravil za znižanje krvnega tlaka. Prim. doc. dr. Gorazd Voga, dr. med., specialist internist, predstojnik Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje. Ni vse zlato, kar se sveti Poškodovani lasje. Nekateri šamponi in celo profesionalni šamponi, ki jih dobimo v trgovini, nam lahko poškodujejo lase. Piše: Iris Repovš Z vami bi želela deliti informacije, ki so meni občutno spremenile stanje las. Šamponi vsebujejo premočne penilce, nam raztapljajo material v laseh in se nam zaradi tega lasje še hitreje stanjšajo. Z LiteRAM šamponi ohranjamo naravno kvaliteto las, ravno zaradi njegovih nežnih sestavin, predvsem nežnega penilca. Še bolje pa bi bilo umivati lase enkrat mesečno s koprivami. Tanjšanje las Lasje se nam zaradi staranja tudi tanjšajo. S prostim očesom vidimo, kako so lasje na konicah, ki so najdalj časa na glavi, tanki. To pomeni, da so lasje izgubili v večini keratinski material. Pozdravimo in nazaj odebelimo jih lahko le tako, da jim vrnemo keratin. Keratin povrnemo lasem z Lite keratin terapevtsko peno. Z njo pridemo do daljše dolžine las. Zakaj? Keratin V lasu je od 60 do 90 % kerati-na. Kadar je las poškodovan, ga v večini izgubi. Pena z naravnim keratinom las znotraj okrepi, konico naredi močnejšo in zato lahko raste. Navzven pa so lasje gladki in sijoči, poveča se volumen. Se pravi, poškodovanim lasem dodaja naravni keratin, dejstva ntrflce Več informacij Več o LiteRAM proizvodih in terapiji si lahko preberete na spletni strani www. lrishairstyling.com ali pa me pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 19 78, kjer vam z veseljem odgovorim na vsa vaša vprašanja. Z LiteRAM keratin peno lahko povrnemo lasem zdravje. s tem nadomesti izgubljenega. Zapolni in popravi poškodbe, lasje se zgladijo, so bolj polni, čvrsti, svetleči in zaščiteni. Ker so lasje močnejši, so tudi bolj odporni na lomljenje in cepljenje, zato nam zrastejo do daljše dolžine, kot je bilo prej mogoče. Lasje so bolj gladki in se lažje razčešejo. Frizura se lažje oblikuje, ima več volumna in je obstojnejša. Hkrati pa pena ne oteži las in jih ne zamaže, ker se naneseni keratin vpije v lase. Vse sestavine so biološko razgradljive in niso toksične. Keratin pena nima neželenih stranskih učinkov. Pena se prodaja samo v frizerskih salonih, kjer vam LiteRAM terapevti svetujejo o pravilni negi las doma. Več o zdravih laseh vam napišem v naslednji številki in vas lepo pozdravljam do takrat, v upanju, da bodo vaši lasje bolj zdravi. Vedeti moramo, da se nam lasje ves čas obnavljajo, seveda, če jim nudimo prave pogoje za to. S kitajsko veščino do zmanjšanja stresa Vadba Qi gonga bo potekala od 1. oktobra tudi v Šentjurju. Vadba Ql GONG. Uskladitev našega diha, telesa in pozornosti. Piše: Suzana Zorič Zaradi stresne službe je Franci Kamenšek iskal veščino, s katero bi se razbremenil in sprostil. Odločil se je za Qi gong in najprej vadil zase, nato pa na podlagi lastnih izkušenj pričel prenašati znanje tudi na sodelavce. Po nekajletnem življenju in študiju v Ljubljani se je odločil živeti v Rogaški Slatini. Že sedem let živi po principu vzgajanja življenjske energije Qi (či), kjer gre za uporabo starodavnih taoističnih modrosti in tradicionalne kitajske medicine. Da bi naravne metode vzpostavljanja in ohranjanja zdravja razširil med širšo populacijo, je bilo ustanovljeno Društvo Žad, kjer ponujajo različne oblike vadbe. Zakaj je Qi gong imenovan »čudodelna taoistična veščina iz Kitajske«? Qi gong ima globoke zdravilne učinke. Obsežne raziskave na Kitajskem so pokazale, da ljudje, ki izvajajo neko obliko Qi gonga, niso tako podložni boleznim in staranju. Ta kitajska veščina že samo s kratko dnevno vadbo pomaga pri številnih problemih, ki pestijo modernega človeka: uravnovešanju telesne teže, zdravljenju številnih kroničnih bolezni, in to brez škodljivih stranskih učinkov. Četudi ste v dobrem stanju, vam bodo Qi gong tehnike omogočile, da dosežete nove nivoje zdravja. Qi gong vadba zelo poveča vaš energetski nivo, hkrati pa odpravlja tudi stres in vam pomaga, da ostanete zbrani tudi v kritičnih situacijah. Za koga je vadba primerna in kako jo izvajamo? Njena prednost je, da je primerna za vse generacije, ker jo izvajamo na nogah, stoje na mestu, v lahkotnih oblačilih. Gibi so zelo enostavni in prav vsak se jih lahko nauči. Qi vadbo izvajamo počasi, skladno z dihom in veliko pozornostjo. Primerna je tudi za invalide in bolnike, saj jo je mogoče izvajati tudi v postelji. 5 čim se poleg Qi gonga v Društvu Žad še ukvarjajo? V okviru gibalnih veščin poučujejo še kitajsko jogo in Tai Qi, kar se tiče kitajske metafizike, pa se ukvarjajo s kitajsko astrologijo, Feng Shuijem, z ugodno izbiro dneva in branjem z obraza. dejstva nov?ce Več informacij Več o društvu in aktivnostih si oglejte na spletni strani www.drustvozad.si ali pokličite na številko 041 737 745. Lahko pa se jim pridružite pri redni tedenski vadbi Qi gonga, ki bo od 1. oktobra naprej potekala tudi v Šentjurju, v prostorih Razvojnega centra, vsak ponedeljek od 17. do 18. ure. Če ste mislili, da so meditacije dolgočasne, vam ta nudi svež začetek! »Nisem metal na »pas mater«, tako sva se zmenila s trenerjem, ko sva pa videla, da je dosti, sem metal previdno, tri pa, na kolikor je šlo. Mogoče z malo sreče in malo vetra, če bi pomagalo, da bi šlo malo dlje.« Henrik Plank, paraolimpijec Košarkarji zadovoljili v Srbiji KK Tajfun. V sklopu dvomesečnih priprav na 13. šentjursko prvoligaško sezono so šentjurski košarkarji pred mesecem dni pričeli s pripravljalnimi tekmami, ki sojih igrali tudi v Srbiji, kamor so se, tako kot lani, znova odpravili. Piše: Bogdan Rahten E Prestopi V okviru tekmovanj KZS prihodnje leto ne bo sodelovala ekipa SRK Koši, nekaj njenih igralcev pa želi nadaljevati športno pot. Roku Pirihu so potrdili prestop v Vransko, v Celje pa je želel prestopiti troj ec Tadej Jug, Rok Mavrin, Boštjan Zorko, a je zaradi suspenza nekdanjega šentjurskega četrtoligaša postopek še odprt. Šentjurčan Davorin Škornik, ki je lani igral v Slovenskih Konjicah, bo športno pot nadaljeval v Murski Soboti. Nekdanji šentjurski igralec Matej Krušič se je v španskem drugoligašu Lobe Huesco pridružil Sandiju Čebularju. dejstva novice Novincem Stanku Sebiču, Mikeu Venezii in Emirju Zimicu, ki je po urejanju dokumentacije prispel zadnji, se je pridružil še 18-letni Timotej Cuk, ki je prišel iz Konjic, kjer mu je uspelo nekaj vidnih predstav v članski konkurenci, v prihodnji sezoni pa bo pomagal tudi šentjurskim mladincem. Uspešne priprave Če tokratno turnejo v Srbiji primerjamo z lanskoletno, je rezultatsko minila bolje, saj prejšnje leto Šentjurčani niso okusili zmage. Za komentar dosedanjega dela priprav smo povprašali trenerja Damjana Novakoviča, kije dejal: »VPožego smo se odpravili kompletni in v šestih dneh odigrali štiri tekme in tudi trdo trenirali. Kljub temu, da zasedba še ni dolgo popol-njena, smo bili tudi rezultatsko uspešni. S trenutnim stanjem sem zadovoljen in verjamem, da bomo začetek prvenstva dočakali v optimalni formi. Na področju taktike je glavni cilj, da novince vpeljemo v naš način igre. Starejši Sebič je že popolnoma pripravljen. Venezia je pričel fizično pripravljen in se trenutno privaja na evropski slog igre. Zimič, kije prišel zadnji, potrebuje napredek v fizični pripravljenosti. Cuk je mlad igralec, ki bo iskal svojo priložnost.« Tokratne priprave so rekordno dolge, ker se prvenstvo, brez pravega razloga, pričenja šele 20. oktobra. Še leta 2008 je bil pričetek 4. 10. Pregled pripravljalnih tekem 29. 8. - Rogaška Crystal : Tajfun 72:74 (Ferme 23, Držič 19, S. Sebič 12, M. Sebič 8, Primoran 6, Oset 5, Vorina 1). 31. 8. - Tajfun : Astana (Kazahstan) 59:63 (Ferme 16, Venezia 12, S. Sebič 11, Držič 7, M. Sebič 5, Primorac 4, Oset 2, Škoberne 2). 5. 9. - Tajfun : Zabok (Hrvaška) 77:63 (Držič 15, Ferme 14, Pelc 13, S. Sebič 11, Venezia 8, M. Sebič 7, Primorac 8, Oset 1). 7. 9. - Tajfun : Elektra Šoštanj 73:62 (Primorac 15, S. Sebič 15, Ferme 13, M. Sebič 12, Pelc 7, Držič 4, Venezia 3, Zimič 3, Cuk 1). 11. 9. - Sloboda Užice : Tajfun 58:86 (Držič 17, S. Sebič 17, M. Sebič 12, Zimič 11, Primorac 10, Pelc 7, Venezia 7, Ferme 5). 12. 9.: Borac Čačak : Tajfun 74:78 (S. Sebič 15, Zimič 15, Držič 10, Venezia 9, Pelc 8, Primorac 8, M. Sebič 7, Ferme 6). 14. 9.: Metalac Valjevo: Tajfun 86:72 (Venezia 13, Držič 11, Sebič S. 10, Ferme 9, Primorac Emir Zimič in Milan Sebič sta uspešno ustavila okrepitev Elektre. 9, Pelc 6, Zimič 6, Cuk 4, M. Sebič 4). 15. 9.: Crnokosa Kosjerič : Tajfun 82:83 (po podaljšku; Držič 19, Venezia 14, Primorac 13, S. Sebič 12, Ferme 11, Pelc 8, Cuk 3, Zimič 2, M. Sebič 1). V Mini olimpijada v Šentjurju Mini olimpijada je projekt, v prvi vrsti namenjen otrokom, ki obiskujejo prvo triado devetletne osnovne šole. Otroci na mini olimpijadi spoznajo različne športne discipline, velik poudarek pa je na predstavitvi olimpijskega gibanja in fair play protokola. Namen projekta je spodbuditi otroke k redni športni aktivnosti ter jih navdušiti za šport in aktivno življenje. Samo otvoritev prireditve v Šentjurju je opravil pujsek PAPI, ki je skupaj s pomočniki razgrnil olimpijsko zastavo. Otroci so se pomerili v najrazličnejših spretnostnih disciplinah, prilagojenim njihovi starosti. Tako so skakali čez kolebnico, igrali hokej na travi, se učili taekvvondojevske brce, metali žogice ... Projekta se je udeležilo približno 250 otrok in staršev. Mini olimpijce sta pozdravila tudi paraolimpijec Henrik Plank in njegov trener. Številni otroci so se pomerili v najrazličnejših spretnostih. Uspešna šentjurska kolesarja Mladinci so v pokalu napredovali. Nogometaši doma suvereni, v gosteh še brez točke Urban Ferenčak. Gorski kolesar je julija na Javornikih pri Črnem vrhu še petič zapored zmagal na državnem prvenstvu, v absolutni konkurenci pa je zasedel 5. mesto. Piše: Bogdan Rahten Vrbljan je bil tudi udeleženec olimpijskih iger, saj je kot tehnični trener pomagal Blaži Klemenčič in Tanji Žakelj, sam pa si čez štiri leta želi v Rio da Janeiro potovati kot tekmovalec. Na avgustovskem državnem prvenstvu v eliminatorju oz. urbani tekmi na izločanje je, kljub več tehničnim težavam, osvojil naslov podprvaka. Drugi je bil tudi na tekmi slovensko-hrvaškega pokala v istrskem Grožnjanu, v svoji kategoriji pa je bil najboljši. V začetku septembra je sodelov- al na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Saalfeldnu, vendar se mu je nastop na glavni dirki ponesrečil, v eliminatorju, kjer je Miha Halzer postal podprvak, pa je bil 21.. V trenutku izida Šentjurskih novic je Urban tekmoval na Kitajskem. Frecetova z elite licenco Šentjurska cestna kolesarka Sara Frece je letos kot članica edine slovenske ženske kolesarske ekipe Klub Polet Garmin prvič nastopala z elite licenco v svetovni konkurenci. Julija je na češki etapni dirki Tour de Feminin sodelovala pri najboljšem ekipnem nastopu doslej. Mesec prej je na državnem prvenstvu v kronometru v Ljubljani zasedla tretje mesto. Na avgustovskem državnem prvenstvu v gorskem kolesarjenju v Idriji je bila četrta. Omeniti velja tudi drugo mesto na dirki na Lisco, kjer je 9,3 km dolgo progo z višinsko razliko prevozila v času 38'05". ŠNL. Šentjurski nogometaši so svojo drugo sezono v Štajerski nogometni ligi pričeli obetavneje kot lani. Piše: Bogdan Rahten Na obeh domačih tekmah so bili prepričljivo boljši od nasprotnikov, na drugi strani pa so na gostovanjih ostali praznih rok, čeprav bi lahko bilo drugače. Trener Matjaž Šnabl ima poročanja v prejšnjem mesecu v zvezni liniji na voljo tudi dvojno registriranega igralca celjskega Šampiona Karla Gračnerja. Zaradi delovnih obveznosti trenutno ne more računati na vratarja Mirela Duriča in igralca Momčila Periča. Vseeno je s sodelovanjem ekipe zadovoljen in upa, da bodo odpravili nekatere pomanjkljivosti v igri. V pokalnem tekmovanju so člani izpadli proti ekipi Oskarja Drobneta. Na drugi strani so se pokalnega napredka veselili mladinci. Po dva zadetka so dosegli Luka in Borut Kopinšek ter Žiga Herič. Pregled rezultatov: 25. 8.: Fosilum Šentjur : Marles hiše 5:1 (4:1); 1:0 - Demir Džaferovič 9.', 2:1 - Benjamin Jazbec39.', 3:1-MihaBelak 43.', 4:1 - Belak 44/, 5:1 - Žiga Oset 63.'. Limbušani bi naj po napovedih pred sezono krojili vrh, vendar so bili ob Pešnici v povsem podrejenem položaju. 1. 9.: Paloma : Fosilum Šentjur 3:2 (2:1); 1:1 - Džaferovič 33.' , 3:2 - Oset 72.'. Gostje so dva zadetka prejeli po velikih napakah v obrambi. 5.9. (pokal člani) : Fosilum Šentjur : NK Šmartno 1928 0:2 (0:1). Drugoligaši so upravičili svoj status. 8. 9.: Fosilum Šentjur : Peca 2:0 (1:0); 1:0 - Džaferovič 16.', 2:0 - Bogdan Tušek 63/ (avtogol). Korošci so nadaljevali s tradicijo porazov. 15. 9.: Žalec : Fosilum Šentjur 2:1 (1:1); 1:1 - Rok Matuš 33.'. V regionalnem derbiju so gostje že na začetku »požrli« gol po strelu s kota, poleg tega pa so v prvem polčasu imeli štiri priložnosti, s katerimi bi lahko tekmo obrnili v svoj prid. Lestvica: 1. Šoštanj 12,2. Pohorje 9, 3. T. Pesnica 8, 4. Peca 7, 5.-7. F. Šentjur, Radlje in Žalec 6 ... Urban Ferenčak je že 5. leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v svoji konkurenci. S kolesom na pot Drugo septembrsko soboto se je v Dramljah zbrala peščica kolesarjev. Četrto kolesarsko druženje je organiziral Boštjan Golež, med udeleženci pa je bil tudi Jože Rovan, načelnik komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Kolesarji so prevozili 29 km, za kar so potrebovali štiri ure, saj so si poleg druženja ogledovali tudi okoliške znamenitosti. Njihova pot je imela skoraj 1.000 višinskih metrov, kakšen delček poti pa so morali kolesarji tudi prehoditi. Pot jih je vodila iz Dramelj proti sv. Uršuli in se po severni strani spustili do Pletovarja. Od tam so nadaljevali vožnjo do Grušč in se spustili proti Špitaliču do Žičke kartuzije. Kolesarska turna vožnja je potekala še preko Jarmovca in Marija Dobja in se zaključila v Dramljah. Kljub nizki udeležbi je bila turna vožnja izpeljana in organizirana brezhibno. (J. G.) Na turni vožnji po drameljski okolici so si kolesarji večkrat ogledali kakšne znamenitosti. Fulsal liga pred razigravanjem Zaključni del. Najbolje uvrščenih šest ekip se bo pomerilo za prvaka lige. Piše: Bogdan Rahten V ligi Šentjur je tik pred zadnjim kolom rednega dela tekmovanja še nekaj odprtih vprašanj o ekipah, ki bodo sestavljale tri tekmovalne razrede razigravanja. Zgornja šesterica bo igrala v skupini za prvaka. Zanimivo bo tudi v srednji skupni, saj tako 7. kakor tudi 13. mesto prinaša nagrado, uvrstitve pa bodo podlaga za razvrstitev v morebitno 1. in 2. ligo prihodnje leto. Rezultati 16. kola, 15. 9. 2012: Šentvid 1 - Šentvid 2 2:10, Sokoli - Prevozi Grobin Loka 5:2, Estudiantes ŠKMŠ - Trdoglavci 8:0, ŠD Dobrina - Plemiči 0:3 brez boja, Švedi Bar A - Ka- dejstva riovTce Naj strelci Ponikva: 29 - Jani Pahole (Ponikva ), 25 - Robi Žafran (Loka), 17 - Boris Ograjenšek (Elektro Kerš), 13 - Rudi Hudarin (Elektro Kerš ), 12 - Aleš Čepin (Elektro Kerš ), 10 - Franci Vodeb (Slivnica MD777) ... lobje 2:2, Simpl Žegar - ŠMD Blagovna 4:3, Šejki Dubaj -Podgrad 4:0, Loški hopsi - Nova vas 3:0 b.b. Razpored 17. kola: Nova vas - Estudiantes ŠKMŠ, Trdoglavci - Šentvid 1, Šentvid 2 - Sokoli, Bogi team - Simpl Žegar, Prevozi Grobin Loka - KŠŠO, Podgrad - ŠD Dobrina, ŠMD Blagovna - Šejki Dubaj, Plemiči - Švedi Bar A, Kalobje - Loški Hopsi. Zaostala tekma: KŠŠO - Bogi team. dejstva no^ifce Lestvica: T Z N P TOČ RZ 1. Šentvid 2 16 15 1 0 46 67 2. Loški hopsi 16 14 2 0 44 68 3. Sokoli 16 12 1 3 37 25 4. Plemiči 16 11 1 4 34 54 5. Bogi team 15 11 1 3 34 34 6. Simpl Žegar 16 11 0 5 33 20 7. Estudiantes ŠKMŠ 16 10 2 4 32 23 8. Šejki Dubaj 16 8 1 7 25 12 9. Švedi Bar A 16 6 3 7 21 5 10. Prevozi Grobin Loka 16 6 1 9 19 -18 11. ŠMD Blagovna 16 5 2 9 17 -3 12. KŠŠO 15 5 1 9 16 -24 13. Kalobje 16 4 3 9 15 -43 14. Nova vas 16 3 1 12 10 -27 15. ŠD Dobrina (-1) 16 3 2 11 10 -35 16. Trdoglavci 16 3 0 13 9 -50 17. Šentvid 1 16 1 4 11 7 -39 18. Podgrad 16 2 0 14 6 -69 T - tekme, Z - zmage, N - neodločeno, P - porazi, TOČ - točke, KZ - razlika v zadetkih Kolo pred razigravanjem, na lestvici vodi ekipa Šentvida 2. Se bo Sokolom uspelo priključiti med šest najboljših in v boj za prvaka? Liga Ponikva veterani Do konca štirikrožnega tekmovanja na Ponikvi je še šest igralnih dni. Rezultati 14. kola, 14. 9. 2012: Elektro Kerš - Loka 0:2, Dole - Jakob 1:2, Ponikva - Slivnica MD777 3:1. dejstva 'ndviče Lestvica: T Z R P TOČ RZ 1. Elektro Kerš 14 9 0 5 27 9 2. Loka 14 8 2 4 26 20 3. Ponikva 14 7 3 4 24 15 4. Slivnica MD777 (-1) 14 7 3 4 23 3 5. Dole 14 3 4 7 13 -11 6. Jakob 14 2 0 12 6 -36 Korenjaki znova najbolje vlekli Tretjo septembrsko nedeljo je bilo v Bohinjski Bistrici zaključeno državno prvenstvo Trakom v vleki vrvi. Šentjurski korenjaki so morali tam praktično le potrditi prvo mesto med petimi ekipami, kar jim je tudi uspelo. Prvenstvo je bilo sestavljeno iz petih turnirjev, vsaka ekipa pa je gostila enega od njih. Šentjurski korenjaki so slavili na vseh prizoriščih - v Šentjurju, Grčaricah, Lukovcu pri Sevnici, Ilirski Bistrici in na koncu na Bohinjskem. Predsednik društva, ki načeluje tudi obujeni Zvezi društev vrvašev Slovenije, Ladi Levart, je ob koncu tekmovanja dejal: »Vesel sem, da smo sezono suvereno pripeljali do konca, brez kreganja in razprtij in s športnim obnašanjem. Verjamem, da bomo naslednjo sezono naredili korak naprej.« (B. R.) Dobjan v svetu motokrosa Vratolomni skoki so sestavni del motokrosa. Na sliki Uroš Horjak. Uroš Horjak. Motokrosist iz Lažiš pri Dobju v zadnjih letih žanje vidne uspehe v razredu OPEN R2. Piše: Natalija Plemenitaš Fuchs Po poklicu je diplomirani inženir radiologije, dejaven tudi v domačem kraju v ekipi civilne zaščite. Dirka v pokalnem prvenstvu Slovenije, kjer je letos na šestih dirkah dosegel pet zmag in eno drugo mesto, kar ga uvršča na prvo mesto v skupnem seštevku. Na zadnji septembrski tekmi na poligonu Skedenj v Slovenskih Konjicah je ohranil naslov prvaka. Kako se Dobjan znajde v svetu motokrosa? Ja, najtežje je na začetku, ko se še loviš in včasih niti ne veš, kakšna steza te čaka in kakšni bodo pogoji za dirkanje. Najtežje so bile prve sezone, ko ni nikoli manjkalo težav, potem pa je iz dirke v dirko bolje in počasi pozabiš, da prihajaš iz hribovske vasi in postaneš del dirkaškega sveta. V našem okolju je ta šport še vedno neznan, vendar mislim, da je vedno več tistih, ki opažajo, da to ni zgolj divjanje in izzivanje usode. Kdo te je podpiral na začetku in kdo te danes? Večinoma me tudi sedaj podpirajo isti ljudje kot na začetku. Brez podpore domačih in prijateljev ne bi šlo. Posebej gre zahvala Stanislavu Drobnetu, ki mi pomaga s prevozi na dirko in z marsikakšnim materialom, ter Slavku Osetu, ki nama pomaga na dirkah kot mehanik in motivator. Brez podpore domačih, posebej očeta, ki mi čez teden, ko sem v Ljubljani, pripravi motor, tako da čez vikend nemoteno treniram in dirkam, ne bi zmogel. On je tudi edini, ki je bil vedno vesel vsakega mojega rezultata, tudi takrat, ko ni bilo rožnato. Bi se brez trme sploh zmogel prebiti v sam vrh motokrosa? Ja, seveda je potrebno vztrajati, tudi takrat, ko ne gre. Na srečo sem človek, ki ne obupa takoj, ker je bilo na začetku veliko težkih trenutkov, padcev, ponesrečenih Startov, napak zaradi želje po rezultatu, vendar ko to preživiš, se odpre sezona, kot je letošnja, in na srečo gre vsaj zaenkrat vse kot po maslu. Vendar organiziranost in pogum ne zadostujeta za vrhunske rezultate. Kdo so tvoji finančni podporniki in kako se promoviraš? Seveda so na žalost finance tiste, ki so prvi pogoj za dirkanje. Financiram se večinoma sam, do sedaj je moj edini sponzor Občina Dobje, za kar se ji zahvaljujem. Kar se tiče same promocije, sem aktiven na družabnih omrežjih in takole preko časopisa, ko imam priložnost. Pred časom si rekel, da se boš odpovedal motokrosu in se lotil bolj »resnih« zadev. Kaj se je spremenilo v tem času, da nadaljuješ z motokrosom? Res je, lansko sezono sem si vzel pavzo in se zopet letos odločil, da bom dirkal, predvsem zaradi želje po prvem mestu v skupnem seštevku. Vendar sem tokrat prepričan, da bom po tej sezoni nehal za daljši čas. Nadaljnjih ambicij, kar se tiče dirkanja, nimam, zato je čas, da končam. Seveda pa se motorju ne bom odpovedal. Imel bom še motor, vozil pa bom zgolj ljubiteljsko. Še vedno se bom lahko udeležil treningov s prijatelji, štartno rampo ob nedeljah pa bom prepustil drugim. Si tudi dobitnik občinskega priznanja Občine Dobje. Te tudi občina spodbuja pri tvojem športnem razvoju? Dobil sem priznanje Občine Dobje za dosežke v motokrosu v letu 2010, na kar sem ponosen, občina mi je do sedaj pomagala s finančnimi sredstvi in vesel sem, da podpirajo moj športni razvoj. Lahko opišeš najtežji trenutek v tvoji športni karieri? Najtežji trenutek v moji karieri je težko izbrati, predvsem na začetku jih je bilo več. Mogoče se najbolj spominjam domače dirke v sezoni 2010 v Lembergu, ko sem moral odvreči očala in nadaljevati brez, v oči sem dobil polno zemlje, kamenčkov in prahu in takrat za las izgubil stopničke s 4. mestom. Takrat sem se vmes že spraševal, kaj mi je tega treba. Kaj bi svetoval mladim, ki se odpravljajo na pot vrhunskega športa? Da naj bodo potrpežljivi, naj delajo, tudi ko rezultati ne pokažejo dela, samo tako pridejo dobri rezultati. Bdi- Na Letališču Jožeta Pučnika je Henota pričakala družina in številni prijatelji. Heno 4. na P0I, bron predaleč Edini šentjurski udeleženec londonskih (para)olimpijskih iger Henrik Plank je v začetku meseca v svoji najmočnejši disciplini v metu kopja zasedel četrto mesto. Pešničan je orodje najdlje zalučal v zadnji, šesti, seriji, in sicer 15,37 m, vendar je bila medalja, kljub vsemu, precej oddaljena, saj so od njega bolje nastopili Jamajčan, Iranec in Mehičan. Da gre za odličen dosežek, priča že dejstvo, da je to bila druga najboljša uvrstitev slovenske paraolimpjske delegacije. Na olimpijskem stadionu je Plank nastopil tudi v suvanju krogle, kjer je zasedel 7. mesto. Na Letališču Jožeta Pučnika so ga pričakali njegovi naj ožji z njegovima puncama Jano in Brino, trener Luka, vodstvo AK Šentjur in nekateri atleti. V novo sezono z okrepitvami Šentjur 2000. Ekipa se je okrepila kar s štirimi novimi člani. Piše: Jure Godler Na začetku igralne košarkarske sezone se je okrepila tudi ekipa Šentjur 2000. Odslej bo ekipa, pod vodstvom trenerja Mileta Čepina iz Celja, trenirala dvakrat tedensko, ob sobotah pa v dvorani OŠ Franja Malgaja igrala tudi tekme. Med poletnim odmorom niso počivali in so v svoje vrste pripeljali kar štiri domače dobre igralce. Poleg odličnega skakalca Danija Po-lenka se bodo ekipi pridružili še Matic Rošelj, Roman Verhovšek in Rok Razboršek. Z dvema treningoma na teden bo po prepričanju managerja ekipe Danila Razborška ekipa zelo napredovala. V lanskem letu je naredil največji napredek košarkar Šentjurja 2000 Matej Zakošek, ki igra na centrskem položaju. V klubu največ stavijo na domači dvojec Dani Polenek - Boštjan Korošec. Med štiri najboljše V tem času so odigrali kar pet prijateljskih tekem z znanimi ekipami in sezono pričakujejo pripravljeni. »V novi sezoni si želimo uvrstitve v final four -med štiri najboljše ekipe Lige brez meja,« nam je povedal Razboršek, kijev isti sapi potožil tudi nad pomanjkanjem financ. Dodaten trening na teden pa bo finančni proračun kluba še dodatno obremenil. V Ligi brez meja poleg Šentjurja igrajo še ekipe iz Slovenije: Rogaška Slatina, Šmarje, Rogatec, Pristava, od Hrvaških pa Zabok, Lepoglav, Ivanec in Petri-janec. Prvo tekmo Lige brez meja bo ekipa Šentjur 2000 igrala v Šmarju, v soboto, 29. septembra. Naslednjo soboto, 6. oktobra, pa se bodo doma pomerili z ekipo Zabok Parka in ta tekma bo v precejšnji meri tudi odločala o uvrstitvi v final four. Upajo pa tudi na podporo gledalcev. Zadnjo prijateljsko tekmo bo ekipa Šentjurja 2000 odigrala v torek, 25. septembra, s Sevnico. Zvonjenje cerkvenih zvonov večkrat prekine poletne prireditve. Zvonovi na Zgornjem trgu Marijo iz Šentjurja motijo cerkveni zvonovi. Ne vsi, le tisti, ki zmotijo prireditve v šentjurskem Zgornjem trgu. Predlaga, da bi zvon v času prireditev ugasnili ali vsaj skrajšali zvonjenje. Eden od organizatorjev prireditev v šentjurskem Zgornjem trgu je Javni sklad za kulturne dejavnosti. Vodja šentjurske izpostave Anita Koleša priznava, da je zvonjenje res lahko moteče, zato so na eni od pevskih prireditev po dogovoru večerno zvonjenje že ugasnili. Dodala je, da bodo v prihodnji sezoni šentjurskih poletnih prireditev Marijino pripombo skušali upoštevati in se dogovoriti, kako ta moteči dejavnik vsaj omiliti, če ga ne bo mogoče popolnoma odpraviti. O zvonjenju v času prireditev smo govorili tudi s šentjurskim župnikom Vinkom Čončem, ki pravi, da zvonovi zvonijo od dve do pet minut. Po njegovem prireditev ne motijo tako zelo, kot denimo promet z bližnje ceste. Kljub temu bi na predlog organizatorja zvonove v času prireditev v prihodnje lahko ugasnili, še pravi. (N. K.) Zahvala V soboto, 8. septembra 2012, smo v KS Ponikva predali namenu defibrilator. Sredstva so prispevali: Občina Šentjur, KS Ponikva, Župnijski urad Ponikva, Društvo čebelarjev Ponikva, Mladinsko društvo Ponikva, Kulturno društvo A. M. Slomšek Ponikva, Turistično olepševalno društvo Ponikva, Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva, Društvo upokojencev Ponikva, Lovsko društvo Ponikva, Društvo za šport in rekreacijo Ponikva, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Dušan Jug, Srečko Mastnak, Boris Rečnik, Slavko Dobrajc, Mihaela Palčnik, Andrej Zdolšek, Petra Žohar, Alenka Presker, Gizela in Marko Jazbec. Moker »zaključek« bazena Zadnji dan v mesecu avgustu so na šentjurskem bazenu, ki ga od leta 2002 upravlja gostinec Marjan Bohorč, praznovali okroglo 10. obletnico ter zaključek letošnje kopalne sezone. Športne turnirje so začeli z malim nogometom med šentjurskimi podjetniki, ki so se potegovali za pokal Gostišča Bohorč. Tekmovali so Prevozi Pegy, Inštalacije Pesan, Almon Ben in Gostišče Bohorč, pokal pa so na koncu osvojili kar slednji. Sledilo je še tekmovanje v vlečenju vrvi. Povabljeni so bili tudi gostje iz Nemčije in Hrvaške, ampak se zaradi slabega vremena tekmovanja niso udeležili. Med petimi ekipami je zmagala na domačih tleh nepremagljiva ekipa Šentjurskih korenjakov. Za dobro glasbeno razpoloženje sta poskrbela ekipa Top DJ in ansambel Petka, ki je ne glede na slabe vremenske razmere napravil pravi žur do jutranjih ur. (V. A.) Kljub dežju seje v prireditvenem šotoru zabavalo lepo število obiskovalcev. ŽIVALI______________________ ■ Podarim dva psa stara dva meseca pasme mešanček. Telefon 030 911 976. ■ Prodam mlade kužke pe-kinezerje (mešančke), stare 8 tednov. Telefon 051 261 018 ■ Po ugodni ceni prodamo 4 pse nemške ovčarje, mešance , stari 10 tednov, cena 60 EUR. Telefon 041 876 001. ■ Pujske za nadaljnjo rejo, do 60 kg, prodam. Lahko jih pripeljem. Telefon 041 423 571. ■ Sibirske Husky mladičke, črno-bele z modrimi očmi, cepljene, prodam, prav tako par osličkov in ponija. Telefon 051 612 456. ■ Prašiče, težke od 25 kg, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 610 915. ■ 3 krave, breje 3, 5 in 6 mesecev, A-kontrola, pašne, primerne za dojilje, stare 5 in 6 let, prodam. Telefon 031 270 325. ■ Več bikcev in teličk prodam. Možna menjava za silažno koruzo. Telefon 041 850 681. ■ Telico simentalko v 9. mesecu brejosti prodam. Telefon 041 296 104. ■ Prodam mladičke pasme ameriški buldog. Psi so ob oddaji cepljeni, razglisteni, imajo potni list, rodovnik ABRA. Cena 600 EUR. Telefon 040 385 208. ■ Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke, težke od 120-200 kg. Prodam prašiče, težke od 120 -150 kg. Telefon 031 743 351. ■ Kupim vse vrste krav in telic za zakol, kupim tudi bikce mesni tip, težke od 100-200 kg. Telefon 031 832 520. ■ Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. ■ Odkup krav in telic za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653 286. ■ Ugodno prodam prašiče, od 30 do 180 kg, domača hrana, dostava, očiščeni odojki in polovice. Telefon 031 311 476. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581. NEPREMIČNINE ■ Oddam stanovanje 50m v Črešnjevcu 139, pri Slovenki Bistrici, primerno za družino. Telefon 040 610 214. ■ Trgovino Lea Poljčane, Bistriška cesta 60, prodam. Lokal je opremljen in v obratovanju. Cena po dogovoru. 041599097. ■ Oddam novo manjšo garsonjero v centru Slovenske Bistrice telfon 041 653 936 ali 041 705 499. ■ Prodam urejeno hišo na lepi lokaciji v Slovenski Bistrici ali ob doplačilu zamenjam za stanovanje. Telefon 041 749 608. ■ Ugodno prodam manjše dvosobno stanovanje z opremo v centru Slovenskih Konjic, z nizkimi mesečnimi obratovalnimi stroški. Telefon 031 450 152. ■ Enosobno stanovanje na Zbelovski Gori oddam v najem. Cena najema na mesec 300 EUR. Telefon 040 243 648. ■ Opremljeno garsonjero, 28 m2 na Liptovski ulici 16 v Slovenskih Konjicah, oddam v najem. Telefon 070 890 884. ■ Dvosobno stanovanje 44 m2 v centru Slovenskih Konjic prodam. Cena 46.500 EUR. Telefon 041 802 468. ■ V Mariboru, Mladinska ul. 8, nasproti Pravne fakultete, oddam stanovanje. Proste so še 3 postelje. Stanovanje je starejše, a popolnoma prenovljeno in opremljeno. Telefon 031 228 717 od 17. do 20. ure. ■ 3-sobno stanovanje v bloku v centru Zreč oddam. Telefon 031 270 317. ■ Hišo na Spodnjih Stranicah 8 prodam. Telefon 051 324 801. ■ Delno opremljeno dvosobno stanovanje v stanovanjski hiši v Konjicah, velikosti 65 m2, oddam. Telefon 051 392 026. ■ V Zrečah v bloku prodam ali oddam v najem obnovljeno, delno opremljeno trisobno stanovanje. Telefon 041 228 532. ■ V Zrečah oddam 2-sobno delno opremljeno stanovanje, velikosti 48 m2. Telefon 030 275 288 ali 03 5762 858. ■ Enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah oddam. Telefon 064 160 663. ■ Starejšo hišo (70 m2) z vrtom, drvarnico in asfaltiranim dovozom v neposredni bližini Cometa in Uniorja v Zrečah oddam v najem. Telefon 051 334 877. ■ Stanovanjsko hišo v Bezini pri Slov. Konjicah, 3 etaže po 90 m2, na parceli velikosti 657 m2, prodam. Cena 119.000,00 EUR. Telefon 040 209 920. ■ Hišo z zemljiščem v bližini Loč pri Slovenskih Konjicah (Zbelovska Gora), 3 etaže po 60 m2, na parceli velikosti 3.700 m2, ugodno prodam. Cena 118.000,00 EUR. Telefon 040 209 920. ■ Ugodno prodam ali oddam trisobno stanovanje v centru Celja (peš cona). Pokrit parkirni prostor j e zagotovlj en. Telefon 031 350 956. ■ V najem oddam enosobno stanovanje v Podčetrtku, 39 m2, opremljeno, renovirano 1. 2006. Cena po dogovoru. Telefon 031 240 984. ■ V Slovenskih Konjicah prodam enosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 040 639 629. VOZILA, DEU ■ Prodam skuterja 2008, 150cm reg. do aprila 13. Telefon 041 414 829. ■ Prodam osebni avto Renault Clio, letnik 99, 5 vrat, registriran. Cena 820 evrov. Telefon 041 824 394. ■ Fiat panda 4x4, country, metalne bordo barve s platneno streho in strešnimi sanmi, prodam. Vozilo ima euro priklop, je obnovljeno, narejen tehnični pregled. Telefon 070 819 845. DELO______________________ ■ Iščem delo (pomoč pri učenju matematike osnovnošolcev in srednješolcev). Telefon 040 540 994. ■ Iščem delo za izvajanje strojnih uslug, prevoz silaže, prevoz s tandem prikolico, mulčenje. Telfon 040 958 477. ■ Iščem delo, sem socialna oskrbovalka (pomoč pri osebni negi, gospodinjskih opravilih, druženje, spremstvo). Telefon: 031 302 601 (Vlasta). ■ Iščem delo v vrtnariji ali gostinstvu, imam nekaj letne delovne izkušnje. Več informacij: 031 738 707. ■ Iščem delo, končana srednja šola za vzgojo predšolskih otrok (varstvo otrok na domu, tudi popoldan in ob sobotah, v okolici Rog. Slatine). Telefon 040 242 912. IŠČEM ZVEZO ■ Fant, ki v ljubezni sreče ni imel, bi pošteno punco rad spoznal, ji ljubezen izkazoval. Telefon 031 860 668. ■ 43-letni, uspešen, delaven očka si želi poštenega, trajnega razmerja s punco, ki se preseli na njegov dom. 041859096. ■ Vem, da prijazna in zvesta punca spoznati me želi, na številki 041 959 192 me dobi. ■ Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378,03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. RAZNO______________________ ■ Prodam kakovostno belo vino iz okolice Šmarja pri Jelšah. Telefon 041 720 496. ■ V okolici Šentjurja ali Dramelj kupim travnik z gozdom in dovozom. Lahko je zapuščen. 041793908. ■ V Rog. Slatini ugodno in poceni prodam spalnico, kuhinjo za vikend in več kosov različnega pohištva, oddam pa zaprto garažo. Telefon 031 855 309. Prodam ovalni hrastov sod, 1000 1, in belo mešano vino. Telefon 031 890 467. ■ Prodam grozdje sorte traminec, približno 400 kg, in sivi pinot, približno 400 kg. Izredna kakovost, samo 4-krat škropljeno, zrelo za trgatev. Telefon 041 282 285. Danes samo Katja Katja Gorečan. Mlada, perspektivna in vsestranska. Rojena sem v Celju, sedaj pa živim v Jarmovcu blizu Dramelj, kjer je tudi zavetišče za živali. Tam sem tudi delala. Študirala sem najprej likovno in nato književnost. Rada in veliko potujem. Hkrati s potovanjem združim tudi ustvarjanje. Kaj te je navdihnilo za začetek ustvarjanja in kdaj si začela? Poezijo sem začela pisati zaradi nesrečne prve ljubezni. Ponavadi se tako začne. Ustvarjati sem začela veliko prej. Pisati sem začela okrog desetega leta, vendar so bile te pesmi plod otroške ustvarjalnosti in želje postati znan. Na začetku sem pisala predvsem besedila za popevke, ki sem jih sama sebi prepevala. Šele kasneje sem se odločila, da bo ustvarjanje bolj resno. Kje jemlješ navdih za svoje umetniške stvaritve? Navdih jemljem predvsem v naravi. Všeč mi je drevje, korenine, valovi. Vse to me pomirja in mi vliva energijo. Del navdiha jemljem tudi od ljudi, ki me vedno znova navdihujejo. Kaj nam lahko na kratko poveš o Angelih istega porekla in Trpljenju mlade Hane? Angeli istega porekla je klišejska pesniška zbirka, ki sem jo leta 2007 izdala v samozaložbi. Vmes sem se bolj posvetila dramskim prizorom, Nasmejana in polna energije. poetičnim enodejankam. Za to sta me navdihnila Moderndor-fer in Boris A. Novak. Pri njima sem obiskovala dramski krožek. Nekaj poezije in literature sem objavila tudi v revijah Literatura in Mentor. Trpljenje mlade Hane pa je nekakšna mešanica stilov na temo Trpljenja mladega Wertherja. Nikdar se mi te knjige namreč ni dalo prebrati, zato sem se odločila, da bom nekaj podobnega napisala po svoje. Obe knjigi lahko najdete v knjižnici. Več o mojem umetniškem ustvarjanju najdete na moji spletni strani, http://katjagorecan.carbon-made.com/. 5 čim se poleg literarnega ustvarjanja še ukvarjaš? Ukvarjam se z mnogo stvarmi. Eno leto sem delala v vrtcu, kjer me je ob opazovanju otrok in njihove ustvarjalnosti postalo kar malo sram. Vsi otroci so namreč zelo ustvarjalni, vendar le nekateri svojo ustvarjalnost razvijajo še naprej. Izjemno rada tudi surfam, saj mi to vliva občutek samozavesti in samokontrole. Rada tudi potujem, potovanje pa združim z ustvarjanjem in seveda surfanjem. Moje slike si lahko ogledate tudi v hostlu na Šri Lanki. Kakšne imaš načrte za v prihodnje? V prihodnosti načrtujem razstavo likovnih del v igralnici za otroke na Dunaju. Lokacijo za razstavo mi je pomagal poiskati prijatelj iz Vrbnega, ki na Dunaju študira arhitekturo. V mesecu oktobru bom v gostišču Miran v Trnovcu razstavljala svoja dela. Vabljeni na ogled. Na obisku pri dveh 90-letnikih Kar dva člana Društva upokojencev Šentjur, Ivanka Cerkvenik in Jernej Borovnik, sta pred kratkim praznovala vsak svoj 90. rojstni dan. Obiskala sta ju predsednik šentjurskega društva upokojencev Stanislav Zupanc in predsednica društvene socialno-zdravstvene komisije Vida Zupanc, ves dogodek pa sta poslikali še Minka Aužner in Damjana Arzenšek iz Doma starejših Šentjur. Oba slavljenca sta jih prisrčno sprejela v domski knjižnici, kjer so ob prisotnosti glavne domske sestre Martine Klobčar malce poklepetali. Borovnik, ki je še dobrega spomina, je pripovedoval tudi o doživetjih pred mnogimi leti, ko je že kot upokojenec in član DU Šentjur tekmoval na državnem prvenstvu smučarjev tekačev. Na koncu obiska so na Borovnikovo pobudo, ki je dolga leta prepeval v različnih pevskih zborih, še zapeli. Ob slovesu so slavljencema zaželeli še mnogo let in si obljubili, da se vsaj ob naslednji okrogli obletnici ponovno vidijo. (Stanislav Zupanc) Predstavniki DU Šentjur so Jerneja Borovnika. Hana na stramscu hana pogosto obsedi na straniščni školjki in premišljuje o velikih problemih svojega sveta, včasih si prinese s sabo kavo in pepelnik in obstane sedeča. medtem opazuje lase na umivalniku, prah, ki se nabira na radiatorju, premišljuje, s čim si bom obrisala rit, ko bo uporabila še zadnjo rolo papirja, razmišlja, kdaj sem bila prvič prizadeta in zakaj bi bilo to pomembno za njeno življenje, ko bo vstala in si umila roke. saj ve, da ko se bo oblekla, spustila vodo, nekaj sekund opazovala, kako se njen urin in vsi ostali izcedki spreminjajo v meglo, ne bom vedela ničesar več in ničesar se ne bom spomnila. obiskali Ivanko Cerkvenik in Poletni veselični val gre h koncu Ansambel Sekstakord si počasi utira pot k prepoznavnosti. Sezona veselic. 5 hladnimi dnevi se končujejo tudi naporni dnevi narodnozabavnih ansamblov. Piše: Vid Aužner Poleg veselic se počasi zaključujejo tudi festivali. Eden izmed zadnjih je bil na Ptuju, kjer se je prvič odvijal pri tamkajšnjem gradu. Zmage v svojih kategorijah so odnesli ansambel Nemir, Petka, Vera Soline in Klara Lorger, pevka ansambla Vihar. Zadnja vesela nedelja na Rogli se je, kljub slabemu vremenu, uspešno zaključila s tekmovanjem Pohorska cokla. Štimung fest na Šmartinskem jezeru je letos, z rockerskim dodatkom, potekal kar tri dni. Žal je ponagajalo vreme, vendar to najbolj vztrajne navdušence narodnozabavne glasbe sploh ni motilo. Prav tako nas dež ni oviral Jožica Mavsar Žalostna novica tega meseca je, da je v prometni nesreči mnogo prezgodaj izgubila življenje še ena glasbena legenda, Jožica Mavsar. Jožica je prepevala pri ansamblih Matiček, Slavček, Ansamblu Slavka Pluta, Ansamblu Petra Finka, nazadnje pa smo jo na odru videvali z Damami slovenske narodnozabavne glasbe. na zaključku kopalne sezone v šentjurskem športnem parku, kjer so člani ansambla Petka poskrbeli za popoln žur. Vreme je prizaneslo Planinčanom, kjer je bila že 35. Angelska nedelja v izjemno lepem sončnem vremenu. Prav sonce je na površje zbezalo lepo število obiskovalcev. Za prijeten zaključek so pod šotorom poskrbeli Slovenski zvoki. Na Kozjanski domačiji, kjer je bil teden domačih obrti in običajev, so zaključek z veselico morali preložiti na nedeljo, 16. septembra, ko so zaokrožili teden starih obrti in običajev. V mesecu septembru smo bili deležni že tudi prvega promocijskega koncerta ansambla Minutka, ki je bil pod šotorom v Lokovici pri Šoštanju. Za predstavitev svoje prve zgoščenke »Je to tisto pravo« so v goste povabili še ansambel Igor in zlati zvoki, ansambel Golte ter ansambel Roka Žlindre, ki je na koncu poskrbel za nepozabno veselico. Ansambel Polet je igral v restavraciji Ribniki Preserje, kjer je naredil žur do jutranjih ur. Ansambel Sekstakord Zasedba je začela svojo glasbeno pot kot trio, za svojo dušo in veselje, nato se je vse skupaj postopoma začelo razvijati v bolj resno smer. Člani ansambla igrajo skupaj že dobri dve leti, pod tem imenom pa kakšno leto. Prihajajo iz širše okolice Celja, njihov sedež pa je Planina pri Sevnici, kjer imajo tudi vaje. Trenutno štejejo sedem članov, najraje igrajo skladbe Avsenikov, Alpskega kvinteta, Štajerskih 7 in Slovenskih zvokov. Vsi znajo igrati več inštrumentov in vedno v živo igrajo tudi zabavno zvrst glasbe. Avtor priredb še neposnetih avtorskih skladb je Pe- ter Tovornik, ki je tudi vodja ansambla. Večina članov ima dokončano srednjo glasbeno šolo in tudi namerava nadaljevati študij v glasbenih vodah. V bližnji prihodnosti, verjetno že v jesenskem času, se nameravajo zapreti v studio in posneti svojo avtorsko skladbo. V novi sezoni festivalov želijo stopiti na kakšen večji oder in se tako pokazati številčnejšemu občinstvu. Kdo so člani ansambla? Matevž Pušnik igra klavirsko harmoniko in klaviature ter je vokalist, prihaja s Planine pri Sevnici. Prav tako s Planine prihaja Peter Tovornik, ki je kitarist in umetniški vodja, igra tudi bobne ter je vokalist. Matic Plemenitaš je Šentjurčan, igra kitaro, diatonično harmoniko ter poje solo vokal. Iz Socke prihaja Matija Božnik. Njegova inštrumenta sta klarinet in saksofon. Prav tako je vokalist. Rok Pelc je trobentač in vokalist, doma je iz Radeč. Drugi trobentač, pozavna, bas, bobni in vokal iz Dobja je Ernest Rajh. Sedmi član na baritonu, basu, pozavni in vokalu je Lovro Žgajner, ki je doma iz Vojnika. # aforizem novice Težave v Loki s preskrbo z vodo rešujemo tako, da nabavljamo nova gasilska vozila in črpalke, tudi s pomočjo občinskega proračuna, (jmm) mmmmmmmmmummmmmmummmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmm . V Časovni stroj Krme vseeno ne bo zmanjkalo Po neurju s točo, ki je v šentjurski občini uničilo četrtino družbenega proizvoda v kmetijstvu, in kasneje še poplavi, ki je prav tako v dobršni meri prizadela kmetijsko pridelavo, so v šentjurskem kmetijskem kombinatu izdelali posebno krmno bilanco. Ugotovili so, da za nemoteno kmetijsko pridelavo primanjkuje približno 1.550 ton koruze in drugih krmil. Iz republiških rezerv so že zagotovili 500 ton koruze, ostalo pa bodo dokupili kasneje. Veliko so pripomogli že ukrepi, ki so jih v kombinatu sprejeli takoj po neurju, saj so poskrbeli za takojšnje dognojevanje, omogočili pa so tudi nakup umetnih gnojil z 20-odstotno obrestno mero. V občini so se odločili tudi za oprostitev davkov iz kmetijske pridelave vsem zavezancem, vendar bodo te davčne olajšave upoštevali šele pri četrti akontaciji. Novi tednik, 3. 9. 1987 Ladislav Grdina 1934-2007 V soboto, 25. avgusta, seje med Šentjurčane razširila šokantna vest, da je v 74. letu starosti nenadoma umrl spoštovani gospod Ladislav Grdina, univ. dipl. ing. Zastal nam je dih. Saj je bil Lado, tako smo ga klicali prijatelji, več desetletij neločljivo povezan z vsem, kar se je pomembnega dogajalo v Šentjurju, z vsem, kar je pomenilo napredek. Bil je deležen številnih visokih priznanj in imenovan za častnega meščana Šentjurja. Šentjurske novice, 4. 9. 2007 Naprej za vsako ceno Najmanjša KS v šentjurski občini - Prevorje - je v nedeljo slavila svoj praznik, kot spomin na prvo partizansko šolo, osnovano 1. septembra 1944. V veliko # aforizem_____________novice V diktaturi smo imeli vsega dovolj. V demokraciji imamo veliko premalo, (jmm) zadovoljstvo vseh so številna gospodinjstva v minulem letu dobila vodovodno vodo, za kar gre v veliki meri zasluga mladinski delovni brigadi. Na slovesnosti so položili temeljni kamen za novo, tako zelo potrebno trgovino. Ob njej bo stala tudi nova stanovanjska zgradba za tiste družine, ki jim je streho nad glavo razmajal potres. Predsednik krajevne organizacije SZDL Alojz Oprešnik je v svojem govoru med drugim dejal: »Ždimo naprej! Z vsemi silami naprej. Še več moramo vlagati za skupne interese. Samoupravljanje v KS je skorajda še v povojih. Od tod moramo nadaljevati pot, ki jo je začrtalo predsedstvo krajevne konference SZDL spomladi.« Novi tednik, 8. 9. 1977 Po neurju - najhuje v Loki Tri letošnja huda neurja, ki so besnela na območju šentjurske občine, so naredila na posevkih in komunalnih objektih veliko škodo. Zadnje je najhuje prizadelo KS Loka pri Žusmu in 100-ods-totno uničilo zlasti posevke koruze, ki so ponekod vendarle bili odrasli. Hudourniška deževnica pa je uničila več kot 50 km makadamskih cest. Tudi tistih, ki so jih krajani, brigadirji združene akcije, vojaki in cestni delavci uredili poleti, pred prireditvijo ob občinskem prazniku v Loki. Novi tednik, 16. 9. 1982 Šentjurske drobne skrbi Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo je bila najvažnejša razprava o veterinarski in semenski službi. Člani so ugotovili, da so uspehi v živinoreji po uvedbi osemenjevalne proge precejšnji. V nižinskih predelih povzroča veliko škode metljavost, ki je tesno povezana z jalovostjo ple-menic, obenem pa se nekateri živinorejci premalo poslužujejo predpisanih zdravil. Na območju šentjurske občine je največ sivor-jave pasme živine; tako počasi propada pomurska pasma. Ponekod živinorejci križajo pomurca z montafoncem. Podobno je pri bikorejcih. Nekatere KZ pa še nočejo razumeti prednosti umetnega osemenjevanja. Celjski tednik, 20. 9. 1957 Aktivnosti drugega bataljona Kozjanskega odreda Piše: Karol Žibret 1. nadaljevanje Začetek jeseni 1944 je bil sorazmerno ugoden za partizanske akcije. V odredu je obstajala minerska skupina, ki je večkrat minirala železniško progo Celje-Brestanica. Proga je bila v tem času zelo obremenjena, saj so tu potekali umiki nemških sil z juga proti Avstriji in Nemčiji. Miniranja so potekala v nočnem času. Okupator je na progo ponoči pošiljal motne patrulje. Partizanska obveščevalna služba se je dokopala do podatkov, ob kateri uri se bo patrulja pomikala skozi določen kraj. Naša četa je dobila ukaz za napad sovražne patrulje iz uspešno postavljene zasede. Naš namen je bil padlim vojakom pobrati orožje. Tega nismo uspeli, ker je sovražnik takoj po napadu to območje močno osvetlil in napadel z minometi. V začetku jeseni 1944 se je drugi bataljon nahajal v okolici Pilštanja. Do nas je prišla vest, da ustaši požigajo poslopja proti Pilštanju in Lesičnem. Dobili smo komando ustaviti ustaše pri nadaljnjem požiganju in prodiranju. Ustaše smo ustavili in pognali v beg. Koliko jih je bilo pobitih in ranjenih, mi ni znano. V naših vrstah sta bila ranjena dva, od teh je eden ostal brez treh prstov na roki. Zvečer tega dne je dobil en vod naše čete komando, da gremo v Novo vas pri Šentjurju po novince, ki želijo v partizane. Krenili smo pred pol nočjo in še ponoči v Novi vasi našli omenjene tovariše, ki se jim je pridružilo se nekaj mobilizirancev. Proti jutru naslednjega dne smo se vrnili na Pilštanj, kjer so kuharji pripravljali zajtrk. Zajtrka nismo dobili, saj nas je sovražnik že v zgodnjih jutranjih urah napadel z minometi. Mina je poškodovala tudi kotel, v katerem se je kuhal zajtrk. Bataljon borbe ni sprejel, ker smo bili obveščeni, da se sovražnik bliža iz dveh strani. Umaknili smo se proti Bohorju in tam počakali preko dneva. Zvečer smo krenili na Bizeljsko. Nekje pri Pišecih smo se ustavili in dobili nekaj za jesti. Bolj ko smo se bližali zimi 1944/45, težje je bilo večjim oboroženim enotam, kot je bil drugi bataljon, v katerem je bilo okoli 55 borcev. V jesenskih razmerah smo lahko spali na senikih ali v gozdu pod drevesi. Pozimi smo bili zadovoljni v govejih ali svinjskih hlevih. Če smo imeli Borci XIV. divizije. srečo, smo lahko spali na tleh v kmečkih stanovanjskih hišah. Redki so bili primeri, ko smo lahko spali celo noč. Ponoči smo imeli pohode, ko smo se pomikali po kozjanskih, brežiških in zasavskih zaselkih. Premeščanje je bilo potrebno zaradi zasledovanja sovražnika in izdajstev. Največje težave smo imeli z zagotavljanjem prehrane, oblačil in obutve. Glavni dobavitelj hrane je bilo zavedno kmečko prebivalstvo teh krajev, ki je bilo naklonjeno partizanski vojski in je pripomoglo k uspešni borbi proti okupatorju. Poleg omenjenih težav jeseni in pozimi 1944/45 so bili vršeni stalni pritiski na naš bataljon s strani sovražnika. Zaradi miniranja in posledično poškodovane proge vlaki niso vozili v daljših presledkih. V tem času sovražnikova vojska ni mirovala. Cele kolone umikajočih se sovražnih vojakov so se premikale vzdolž železniške proge proti Avstriji. Te enote so se pomikale po krajih, kjer so menile, da se nahajajo partizani. Enote smo večkrat opazili, vendar jih nismo napadali, saj so bile preštevilčne in dobro oborožene. Jeseni 1944 smo se premikali po pobočjih okoli Jurkloštra, Radeža in Zabukovice. Pri pohodih smo borci poleg svoje prtljage nosili tudi ostalo opremo (kotel za kuhanje) in surovine za prehrano. Če si bil na vrsti za nošenje kotla ali kakšnega govejega stegna, ni bilo prijetno. Bile so noči, ko nas je dež ali sneg popolnoma premočil. Obleke so se nam posušile na telesu, če je bilo to sploh mogoče, (se nadaljuje) % aforizem Da smo obdržali nekatere postavke v proračuna nedotaknjene, smo se morali dodatno zadolžiti, (jmm) E D Q 0 a a @ horoskop novice OVEN (21.3. - 21.4.) Zadovoljni boste z življenjem in samimi sabo. Prepuščajte se strastem in si dovolite, da vas zapeljejo čustva. Pogumno in vztrajno se lotite tudi večjih naporov. BIK [22.4. - 20. 5.) Pred vami je naporno obdobje, vendar boste vse pritiske zdržali. Ne zaletavajte se z glavo skozi zid, obdržite svoj ponos in svojo prikupnost, pa se bo porušil sam od sebe. DVOJČKA (21. 5. - 21. 6.) Srce vam bo pospešeno bilo, zaplesali boste v ritmu zgodnje jeseni in se predali avanturam, ki so pred vami. Ta hip se vam nič ne bo zdelo nemogoče, najsi bo to v poslovnem ali zasebnem življenju. RAK [22. 6. - 22.7.) Sprostili boste svojo čustveno plat in si dovolili malce več, lahko bi rekli, da boste svoje srce nosili kot na dlani. To bo prav prijetna osvežitev vašega zasebnega življenja. LEV (23.7. - 23. 8.) Na življenje boste pogledali z bolj zabavne plati. Nič se vam ne bo zdelo tako resno, da tega ne bi mogli sami rešiti. Preveval vas bo optimizem in polni boste idej, kako si polepšati vsak dan. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Obrnili boste novo stran v življenju in pustili tudi drugim, da izrazijo svoje sposobnosti. Zato ne boste sami nič manj uspešni, ampak toliko bolj sproščeni, saj vam ne bo treba skrbeti za vse. TEHTNICA (24.9. - 23.10.) Priložnosti za počitek bo malo, zgrabite vsako, ki se vam ponuja, sicer boste hitro vzkipljivi in pretežki za okolico. Proti koncu meseca se bo v vas prebudila vulkanska strast. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.] Popestrite zasebno in predvsem družabno življenje. Spoznavanje novih ljudi vam bo odprlo marsikatera vrata. Varujte se prenagljenih odločitev. STRELEC (23.11.-21.12.] Pomanjkanje zbranosti bo krivo, da se vam bodo dogajale ravno tiste napake, ki ste se jim želeli izogniti, da bi lahko nekoga prevzeli. Upočasnite tempo in si ne nakopljite novih obveznosti. KOZOROG (22.12. - 20.1.] Delo in denar bosta na prvem mestu aktivnosti, ki vas bodo popolnoma okupirale. Še dobro, da imate dovolj energije za vse, česar se lotite, kljub temu pa ne bo revolucionarnih rezultatov. VODNAR (21.1. -19. 2.] Če bi radi nekoga očarali, to storite takoj. Sprostite se in imejte zaupanje vase in v svojo naravno očarljivost. Velja tako za ljubezensko kot poslovno življenje. RIBI (20. 2. - 20.3.) Uresničite svoje cilje. Pokažite svetu in sebi, da ste v vsakem trenutku sposobni nositi odgovornost, ki vam pripada. Od vaše samozavesti bo odvisen razplet in uspeh zgodbe. acn i juKsrt D3ČP3 WWW.SENTJUR5KEN0VICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Dopisniki: Oblikovanje: Oglasno trženje: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Zoran Borovšak Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. VICI naših bralcev Slovenci so želeli imeti atomsko bombo. Ker je niso znali narediti, so pozvali Američane, naj jim prodajo eno. »Mi bi vam jo že prodali!« so rekli Američani, »toda vi nimate denarja, da bi jo plačali!« »Za atomsko bombo vam damo tri naše menedžerje!« so rekli Slovenci. »Kakšna protivrednost pa je to?« so se začudili Američani. »Dobra. En sam menedžer lahko naredi več škode kot tri atomske bombe skupaj!« Vojna. Partizani čakajo v zasedi, Nemcev pa od nikoder. Komandir zaskrbljeno hodi gor in dol, pa pravi: »Le kje hodijo? Menda se jim ja ni kaj zgodilo!« ® »Kako to, da v juho ne pade nobena muha?« se je začudila mlada kuharica, ki je pravkar nastopila delo v kuhinji večje restavracije. »Muhe se v naši kuhinji izogibajo hrane!« ji je pojasnila šefinja kuhinje. Policisti so se angažirali v iskalni akciji. Eden od policistov reče kolegu: »Poglej naš helikopter v zraku nad nama! Že deset minut stoji pri miru.« »Verjetno mu je zmanjkalo goriva,« mu je odgovoril kolega. V nabito polnem avtobusu se je moški preveč stiskal k potnici pred seboj. Ta se je obrnila in rekla: »Gospod, vi boste pa kmalu umrli.« »Ježeš, kako pa to veste?« »Vaš kon'c čutim,« mu je odvrnila. ® Janez je formularje za davčno napoved, ki jih je prejel od davčnega urada, poslal nazaj s pripisom: »Najlepše se vam zahvaljujem za vaše prospekte, toda odločil sem se, da ne bom pristopil k vašemu društvu!« P o s v o j i m e! ** Dodi je samček star tri mesece. Našli so ga v Žalcu. Živahen in igriv kuža bo srednje rasti, ko odraste. Kuža potrebuje skrbnega gospodarja. Zavetišče za živali Zonzani, Jarmovec 5,3222 Dramlje. Kontakt: 03 749 06 00, www.zonzani.si, dežurni za intervencije: 041 725 123. Odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. m Direktorica knjižnice je na literarno-glasbenem večeru iznašla nov kraj na zemljevidu - Gorica pri Celju. Tudi na celjski občini za ta kraj še niso nikoli slišali. Za prireditve v Kulturnem domu upravljavci doma sami izbirajo, komu bodo prižgali odrske reflektorje in komu ne, četudi na odru stoji sam župan, pa prireditev ni po njihovem okusu. %> Nekateri meščani nočejo slišati za besedo samoprispevek za ureditev ulice, vsaj dokler se po ulici ne bodo vozili izključno oni sami. Kdo in koliko denarja je dal za odprtje ceste v Bobovo, še ugotavljajo. Sicer pa, kdo bi se za 5.000 EUR razlike hudo obremenjeval. Župana Šentjurja in Dobja sta v Podčetrtku pokazala nov skriti talent. Oba sta zapela v pevskem zboru vseh županov regije - in to baje sploh ne slabo. 4 Našega župana so na kolesarskem sprehodu po Podčetrtku in ogledu evropskih investicij spremljali kar uniformirani policisti na motorjih. Se mogoče pripravlja na kakšno bolj pomembno vlogo? Občinski nagrajenci Šentjurja so tako varovana skrivnost, da bodo sef z imeni nagrajencev odprli šele na sami prireditvi. Le zakaj? Kriza je res velika. Za kulturni program osrednje proslave ob občinskem prazniku bodo poskrbeli nadarjeni osnovnošolci, pa še ti samo za sendvič. k- Brez samoprispevka ni ceste. To bodo na svoji koži občutili pod rebrami, ki se bodo še precej časa vozili po uničeni cesti, čečevljani pa jim bodo dali za pivo. ESSizpa NJIH PRIDELAMO SEVERNI JELEN URAN KRAJ V SRBIJI ČISTILNICA RAČUNSKI 1 ZNAK GRŠKA RIMSKA 1000 VI ■ F ČRKA ZDRAVNIK V TERAPIJI lilij. l|l n ali POPOLNOMA ENAKE RIMSKA 500 EDMOND -dSii ■ x:-r3-r"f| ~1 VEZNIK j[ j - IRSKA (ORIG.) IZDELOVALEC KISA SESTAVIL: FRANC PEŠEC SVET. ŠAH. PRVAK (1972-1975) MLADENIČ VZGAJAN ZA VITEZA ŠPORTNO OBLAČILO JPRAVLJALEC ČOLNA REKA V UKRAJINI AM. TENISAČ ANDY POSLOVNA ENOTA REKA V VOJVODINI UGODNA REŠITEV NA SODIŠČU V NJEJ NOSIMO GROZDJE POLITIK SANADER ENKA GRŠKA BOGINJA ELEKTRIN BRAT (GR. MIT.) DOHOVŠINA POLJSKA PTICA ROBERT DROBNE KILO JOULE NATRIJ RIMSKA 5 MESTO V NEMČIJI KAZALNI ZAIMEK VRSTA PTIČEV IMAMO JU ZA ZDRAVILO (DVOJINA) URBAN ROŽEJ ILOVICA FLUOR RAZDALJA TENISAČICA VVILLIAMS REKA V FRANCIJI MOŠKO IME SEDANJI SVET. ŠAHOV. PRVAK NASPROTNO OD NISEM VEZNIK SLAVILNA PESEM NASPROTNO ODVEČ NOETOVA BARKA ITALIJANSKO MESTO (IZDELAVA VIOLIN) ŠPANIJA ČLAN DRUŽINE NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ ANTIČNO MESTO NA SICILJI UMETNOST AVSTRIJA ALFRED EINSTEIN NINO JELEN ŠTEVNIK TKANINA IZ KITAJSKEGA BOMBAŽA PREDLOG POSLEDICE RAZJED Srečni nagrajenci avgustovske številke so: Nevenka Cmok iz Šentjurja, Barbara Selič iz Šentjurja in Stanislav Špes iz Vrbnega. Nagrade, ki jih poklanja Grafika Gracer, vam bomo dostavili na dom. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Čistilnica Mackošek. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 26. oktobra pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka Nagradno geslo: me in priimek: _ | Naslov:________ ■ E-pošta:_______ ŠENTJURSKA kuhinja Recept meseca septembra Smetanova strjenka (panna cotta] Sestavine za strjenko: • 0,5 1 sladke smetane • 60 g sladkorja • dve žlički želatine • žlička vanilijevega ekstrakta • ščepec cimeta Sestavine za preliv: • 100 g malin • 125 g sladkorja v prahu • 0,61 rdečega vina Priprava: 1. korak: V manjši posodici razmešamo želatino z dvema žlicama smetane. Ostalo smetano skupaj z vanilijevo esenco in cimetom segrevamo na ne premočnem ognju, da skoraj zavre. Tik pred vrenjem smetano odstavimo in dodamo razmešano želatino. Pazimo, da se želatina povsem raztopi. 2. korak: Modelčke namastimo z oljem in vanje vlijemo kuhano smetano. Ko se ohladi, postavimo v hladilnik za vsaj dve uri. Ko se strdi, jo iz modelčkov zvrnemo na krožnik in prelijemo s prelivom. 3. korak: Na majhnem ognju razmešamo vino in sladkor ter dodamo spasirane maline. Namig: Preliv lahko pripravimo tudi iz kateregakoli drugega jagodičevja ali mešanice sadežev. Ob nakupu najmanj 150 m2 JUBIZOL fasadnega sistema vam podarimo barvo JUBIN za 100 m2 površine! Akcija velja do konca meseca oktobra 2012 pri vseh bolje založenih trgovcih z gradbenim materialom. Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL - 40% prihranek energije in 10-letna garancija S primerno toplotno zaščito fasade lahko najhitreje in najučinkoviteje znižate stroške ogrevanja v zimskem času, poleti pa preprečite segrevanje notranjosti in znižate stroške hlajenja. Z izvedbo fasadnega sistema JUBIZOL, za katerega JUB nudi kar 10-letno garancijo na funkcionalne lastnosti, boste letno prihranili do 40 odstotkov energije. Z JUBIZOL fasadnimi sistemi hkrati rešujete zahteve po zadostni in učinkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov zgradbe in ustrezni zaščiti fasadnih površin pred atmosferskimi obremenitvami ter uresničujete želje po estetskem videzu objekta. Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Strong je novost v našem prodajnem programu. Dvojno armiranje in odebelitev osnovnega ometa omogoča visoko varnost sistema pred poškodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov (toča, ekstremne deževne padavine z močnim vetrom) in vandalizma, pred poškodbami, ki jih na fasadi lahko povzročijo razne živali, pa tudi pred poškodbami zaradi velikih toplotnih raztezkov in skrčkov, ki so lahko posledica vgradnje zaključnih ometov temnih barvnih tonov. Pri naročilu toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL vam nudimo brezplačno barvno študijo! Vabljeni v JUB Design Studio v Dol pri Ljubljani. Tehnično informativna služba - 08015 56 (vsak delovni dan med 8. in 18 uro); E- pošta: info@jub.si; www.jub.si Izberite pravega. DEPOZIT SANJSKIH Izbirate lahko med 5 dobami vezave in do 5,00 % obrestno mero. Hypo Alpe Adria VAŠI. Z VAMI. ZA VAS. Poslovalnice Hypo Alpe Adria so odprte od ponedeljka do petka med 8.30 in 13.00 uro ter 14.30 in 17.30 uro. Vabljeni. www.hypo-alpe-adria.si * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: - TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV Ulica Tončke Čečeve 18, ŠENTJUR Ob opravljenem tehničnem pregledu in sklenjenem zavarovanju vašega vozila v Šentjurju, vam v mesecu marcu, aprilu in maju podarimo brezplačno podaljšanje registracije. AVTO KRKA d.o.o., je podjetje s 15-letno tradicijo na področju tehničnih pregledov ter registracije motornih in priklopnih vozil. Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure tel.: 03/ 74 89 450 sobota od 7. do 12. ure fax.: 03/ 74 89 460 www,aMtokrka _ jnfo@avtokrka.si AVTO a