PODLI8TEE. Murnov France. (Va^a slika. Števo E;. Skoro v vsaki vasi je človek, ki rad\ svojili čudnih lastnosti in posebnih nazorov obraea na-se pozornost sosedov, Tudi Murno.v. France je bil eclcn izmed teh. No, France ni bil prav tak, da bi se moglo refii o njem, da mu kaj manjka v glavi, ne, on je bil jako prebrisan, po svoje sicer, in zato so trdile vaške UrŠe, da mu ,,malo manjka". Ne, neumen pa, France ni bil; saj je prav radi njegove prebrisanosti zaslovelo njegovo ime po naši vasi. Imel je France to hvalevredno lastnost, da je znal razposajeno mladino ,.prijeti v strah". Pravico do fantovskega življenja si je obdržal France tudi potem, ko mu je Bog po dolgem moledovanju naklonil zvesto iji pridno ženko Marušo, Ce se je France kake nedelje popoldan malo ,,star" zibal ponosno po vasi, in je bila vaška ,,mladina" potl staro tepko prevee glasna, in 6e se je raznescl glas,: ,,France Murnov gre", te'daj se je mladež plašno razkropila po vasi; saj je imela dovolj skušnje, da s Fraiicetora ni varno črešenj zobati. To pa je bil tudi važen vzrok, da ga je mladina ob vsaki priliki po strani gledala in iskala prilike, se nad njim raafecevati. Tako mu je že y.ečkrat ta ali oni skušal kaj napraviti, a ker je vselej potera skusil železno pest krepke Francetove roke, jim je sčasoma tudi to veselje minulo in jim ostalo golo sovra,štvo do Franceta. No, France se ni menil za take Cenče; da so ga le ¦gospodarji in gospodinje radi imeli, pa je bil srefien. A gospodinje si je že znal pridobiti na svojo stran, ker jim je rad razložil, kako naj izbirajo piskre in sklcde na semnjih, da ne bodo ogoljulane; on kot strokovnjak v tej stroki, jim je vselej pralv svetoval. In zato se je vedno kaj mastnega grelo v peči, kadar je prišel kot težak kopat v vinograd ali pa mlatit. Gospodarji so ga pa zelo radi iineli, ker je pridno delal in ni silil v mesto in tovarne, da še celo kaka pikra je priletela vfeasih iz njegovih ust na račun onih, ki prezirajo kmeftko delo. Tako je živel Murnov France, ne sicer imenitno, vendar zadovoljno. MairuSa je doraa pridno gospodinjila: ej, da bi vi vedeli, kako skušena je bila ta Marusa! Sestra njegova, Mina, pa tudi ni bila, da bi dejal, zlobno ženišče, saj je imela ono leto kar dva ženina. No, pa se je vendar nekako razdrlo; eden jo baje ni hotel, drugega pa ona pi marala, in tako je za enkrat stvar zaspala. ,,Lej, kaj bi se tako gnala za to možitev", dejal je modro France; ,,saj je še čas, 6e ne bo danes, bo pa jutri. Le potrpi Minaj, saj pri meni ti ne bo krivice", in tako je bilo. ' Otrok France ni imel. Njemu sovražna mladina je trdila, da je storil to Bog iz previdnosti, ker bi tudi otroci ne bili nič boljši kot on. France pa se je udal v voljo božjo. Ko se je vfiasih vracal sam od mlaitve in mu je pridna gospodinja zavezala v culo velik kos pogače in potice, premišljeval je takole med potom: Kako bi bilo, 6e bi Bog človeka brez želodca postalvil na ta svet, da bi živel, a bi mu n« bilo treba jesti trikrat, ali vsaj dvakrat na dan. ln prifeel je tedaj bistroumni France do zakljuftka, da bi bilo tako življenje za krščanskega Cloveka popolnoma neprimerno. Pa je prav, da je ostal Franee kot strokovnjak •v tej važni zadevi, kajti mož je že nekaj 6asa sem slovel po vsej naši dolini po svojem zdravem in obilnem želodcu. In to slavo jeFrance po pravici tudi zaslužil. Ce je sedel pri obedu in se pred njiin kadila polna skleda poparjenih ralincev, tedaj se je čutil France srečnega — tedaj je prvi prijel za žlico in jo zadnji položil na mizo. No, vaščani pa so veseli, da si more France s težkim delom zaslužiti to, kar s slastjo poje, in zato so mu radi privoščili tako veselje. Po letu rau je cisto dobro šlo — vsaj tako je trdil — a po zimi, tedaj ke je belil sneg hribe in doline, tedaj se je tudi' Francetu nagubanftilo čelo. Sedel je doma na zapečku in tožil svoji Maruši o slabih 5asih — pa pajek mu je predel po grevah. A v teh temnih dneh se mu je kot rešilna zvezda bliščalo upanje, da bo kmalu prišla zelena pomlad, za njo poletje in — mlatev. In ko so začeli beli zvončeki poganjati doli za Sa.vio, tedaj se je Francetu popolnoma zjasnil obraz. S prvim pomladanskim dnevom se prične pri nas delo v vinogradih, in pri tem je France igral vselej veliko vlogo. Pred vsem je jako mučno delo kapanje v vinogradih. Ua, ti reveži, ti kopači paŁ dobro cutijo, da si mora Človek v potu svojega obraza služiti kruha. France je vsako leto koparil od hiše do liiše in — dobro živel. Kaj je bil njemu trud; saj je vsak dan enkrat zvoni, stari Cotov Marko poldan na Topolo-vcu. Njemu je zvonil ta, h kosiluVabefii glas kakor glas iz raja — ta glas mu je oživel in pretresel zadnji kotiček njegovega lagnega droba. Veselil se je France dobe kopanja, ali 6e hečemo biti pravifeni, priznati moramo, da je on mlatev bolj cenil, Vsako nedeljo je pogledoval skrbno v pratiki, bo li kmalu tu porcijunkula; tedaj se je namreč po božjih in Človeških postavali pričela pri nas mlatev. Ko b'i ono vedno mlatil, ko bi dal Bog enkrat toliko žita, da bi trajala mlatev celo leto, potem — si je mislil — bi on zaidovoljno živel na svetu. Beli kruh, mlinci in dnige dobrote so mu tako prirastle k srcu, da se je težko loSil od njih. Kadar so sedeli pri uiizi, tedaj je bilo treba videti Franceta. Vsolej in pri vsaki hiši je znal stvar tako zasukati, da je pri§el na dobri prostorftek. To pa je bil tisti, kjer so se jecli na mizo donaSale. Kadar je prišla na mizo nova skleda, premeril jo je že iz daljave z bliskajocimi se ofimi, in uljuden, kakor je bil, je vzel vselej skledo ženski iz rok, da jo postavi sam na mizo; in Bog ve, da je pri tem že vsele] tako delal, da je priŠlo ,,ta polito" na njegovo stran. (Koneo prih.)