j y	!
Ameiikanski
Slovenec"
DELA ŽE
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKI.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST % AMERIKI
Getlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P..S. DRUŽBE SV. MOH9RJA Vj CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH.
COfficial Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 73
CHICAGO, ILL., SREDA, 15. APRILA — WEDNESDA Y, APRIL 15, 1942
LETNIK (VOL.) LI.
SOVJETI OPOZARJAJO JAPONSKO, NAJ SE DRŽI PAKTA
List Pravda posvaril japonsko vojaško kliko, naj ne "blebeta" o napadih v severno smer. — Svarilo izrečeno na dan obletnice podpisa nevtralnostnega pakta.
Kuibišev, Rusija. — Ne sicer v grozečem, vendar v dovolj odločnem tonu, je list Pravda, ki je glasilo osrednjega ©dbora komunistične stranke, posvaril Japonsko, naj bo previdna v svojih besedah in naj ne govori preveč o napadih na severno ozemlje, češ, da bi utegnilo to njej sami najbolj škodovati.
To opozorilo je prišlo rawio na dan obletnice, kar se je med Rusijo in Japonsko sprejel in podpisal znani nevtralnostni pakt, in je torej značilo, očitno svarilo, naj se Japonska drži besed tega pakta. List pravi:
"Potrebno je, da japonska vojaška in fašistična klika, ki se ji vrti v glavi nad vojaškimi uspehi, razume, da njeno blebetanje o vojni in vpadu na sever utegne škodovati predvsem in najbolj Japonski sami."
Omenjeni nevtralnostni pakt, na katerega upoštevanje se to svarilo nanaša, je bil uspeh tedanjega japonskega ministra Matsuoke, kateri se je na svojem povratku z obiska v Berlinu in Rimu ustavil lani v Moskvi. Razgovorom s sovjetsko vlado je sledil na velikonočno nedeljo podpis pakta. Z njim ste se obe deželi o&vezali, da boste spoštovali nedotakljivost medsebojnih meja, in, da bo vsaka od njiju ostala nevtralna, ako bi bila druga napadena. Doslej se je pakt upošteval, dasi je s tem postala situacija dokaj svojevrstna: Na eni strani je Nemčija v vojni z Rusijo; na drugi strani pa je Japonska, dasi zaveznica Nemčije, še vedno v prijateljskem stanju z isto Rusijo. V drugi srperi je podoben položaj: Japonska je v vojni z Ameriko, a Rusija je na eni strani zavez-
NAČRTI PROTI TUJEMU TISKU
Pričakovati je vladnih omejitev za tu je je zidne liste.
Washington, D. C. — Že več
tednov se v justičnem in vojnem departmentu bavijo z načrtom, da se nalože na tujeje-zični tisk razne restrikcije. V prvi vrsti bi bile omejitve naperjene proti listom jezikov tistih držav, s katerimi je Amerika v vojni, torej Nemčije, Italije in Japonske; ti listi Se utegnejo sploh ustaviti. Povrhu pa je v programu, da se pritisne tudi na ostali tujejezični tisk, in sicer na ta način, da bi morali listi dobiti od vlade posebno licenco, da bi "bili lažje nadzorovani.
TUREJC ZADOVOLJEN Z
ODNOŠAJI Z NEMČIJO
Istanbul, Turčija. — H. Ge-rede, turški poslanik za Nemčijo, se je zadnjo nedeljo vračal na svoje mesto v Berlin po tri-tedenskom dopustu doma. Ko je tuk&j stopil na vlak, je dejal časnikarjem: "Lahko zapišete, da fle vračam v Berlin s smehljajem." Kakor je dejal, ga posebno veseli, da je imel priliko j govoriti z nemškim poslanikom v Turčiji von Papenom. češ, da je s tega sestanka odnesel najboljše vtise in upanje glede razvoja odnošajev med Turčijo in Nemčijo.
niča Amerike, na drugi strani prijatelj ica Japonske. Vprašanje je le, koliko časa se bodo ti odnosa j i vzdržali pri življenju.
HITLER BAJE PONUJA
NANOVO ANGLIJI MIR
Stockholm, Švedska. — Tu-ftaj se razširjajo vesti, da je pričel Hitler ponovno "tipati" potom svojih zastopnikov, ali bi ne bilo mogoče, pripraviti Anglijo na sklenitev miru z Nemčijo. Kakor se je izvedelo, je prispel semkaj zadnji teden neki znani nemški bankir, ki nič lie prikriva svoje želje, da bi prišel v stik z britanskimi diplomati. Dasi je na videz prišel ta mož na Švedsko na obisk k svoji hčeri, vendar istočasno kar sam priznava, da Je Hitlerjev odposlanec, in pri tem po ovinkih omenja, da bi bil Hitler docela pripravljen, priti do sprave z Anglijo. .
Ta bankir omenja običajne trditve, ki so jih že prej izrekle razne nemške osebnosti, namreč, da si Hitler sploh ni nikdar želel vojne z Anglijo in, da bi mu zato tudi zdaj dobrodošel
sporazum z njo, da bi lahko vso svojo silo vrgel proti Rusiji.
Rusija, pravijo Nemci pri teh ponudbah, je prava nevarnost za celi svet in bi zato morali dve taki veliki velesili, kakor ste Anglija in Nemčija, delovati pravzaprav roko v roki, da to nevarnost odstranite, in je nesmiselno, da med seboj prelivate kri. Obenem pa kažejo Nemci tudi na svojo zaveznico Japonsko ter se izražajo napram angleškim krogom, da tudi od tamkaj preti svetu nevarnost.
Ako bi pa vsa ta prigovarjanja ne omečila Anglije, potem bi mogoče to dosegle grožnje in tako se je baje izrazil omenjeni bankir, da bo britanski imperij zbrisan s površja zemlje, kakor hitro doseže nemška armada Kavkaz in pride do olja tamkaj.
ČASTNIK OPISUJE STISKO BRAMBOVCEV
Washington, D. C. — Ameriški častnik W. J. Clear, ki je preko Avstralije ravnokar prispel v Ameriko s filipinske utrdbe Corregidor, katera se zdaj bori proti japonskim napadom, pripoveduje o strahoviti stiski, ki so jo trpeli ameriški in filipinski brambovci na Ba-taanu. Že pred dvema mesecema, pravi, je vladalo tamkaj tako pomanjkanje hrane, da so ubijali tovorne mule za meso, dočim po cele tedne niso imeli nikake zelenjave ali jajc. Včasih so bili toliko srečni, da so ubili kakega divjega prašiča ali vodnega bivola, a to je bilo zelo redko. Poleg pomanjkanja hrane so imeli ti možje tudi zelo malo počitka, kajti Japonci so vedeli, da je njih število majhno in so jih zato vsako noč z napadi nadlegovali, da jim niso pustili spati. Vse trpljenje pa so brambovci mirno prenašali in ni bilo od njih slišati nika-kih pritožb. Nasprotno pa so v svojih lisičjih luknjah, v ka-koršnih . so morali prebivati, večkrat glasno molili m. kakor pravi častnik, nI bilo v teh luknjah nikakih ateistov.
-o-
PREDNJO AZIJO BODO
BRANILI POLJAKI Istanbul, Turčija. — Iz zavezniških virov se je izvedelo zadnjo nedeljo, da se bo obramba severne Perzije, Sirije in Palestine poverila predvsem Poljakom. Okrog 50,000 se jih je že odpeljalo iz Rusije na te postojanke in, bodo ime po večini ameriško opremo in blago-i* -o-
BRITANCI IZPREMINJAJO • MIŠLJENJE
London, Anglija. — Britanci, ki prebivajo v Indiji, bodo v bodoče morali temeljito iz-premeniti svoje mišljenje napram tamkajšnji deželi in ljudstvu. Doslej so se njih otroci tamkaj vežbali za imperijalne voditelje, toda, kakor se je neka ženska, ki je že več let učiteljica v Indiji, izrazila, bodo v naprej dobivali pouk, kako naj služijo indijskemu ljudstvu.
JAPONSKO BR0D0VJE V BLIŽINI PRAVI CHURCHILL
Število japonskih ladij na delu v bengalskem zalivu ob Indiji, opozoril min. predsednik. — Nemogoče, dati vsem ladjam zračno stražo, dejal.
=» i
London, Anglija. — V ben-
KRATKE VESTI
— London, Anglija. — Neko poročilo, ki je prispelo preko Švice, objavlja, da se je italijanski urednik Gayda izrazil, da Zed. države zahtevajo od Anglije, naj ta podvzame ofenzivo proti Italiji. V to svrho, dalje pet letalonosilk, razne kri-
VESTI 0 DOMOVINI
Meseca maja in junija lanskega leta so nemške oblasti po običnah na Gorenjskem izvršile "pregled" prebivalstva, pri katerem so odločile, kateer bodo izgnali iz njih domov.
Pregled prebivalstva
maju 1941, deloma
tudi
galskem zalivu, ki leži med In-f še v juniju, je SS po posebnih
dijo in Burmo, je na delu močno japonske vojno brodovje. To poročilo je objavil min. predsednik Churchill ta ponedeljek' v nižji zbornici. Kakor je omenil, so med tem brodovjem najmanj tri velike bojne ladje,
pravi, je gen. Marshall v Londonu.
—	Moskva, Rusija. — Časopisna agencija objavi j i, da se nameravajo Nemci pri svoji ofenzivi poslužiti v vzhodnem Sredozemlju italijanskega vojnega brodovja, v zapadnem pa francoskega. To poročilo, pravi, je prišlo preko Švice.
—	Vichy, Francija. — Ameriški konzuli so zadnjo nedeljo izrazili opozorilo britanskim državljanom, ki prebivajo v Franciji, naj se nemudoma povrnejo domov. Takih državljanov je v Franciji okro» 10,000 in doslej so bili financirani od ameriških konzulatov.
NEMCI POKOPALI NADE LITVINCEV
Stockholm, Švedska. — Ako je baltska država L itveni j a upala, da bo- pod Nemčijo, ki jo ima zdaj zasedeno, zadobila kake svoboščine, .moA zdaj iz-prevideti, da se je bridko motila. V Berlinu se je namreč zadnjo nedeljo objavilo, da se bo s tukajšnjim prebivalstvom postopalo podobno kakor s Poljaki v znanem koridorju. Kakor so se nemški govorniki izrazili, je Litvenija zemljepisno in politično tako tesno zvezana z vzhodno Prusijo, da bo dobila docela nemški značaj. V njej se bo 27. maja vršilo štetje prebivalstva in tisti, ki se ne bodo odločili, da postanejo nemški državljani, bodo deportirani.
žarke ter več rušilcev.
Churchill je izdal to poročilo očividno z namenom, da opraviči izgube, ki
komisijah izvršila pregled prebivalstva po vseh gorenjskih občinah. V radovljiškem okraju so se ti pregledi pričeli najprej v Radovljici sami. in sicer 2. maja. Trajali so nekaj dni.
V komisijah za pregled so bili seveda -v prvi vrsti Nemci, člani SS. Med njimi je bil tudi po en psihiater. Pridelje-
jih je utrpela | nj s0 jjm pa ^ili ^udi domači-■ w- \
zadnji tedeh angleška morna-j nij 2aUpniki Nemcev, ki so da-nca v omenjenem zalivu, ko je Jali komisiji potreone podatke ji je bila potopljena od Japon-' in pojasnila. V nekaterih kra-
cev ena letalonosilka ter dve križarki. Povdarjal je pri tem, da'je docela nemogoče, da bi bile vse britanske ladje zavarovane od aeroplanov, češ, da bi potem številni konvoji, ki plujejo po morjih, bHi izključeni.
Dasi pa je imelo to poročilo bolj ali manj značaj opravičila za omenjene potopitve, vendar se v njem vidi tudi opozorilo, da je Indija direktno ogrožena od Japoncev in, da je lahko pričakovati vpada na njo vsak čas.
-o-
V BOLGARIJI SESTAVLJENA NOVA VLADA
Bern, Švica. — Tukajšnji min. predsednik Filov je v nedeljo objavil, da bo nova vlada, katero je sestavil dan prej, nadaljevala z dosedanjo politiko tesnega sodelovanja z ošičem. Nova vlada je bila sestavljena isti dan, ko je resignirala prejšnja; izvzemši dveh ministrov, so vsi prejšnji na svojih mestih, dočim je Filov sam tudi zunanji minister. V svoji objavi je Filov napovedal, da je cilj nove vlajle vzdrževanje močne armade, odstranitev tistih, ki še zagovarjajo demokratično, liberalno ideologijo, in oster nastop proti komunistom.
MALI JUNAK
Arthur MacArthur, šiiri leta stari sinček generala Mac Arthur j a. Slika je bila vzeta nekje na filipinskem otočju, kjer sta generalova'sena in otrok ostala pri vojskovodju celi čas njegovega bivanja tamkaj, na kar sta se tudi preselila % njim v Avstralijo. v	_
jih je komisija ljudi tudi fotografirala, drugod celo z rent-genovimi žarki pregledovala, zlasti v industrijskih predelih. Pri teh komisijah je sodeloval med drugimi Nemci tudi neki Schwarz, takrat "UčiteTj na roškem, ki pa sedaj poučuje na šoli v Medvodah (Preska.)
Od domačinov so bili v radovljiškem* x>kraju kot nemški zaupniki na komisijah med drugimi naslednji: V Radovljici sedanji komisar Jože Babnik, ki je edini v celi občini prišel v prvo kategorijo; občinski tajnik Sušek, ki se je pa po prihodu Nemcev začel pisati Schu-schegg, pa je bil vendar pozneje, 12. julija, aretiran in odpeljan v Begunje, kjer je ostal do 20. avgusta; v Bohinju je sodeloval v teh komisijah bivši šolski upravitelj Stare Matija iz Bohinjske srednje vasi, ki je pozneje, po opravljenem posebnem tečaju v Celovcu, dobil učiteljsko službo nekje na Koroškem; na Breznici je bil zaupnik Nemcev občinski komisar Hočevar, na Dovjem občinski komisar Vinčig in tako dalje.
Komisije so ljudi ocenjevale po raznih vidikih: narodnost, rasa, zdravstveno stanje, udej-stvovanje v javnem življenju .itd.
Pregledane Slovence je komisija delila v pet skupin:
1.	Nemci iz Rajha.
2.	"Volksdeutche", Nemci po krvi, oziroma Slovenci, ki so Nemcem naklonjeni.
3.	Slovenci, ki se niso izkazali sovražno napram Nemcem, ali oni, ki so bili Nemcem naklonjeni in se niso nikoli javno udejstvovali.
4.	Nekateri Slovenci, ki so se javno udejstvovali, vendar proti Nemcem niso sovražno nastopali.
5.	Vsi ostali.
Kakor se je pozneje izkazalo, so te ocene odločale, kdo bo izseljen. Ljudje četrte in pete skupine so bili od vsega začetka odločeni za izselitev. Vsi tisti, ki so bili ob času popisovanja v zaporu, so brez nadaljnjega dobili številko 5. S tem so bili obsojeni v neizogiben izgon. Tisti, ki so bili zaprti v šentviškem taborišču, so komaj čakali, da pride čas za izselitev.
Tako bodo vsaj rešeni silnega trpljenja . . .
Vsi ti ukrepi nemških oblasti: aretacije, ljudsko popisovanje, ocenjevanja in taborišča, so bile le priprave za končni cilj: Z IZSELITVIJO SLOVENCEV IZPRAZNITI ZASEDENO OZEMLJE IN GA PREPUSTITI NEMŠKEMU ŽIVXJU, DA BO TOD GOSPODARIL, UŽIVAL PLOD SLOVENSKIH ŽULJEV IN PIL SLOVENSKO KRI!
Prisilno Preseljevanje
S prisilnim izseljevanjem so pričeli najprej v radovljiškem okraju, in sicer dne 1. julija 1941.
To je bil dan groze na Jesenicah, od koder se je glas o pobiranju družin za izgon z bliskovito naglico razširil po celem okraiu i? še dalje. Marsi-int Jesmrtce, tJa tn zvedel podrobnosti o postopku nemških oblasti.
Radovljica je prišla na vrsto 2., 8. in 9. julija.
Tudi ostalj kraji na "Spodnjem Koroškem" so med tem postali žrtve teh nemških posegov v mirno življenje domačinov na slovenskih tleh.
Nemci so prihajali po ljudi z avtobusi in tovornimi avtomobili. Ob vsaki uri dneva so prihajali nemški policijski uslužbenci, ki so od posebne komisije v Št. Vidu prinašali pisma tistim, ki so bili določeni za izselitev.
Ponoči pa na "Spodnjem Koroškem" niso prihajali po ljudi.
Ob pripravah za odhod nemški policaji niso puščali ljudi niti za trenotek samih. Obsojenci so imeli na razpolaganje pol ure do dve uri časa. Pri pospravljanju reči so policaji po večini si sami pomagali. Odrasle osebe so smele odnesti s seboj do 50 kilogramov, otroci pa do 25. Policaji so izjavljali, da je dovoljeno vzeti karkoli, samo da ne presega predpisane teže. Nekateri policaji so pustili, da so ljudje jemali s seboj tudi rjuhe in blazine, drugi pa tega niso dovoljevali. •
Pri prvih navalih izselitvenih postopkov ni nihče vedel, kaj naj stori in kako naj si pomaga, da bo rešen poti v Št. Vid in od tam naprej v izgnanstvo. Zakaj iz Št. Vida se je le redko kdo vrnil, do malega vsi so bili iztirani iz dežele. Ob drugem in tretjem jemanju so pa ljudje že spoznali, kako je treba ravnati, da uidejo usodi in vsaj začasno ostanejo doma. Precej iskancev je nenadoma pobegnilo z doma, drugi so bili ob prihodu nemških policajev slučajno "odsotni". Vsi taki so res ostali v Sloveniji. V nekaterih primerih so domači orožniki, čeprav Nemci, sami pomagali ljudem, da so mogli hitro pobegniti iz hiš.-Sploh je orožni- _ štvo bilo ljudem naklonjeno in je skušalo pomagati, kjer je bi-(Dalje na 4. strani)

..j ..j-j


r " FW^ -pf "ft


AMERIKaN ski
SLOVENEC
Sreda, iS. aprila 1942 a ■ 1 i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Iadaja in tiaka:
"edinost publishing co.
Naslov andnAm in oprava: 1849 W. Cermak RcL, Chicago. T fief on: CANAL 5544
Naročnina? Za aelo lato __
2a pol teta _
Za čettt JAa	L „
Za Chicago,
2a celo teto — Za tert leta -
.16.00
-	3.00
-	L75
ta Strap*
_&JOO
Posamezna Storilka
3.50 2.00
3c
Tka firnt and the Oldest Slovene * Newspaper m America.,
Established 189L
t -1 Issued daily, except S on day, Monday and tba day after holidays.
Fobliabad by: EDINOST POBLKSHING CO.
Addreea of publication office: 1849 W. Cermak R«Lt Chicago. Fbone: CANAL 5544
Hull« i ilrftna 1
ouDecnpuon; For one year , ,.
For half a year _
For three months _
Chicago, For one year For half a
.~4&00
—	3.00
—	us
and Europe:
F6c three months
Single copy .—
47.00 . 3.5« . 2.00
3c
Dopisi važnega poaana ca hitro objavo morajo hiti poalsni na uredništvo naj dan in pol pred dnevom, ko iaida list — Za sadijo številko v tedna je Cas do Četrtka dopoldne. Na dopiee bras podpisa ae ne osira. — Rokopisov ured-
Velikansko nalogo ima krščanstvo v naših dneh in bo imelo še večjo v bližnji bodočnosti. Kako jo bo izpolnilo, zar visi v silni meri od njegovih predstavnikov. In njegovi predstavniki niso samo papež in cela vrsta dol do zadnjega kaplana, predstavniki krščanstva smo vsi kristjani, ki nas je po vsem svetu — kot listja in trave ,.. pravijo.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
post office at
P. Bernard Ambrožič OFM.:
ELEKTRIKA NAMESTO SONCA
Ne vem, če se je komu drugemu tako čudno in naravnost nespametno zdelo v Ameriki neko početje, kot se je zdelo meni. To se pravi, dokler se nisem privadil. In popolnoma privadil se še do danes nisem.
Poglejte v človeška stanovanja. Vse prvovrstno. Posebno okoli oken j. (Po sobi dosti ne vidiš.) Debele, težke zavese, mrežaste sicer ali recimo čipkaste, pa vendar komaj skoznje vidiš. Ob straneh in na vrhu še posebno blago-kot nekak okvir. In pod njimi ali za njimi še poseben "senčnik", ki mora baje biti vedno potegnjen aii spuščen doli do srede okna, če ne še bolj globoko.
Tako mora biti in če rri' v tvojem stanovanju tako, ti obiskovalci v lice povedo, da si nazadnjak. No, morebiti obiskovalci ne, obiskovalke pa prav gotovo. Tako treba, pravijo, ker je tak "staji". Zunaj morda sije krasno sonce, v stanovanju je vsaj polmrak, če že ne cel in ves. Ako slučajno hočeš kaj preči tati ali napisati, ne smeš stopiti k oknu in odriniti nekaj tistega izpostavljenega blaga, ampak moraš vse pustiti tako kot je in namesto tega pritisniti električno gumb in si narediti — luč. Zunaj božje sonce, znotraj človeška luč! Sonce zastonj, luč treba plačati. Vseeno je treba' tako, ker je tak — "staji".
Pa ne pišem za to. Če bo šlo tako naprej, bo itak vojska poskrbela za spremembo tega in podobnih "stajlov" — brez mojega kritiziranja ...
Je še drugo sonce, ki ga svet odriva od sebe in se skriva pred njim v polmrak ali celo v popolno temo. Sonce kr-ščanstya! Sonce, ki smo ga dobili od Boga prav tako kot naše podnebno sonce. Dano nam je zato, da vživamo njegovo svetlobo in v njej najdemo same sebe. Sonce krščanstva ne sveti samo v naše obraze in na pota, po katerih stopajo naše noge, to sonce sveti v našo dušo in na pota naših misli in čustev.
Pa tudi to sonce odriva "staji". Zakriti ga je treba z najrazličnejšimi navlakami človeške iznajdljivosti in . z umetnimi lučkami tu pa tam posvetiti v mrak. Demokracija, izobrazba, napredek, humaniteta, enakost, bratstvo, svoboda . .. Vse to in podobno mimo in preko krščanstva ! In še to samo včasih, kadar sploh začutimo mrak okoli sebe. Največkrat ga svet sploh ne čuti in najrajši kar v temi ostane!
Ne bilo bi pa prav, če bi vso krivdo za t„o čudaško početje brez pridržka vselej edino "svetu" naprtili. Ce se sonce skrije — in to se kaj pogosto zgodi, včasih so krivi oblaki, drugič gre sonce v zaton — je človek vesel, če se more zateči k — elektriki...
Krščanstvo kot tako ima dovolj svetlobe, da prodira tudi skozi oblake in v zaton nikoli ne gre. "Jaz sem luč sveta," je dejal Kristus o sebi. Isto velja o njegovi ustanovi, o "krščanstvu.
Izročil je pa Kristus svoje krščanstvo v oskrbo ljudem, kakširi luči "svet" vidi krščanstvo, je le prepogosto odvisno od tistih, ki v svetu krščanstvo predstavljamo. Če svet vidi, da krščanstvo kdo izrablja v umazane namene, da z njim uganja nasilje ali se z njim na kak drug način okorišča — pade senca brž na krščanstvo, ne na tistega, ki krščanstvo izkorišča. Je v tem zelo nelogično sklepanje, toda človeško življenje na zemlji je polno nelogičnosti in s tem je treba računati.
In tako izgubi krščanstvo v svetu svojo luč. Svet si začenja prižigati — elektriko . .. Ali mu moremo zameriti? Privoščimo mu vsaj tisto medlo svetlobo, da ne pogine v popolni temi. Uporabljajmo tudi mi tisto umetno luč in "akušajmo z njeno pomočjo navračati korake sveta do — Luči!
V časih kot sedaj v njih živimo, je nemogoče ostati v popolni temi. Na vseh koncih in krajih se pojavljajo kričeča vprašanja, vsa vpijejo po nekakem-odgovoru. Če bodo predstavniki krščanstva svoj dragoceni zaklad izrabljali v politične namene kot dela to Pavelič in njegovi zaslepi jenci svetnega in duhovakega stanu — potem se nikar ne'jezimo na razne nadomestke v pomanjkanju svetlobe na svetu, potem nikar ne kričimo na ljudi, ki si pri belem dnevu prižigajo elektriko!
ENKRAT NA LETO .. .
Aurora, Minn.
Cenjeni g. urednik. Tega vam ne rabim pisati, da je Aurora, majhna naselbina, ker to že sami veste. Fantov je pa od tukaj že dosti odšlo k vojakom, do 120 jih je šlo, kar je vseka-ko veliko število iz tako malega mesta. Želimo jim vsem skupaj, da bi se kmalu vrnili nazaj zdravi in veseli, kakor so odšli. Fantje vedo kdaj gredo, ne vedo pa, kdaj se bodo vrnili nazaj. Pustili so doma starše, brate in sestre, ne vedo pa, če jih bodo še videli, ko pridejo nazaj. Pa tudi fantov bo dosti, ki jih ne bo več nazaj. Prosimo pa, da bi Bog dal, da bi vsi prišli, kakor so odšli. Imejmo upanje, d& bo tako, pa da bi te vrage ugnali in pobili vse do zadnjega. Ako se ta golazen zaplati sem v Ameriko, bo prišla suž-nost, kakor je bila takrat, za časa Abr. Lincolna. On je pa bil oče delavstva in je oral in oral ter sej al toda prekmalu je prišla hudobna roka ter pretrgala nit njegovega življenja. Postala je zopet ledina in lju-lika se je zasejala med pšenico, da bi zemlja zopet postala ledina. — Tudi naš sedanji predsednik Fr. D. Roosevelt, je takega mnenja kot Lincoln. To sta dva predsednika,, ki. sta vredna vse časti in priznanja. O obeh lahko rečemo, da sta očeta delavstva, medtem ko moramo reči, da je bil George Washington, oče Amerike.
Novic tukaj med nami ni posebnih. Zima nas je zapustila in danes, 6. aprila, ko to pišem sicer še malo sneži, toda sneg nima sedaj nobenega pomena več, ga bomo z lahkoto pohodili. -— Bliža se nam pa lepa zelena pomlad, ki bi ,'jo vsak včaka^ rad. Začeli nam bodo kmalu ptički pet in škrjančki žvrgolet. Za njimi pride s krat-kočasnim glasom ptica kukavica, ki nam bo kukala. Samo škoda, da je v Minnesoto ne bo.
Sedaj pa rojaki in rojakinje. Še se vam nudi lepa prilika, da si naročite Amer. Slovenec in si tako pridobite lepo sliko predsednika Roosevelta, če plačate celo naročnino za list. Saj je že sama slika vredna tega denarja. Vso hišo vam bo krasila. Jaz jo imam in vsakdo ki jo vidi, vpraša, če jo prodam. Toda slika ni naprodaj za noben denar. Kdor ne verjame, naj jo pride pogledat. Slika tako krasi hišo, Če je prav malo temno zunaj, je pa v hiši kljub temu svetlo. Toda, kako že pravi pregovor? Kdor ne verjame, ta naj šteje. Kdor to kupi, ne bo goljufan. — Nekateri pravijo, da list Amer. Slovenec ni zanimiv, ni dober list. Prav tako, da še boljši kot kateri dru-
gi, samo dajte poslati uredniku dopise. Vsak naj nekaj napiše, pa bo list gotovo dober in zanimiv. — S pozdravom vsem rojakom] po dirni Ameriki.
John Klune
-o- <
KAJ NOVEGA MED ROJAKI , V MISSOURI
Neelyaville, Mo.
Tukaj vam cen j. uredništvo pošljem moj prvi dopis v Amer. Slovenca, katerega so moji starši naročniki. Neznam prav dobro slovensko, a kolikor znam, sem se naučila ko berem slovenski list.
Na velikonočno nedeljo smo imeli tukaj f v naši cerkvi St. Margaret Mary sv. mašo in se nas je nabralo precejšnje število Slovencev. Cerkev je bila prav polna in oltarje smo imeli lepo okrašene s cvetlicami, da je bil naš g. župnik Rev. Daly, prav vesel in hvaležen. — Imeli smo tudi obiske in sicer iz St. Louis, Mo. Obiskali so nas Mr. in Mrs. John Grabian, Jr. — Tudi krst smo imeli. Na ime Peter Anthony, je bil krščen sinček od Mr. in Mrs. Peter Suder.
Na belo nedeljo 12. aprila smo pa imeli slovesno blagoslovitev nove cerkve Presv. Srca Jezusovega v Poplar Bluff, Mo. Prvo sv. mašo v novi cerkvi je daroval Most. Rev. John J. Glennon, nadškof. Po končanih slovesnostih v cerkvi, se je pa vršil slovesni banket.
Mollie Slane
DENVERSKE VESTI
Denver, C°lo.
Velikonočne praznike smo lepo praznovali pri naši cerkvi Kraljica sv. Rožnega Venca. Veliki teden so bili mrzli dnevi, vendar na veliki petek je že bilo malo boljše. Žlasti je pa bilo lepo toplo na veUko soboto. Četudi so nam vremenski pre-poroki v soboto po radio povedali, da bo za velikonočno nedeljo mrzlo in sneg, so se pošteno zmotili, kajti je bil naravnost lep dan. — Veliki teden so imeli naš g. župnik lepe cerkvene obrede, zlasti veliki četrtek, veliki petek in veliko soDoto, prav tako, kot v starem kruju. Na veliko soboto zvečer se je pa razvrstila lepa procesija po cerkvi, od božjega groba, v kateri so korakali šolski otroci; deklice v belih oblekah in z venčki na glavah; v procesiji je bilo tudi veliko število mašnili strežnikov. S cerkvenega kora so se pa razlegale prelepe in slavnostne slovenske velikonočne pesmi, prav tako, kakor v stari domovini pri procesiji ob vstajenju. Naši pevci in pevke, dasi so tukaj rojeni, so prav lepa prepevali te slovenske pesmi, za kar jim vsa čast in livala!
— V zvoniku se je pa oglašalo ubrano pritrkavanje, katerega sta umetniško izvajala Mr. Joe
Erjavec in Mr. Math Mikan. — Mr. Joe Erjavec nam vedno za večje praznike poskrbi to lepo ubrano pritrkavanje. On je nam vsem dobro poznan, ker je bil več let tajnik društva sv. Roka št. 113. Torej Mr. Erjavec,' prav lepa hvala. Le še nam za praznike in cerkvene slavno-sti preskrbite lepega ubranega pritrkavanja.
Na veliko soboto pri vstajenju je bila cerkev polna vernega ljudstva, ne samo domačega, tudi tujci so prišli. V navadi je že, da ob takih slovesnostih, kakor je vstajenje Gospodovo, pridejo k nam iz drugih fara, ker pač Amerikan-ci nimajo tako slovesnega vata j en j a kot ga imamo mi Slovenci. —i Na velikonočno nedeljo pri osmi sv. maši, je pa bila cerkev prav natlačena vernega naroda, da je moralo okolu 150 oseb stati, ker ni bilo dovolj se dežev. Ob desetih je bilo le nekoliko manj gnječe. — Naš g. župnik Father Judnič imajo na fari vedno veliko dela, posebno še veliki teden, pri cerkvenih obredih in pa v spovednici, ker prihaja k njim v spovednico tudi veliko naroda iz drugih fara in g. župnik bi radi vsem ustregli in vse zadovoljili. Bog jih nam ohrani še dolgo let pri zdravju in moči!
Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v mestu in okolici, veselo vest, da bo v nedeljo 24. maja pel v naši cerkvi Kraljice sv. Rožnega venca novo mašo Rev. John Suštaršič, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Suštaršič, kateri imajo več sinov in hčera.	, -
To sem le v toliko omenil, da bi katero društvo ne naprav-ljalo veselice ali piknika ravno na 24. maja. Slavnost nove maše bo ob 10 uri dopoldne, popoldne ob eni uri bo pa banket v šolski dvorani. O tem bo še več poročanega, predno se bo slavnost vršila.
Dalje naznanjam vsem Slovencem in drugim Slovanom, da priredijo člani društva sv. Roka št. 113, KSKJ dne 25. aprila v Domu slovenskih društev veselico. Na to veselico se vabijo vsi, mladi in stari, moški in ženske. Udeležite se, imeli bomo dobrega igralca na harmoniko, katerega boste z veseljem poslušali. Ta je vsem poznani Mr. John Germ, iz Pueblo, Colo. Torej rojaki, le pridite in vdeležite se te veselice v polnem številu. Vstopnice so po 35c za osebo. — Nasvidenje 25. aprila v Domu slovenskih društev na veselici društva sv. Roka.
George Pavlakovich, ar.
jajo zares umetnosne komade. — Njihqv letofoji program jim je priboril pot v mnogo najboljših avditorijev in koncertnih dvoran po raznih krajih Amerike. Vsako leto jih je slišati skozi radijsko omrežje NBC in so odlično nastopili na narodnem ljudskem festivalu v Wash-ingtonu, D. C. — Za letošnjo sezono je bila ta orkestra častno izbrana, da zaigra in zapoje jugoslovansko pesem na radi jo za justični department.
Raznolična godba, živahni plesi, petje mešanega zbora in petje solistov, izkušeno sestavljeno, .vam je najboljša zagotovitev bogatega užitka za ves večer. Poleg tega lepi nastopi, krasne noše, razsvetljava in temu najbolj učinkujoče pozor i-šče, bo na prisotne kar najugodnejše in zadovoljivo delovalo.
* Duquesne univerzitetni tam-buraški orkester nastopi v soboto 18. aprila v Bohemian Hall. Začetek ob 8:30 zvečer.
X.
POZIV SLOVENCEM IN HRVATOM IZ ISTRE, GORICE
IN OKOLICE ,
i '
N. Y.
I
DUQUESNE UNIVERSITY -TAMBURICA ORKESTER V CHICAGI
Chicago, 111.
Duquesne University Tambu« rica orkester ki vrši letos peto obletnico svojega obstoja in delovanja na tem polju, pod vodstvom našega rojaka Matt L. Govže, je edina te vrste organizacija na svetu. Mr. Govže, ki je prvi pristaš te ameriške tamburice, v svoji preudarnosti, ima v svojih tambupaših talentirane umetnike, ki vstvar-
Ncw York,
Sedanja vojna je okrutno prizadela istrske Slovence in Hrvate v starem kraju, kjer jih pobijajo in razganjajo na vse kraje. To se na žalost dogaja že zadnjih dvajset let — vse od tedaj, ko so ti kraji bili priklop-Ijeni našemu največjemu sovražniku — Italiji. A tu v novi domovini, se jih proglaša kot "sovražne tujce", dasi so istrski Slovenci in Hrvatje morda najzvestejši Jugoslovani.
Vsled tega so Slovenci in Hrvatje iz Istre, Goriške in okolice sklenili, da se organizirajo v eno telo samoobrambe pod imenom "Združenje za ohranitev jugoslovanskih manjšin" (Defense Alliance for the Yugoslav Minorities).
Naloga omenjene organizacije je, da na eni strani brani in zastopa interese in inspiracije vseh naših jugoslovanskih manjšin, posebno še teh, ki danes bolj umirajo kot žive pod Italijo, Nemčijo in Ogrsko, na drugi strani pa, da nudi politično in socijalno varstvo teh naših bratov in sester, ki so v Ameriki — samo radi tehnične pripadnosti državam, ki so sedaj v vojnem stanju z Združenimi državami — trpe, ali morda bodo trpeli razne nepravičnosti in neugodnosti od strani ameriških oblasti.
Ta organizacija ne mara mirovati, dokler ne privede pod meje Jugoslavije vse ono Jugoslaviji sosedno ozemlje, v katerem izključno, ali vsaj v pretežni večini, živi naš narod in se je pred več kot tisočletjem tam naselil, katero ozemlje je pa dosedaj krivično pripadalo osovraženim tujcem in sedanjim sovražnikom Amerike.
Zaradi tega kličem vsem tem rojakom, da se včlanijo v omenjeni organizaciji in da ustanavljajo podružnice sirom Amerike, ker samo na ta način morejo koristiti rešitvi teh problemov.
Kot rojena Istrjanka (iz Lo-vrana), spodaj podpisana, vabim od svoje strani vse brate in sestre Istrjane, da stopijo v vrste organizacije "Združenje
Dogodki
m
Poroka
Cleveland, O. —- V soboto 11. aprila sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Anthony Zupančič, in Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič iz Schaefer Ave. in Miss Frances Zore, sestra tukaj dobro poznanega harmonikarja Jack Zorca.
Vile rojenice
' Waukegan, DI. — Prijazne vile rojenice so oni dan vaso-vale pri mladih zakoncih Mr. in Mrs. Frank M. Jarc na 934 Adams St., Waukegan, 111. ter jim pustile v dar prav krepkega dečka prvorojenca. — Prijatelji častita jo!
Na operacijo
Ely, Minn. — Na operacijo se je moral podati v duluthsko bolnišnico tukaj dobro poznani
rojak, trgovec in muzikant Mr. Matija Rom. Operacijo je srečno prestal. — Prijatelji mu žele .skorajšnjega okrevanja!
- K vojakom ao ocUH »
So. Chicago, 111. — V torek 7. aprila je zopet odšlo nekaj naših fantov k vojakom. Med temi je tudi Frank Putzel, sin Mr. in Mrs. Anton Putzel iz Ave "M", ki so naročniki Amer. Slovenca. Njegov brat John je odšel le nekaj tednov pred njim. Dalje je odšel Mike Hroma in Frank Okorn. Prva dva sta člana društva Svoboda št. 36, ZSZ. — Želimo jim, da bi bili vsi zdravi in se. srečno vrnili nazaj domov k staršem in domačim ter prijateljem!
Nesreča rojaka v Kanadi
Kirkland Lake, Ont. Canada. — Pri delu v rudniku sta bila nedavno težko poškodovana rojaka Frank Kranjc in Frank TIrbas.
Na operacijo
So. Chicago, 111. — Nr- operacijo se je moral podati zadnjo nedeljo 12. aprila pomožni tajnik Jugoslav American Citizen kluba Lazo Krajach. Omenjeni je tudi član društva Svoboda št 36, ZS.7. — Prijatelji mu žele skorajšnjega ogrevanja.	i
Nazaj k vojakom
Cleveland,. O. — Preteklo soboto 11. aprila se je povrnil nazaj v vojaško taborišče v Pehnsylvanijo, mladenič Fred Slapar, sin Mr. John Slapar iz Bonna Ave. — Prijatelji mu žele vso srečo in zdrav povra-tek!
za ohranitev jugoslovanskih manjšin" (Udruženje za obra-nu jugoslavenskih manjina) in da se za vse informacije glede tega obrnete na
Mary Vidošič, tajnica "Udruženja za obranu jugoslavenskih manjina" 8 West 40th Street
Room 808, New York City, N. Y. -o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
TARZAN (429) PONUDBA
(Mstropa&fcaa Newspaper Stnrice)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
r*r
TOMMY WAS SORRY TO LEAVE THE APES, WHO'D BECOME HIS FRIENP5 AGAIN, BUT HE WAS EAGER TO SO ON WITH TARZAN.
Tommy je bil žalosten, ko je moral
zapustiti opice, ki so postale zoput njegove prijateljice, toda želel je ifi s Tarzanom.	*
SANDO WENT BACK FOR HIS WIFE. THEY WERE TO POL-LOW SLOWLY, VISITING OLD FRIENDS ON THE WAY. ■
Sando je odšel nazaj po svojo ženo. Počasi jim bo ta sledila, obiskujoč med potjo prijatelje.
SO, THE JUNGLE LOfcD S£T OUT WITH TOM M V AND ZEELA.
sT^Jri' *' -iriTr: »BJiiJi
raatD rmTVKK tnoMBuC. JSM.
Tako je gospodar džungle nastopil
pot s Tommyjem in Tarzelo.
Izbral je pot po ovinkih skozi nepoznano deželo — pot, ki jo je kmalu obžaloval.
Sred«, 15,
I 3
april« 1942
AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran J
»0000000000000000000*0000» Zapadna
Slovanska
DENVER, COLORADO
. . Nukt in imTn\ (lavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR: Pcedsednik: Uo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, IlL Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroelavich. 3360 Vin«
Street, Denver, fHfl Z podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport, 111. Tajnik: Anthony J«riln, 4825 Washington St, Denver. Colo. BJ*g*jnik{ Michael P. Horvat, 4417 Pena. St. Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedrc, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Koehevar, 328*Central Block. F«eh!o. Colo. Z nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St., Denver. Colo. 3. nadzornik: Anton Bnpar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. „
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Joe Blatnik, 2609 £. Evans, Pueblo, Colo. SL vorotniea: Johanna V. Meres/, 7801 Wade Park Avc„ Cleveland, O.
3.	porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.
4.	porotnik: Joeeph Godec, 10215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio.
5.	porotnik: Candid Ormek, 9537 Ave. M, So. Chicago, IlL
URADNO GLASILO: "Amerfkanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IlL
Vse denarne nakaznioe in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vge pritožbe pa na predsednika porotnega od bera. Prosile za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S> 2L se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmoini angleškega jezika* da se ji pioklapijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri Hjnflni aajbliinjega droit va Z. S Z. Za ustanovitve novih druttev zadostuj oeem oseb. Glede ustanovitve novih društev polije glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZA7AD. SLOVANSKO Z VEZ 01 š-oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-'
A
Dopisi lokalnih društev
IZ URADA DRUŠTVA WASHINGTON, ST.
32, ZSZ.
Cleveland t O.
Članstvu zgoraj omenjenega društva! Seja je v petek 17. aprila in se vas opozori, da bi hodili malo bolj redno na seje in da bi se malo bolj zanimali za društvo. Naše seje niso dolge in če bi nas prišlo malo več na sejo, bi bile še bolj zanimive. Še enkrat vas pro<$Lm in opominjam, da pobiram asesment vsakega 24. dne v mesecu v Slovenskem delavskem domu.
Kakor vam je znano, se je pričela kampanja. Vsak član in članica naj se zavzame, da bo v teku te kampanje pridobil vsaj po enega novega in ga pripeljal s seboj na sejo. Tudi mladina je proSena da bi prihajala na seje, da se tako malo bolj spoznajo med seboj in bi se začel kak športni "klub, kot baseball, keglanje, basket-ball, itd. Je resnica, da bo sezona kegljanja sedaj že pri kraju, toda kljub temu se naj udeležujejo sej, da se med seboj spoznajo, kar jim bo samo koristilo. — Ce še nimate novih pravil Zveze, jih dobite pri tajnici. — Sesterski pozdrav!
JoaepfUne Maček, tajnica
S April 20. Maybe you'll take home ^ Defense Stamp. Send the WSA juveniles of your household to the Un ited Comrades meeting on Sunday, April 26. This meeting will start at 1:30 p. m. sharp in order to be-through in time for the Colorado All Slav Congress which will conduct a huge Civil Defense Rally at 3 p. m. Both of these affairs will be at the Slovenian Hall.
Put down May 16th on your "must" list, because the All Slav Congress will sponsor one of the biggest dances ever held at the Slovenian Hall.
It is gratifying to observe that several families of our community are inviting the soldiers in nearby camps to be guests in their homes. That's great, folks? Letters are pouring in acknowledging the receipt of checks mailed for Easter to WSA members in the U. S. Armed Forces. The boys certainly appreciated this.
A great many reports from throughout the Association have reached the Supreme Office expressing deep regret over the loss by death of our beloved Matt J. Koehevar, our late Supreme chairman of the Board of Trustees. It was a great shock and his loss will be keenly felt.
Letters are being mailed to all the Slavic organizations of the State inviting them to participate in an All Slav Convention to be held in Denver at the Slovenian Hall on May 23 and 24. Each such Slav organization will be entitled to send six delegates.
We end this article with the reminder that the WSA is iry the midst of a great membership campaign called the Unity'Campaign. It "pays" you and your lodge to work in this campaign.
FROM THE MILE HIGH CITY
Denver witnessed a beautiful parade on Army Day, April 6, which was a grand demonstration of our war might, and the patriotic spirit of the public. Reports indicate that we here in the Golden West are doing splendidly in the purchase of Defense Stamps and Bonds. Lodge and individual members of various fraternal organization are buying them every pay day. Your Association has purchased a total of $50,000 in Defense Bonds, the maximum Allowed in any one year.
We are happy to report that Mrs. John Kucler is at home recuperating very nicely after a serious fall several days ago. Little Larry Amman was injured in a fall about the same time, but is back with his playmates playing "Bombing the Japs".
Of course you are going to attend the 3 - act performance of 'The "Haunted Tea Room" to be presented by our own United Comrades juvenile branch on Sunday, May 3rd, in the Slovenian Hall. Tha cast is busy rehearsing under the direction of Mr. Edward Krasovich.
Here's news! The Slovenian Gardens, the Tavern at the Slovenian Home, will have a Grand Opening celebration on Memorial Day, May 30. Free beer from 6 to 7 p . m. will be one of the feature attractions of the day.
Pvt. Edward P. Arko visited his Barents and friends. He returned to Metuchen, New Jersey, where he is stationed in the army.
All you Trail Blazers are requested to come to the meeting this Monday,
WASHINGTON LODGE. NO. 32, W. S. A.
Cleveland, O.i
Dear members of lodge Washington. There are quite a few of you from the age of 16 and up and also a few good sport members, come to the meetings every third Friday of the month and get acquainted. As you know, we have a campaign on now. Make up your mind that each one is going to bring one of his friends along with him or her. If you reai your weekly lodge paper, you have probably read your Supreme Athletic Directors articles asking all the lodges to start some kind of a sport. So come on Washington members, wake up and get together, so the Su ■ preme Board won't think we are sleeping here. -Fraternally Yours,
JOSEPHINE MACEK, Sec y.
MacARTHUR ODLIKOVAL LETALCA
Prizor, ko je general MacArthur (na levi) podelil odlikovanje nekemu filipinskemu letalskemu častniku.
MALTA IN MALTEŠKI VITEZI
We should think seriously about organizing an English Speaking Lodge in many communities, —• and more Juvenile Branches. '
l^et Your Answer to Bombs Be BONDS!
We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and deflars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day. every week. Buy as If your very life depended upon it. It doest
Francoski menih Gerard de Martigues je v Jeruzalemu ustanovil "red gostoljubnih menihov", ki ga je nato leta 1098 priznal in potrdil tudi papež Paskal II. Ta Gerard je tedaj ustanovitelj poznejšega malteškega reda. Ti "gostoljubni menihi" so bili obenem tudi branilci krščanske vere v Sveti deželi. Zato so jih Saraceni hudo sovražili ter jih po hudih bojih leta 1291 tudi pregnali iz Jeruzalema. Menihi so se nato naselili na otoku Cipru, kjer so jih tedanji gospodarji tega otoka, Benečani, prijazno sprejeli. Leta 1309 pa so ti menihi prišli na otok Rodos, kjer so nato ostali do 1. januarja leta 1523. Otok Rodos je sv zgodovini tega reda prav tako važna postojanka kakor poznejša Malta. Nastarejša zgodovinsko potrjena poročila o tem viteškem redu so prav z otoka Rodosa.
Viteški menihi so se delili v dve vrsti: Eni so bili vitezi po božji milosti. To sp bili taki, ki niso bili plemenitega rodu, ki
pa so imeli velike zasluge za red. Drugi so bili častni vitezi, ki pa so morali dokazati, da so njihove rodovine že najmanj štiri rodove plemenite. Vsi ti viteški menihi pa so se morali strogo držati redovnih pravil: pokornost, siromaštvo in čistost. Ta pravila so bila silno stroga. Vitezi so prebivali v svojih prenočiščih, ki pa so bila ločena po narodnosti viteških menihov. Posebej so prebivali Italijani, posebej Fracozi, posebej Nemci, Bavarci, Španci in drugi. Vsaka narodnost-je imela svoje bivališče — vsi skupaj pa so služili svojemu redu po enotnih pravilih in pod enotnim vodstvom. Bavarsko, italijansko in francosko bivališče je ob začetku vojne leta 1939 na Malti še stalo ter so jih angleške oblasti rabile za. svojo civilno upravo. Nemško bivališče pa je bilo razdeljeno že med svetovno vojno. Tam so pozneje Angleži zgradili anglikansko cerkev sv. Pavla.
Otok Rodos spada dandanes v tako imenovano Dvanajstero otočje, ki ga imajo Italijani. Na ta otok so se pripeljali viteški j menihi v spremstvu beneških in francoskih vojnih ladij leta 1308 ter so v hudih bojih vrgli z otoka muslimanske Saracene, svoje velike sovražnike. Ko je štiri leta pozneje tedanji papež Klemen V. r razpustil tedanji viteški red Templarskih vitezov, je premoženje tega razpuščenega reda dobil red teh viteških menihov, ki so se pozneje imenovali Malteški vitezi. Z otoka Rodosa so nadzirali pomorska pota ter s svojo mogočno mornarico bili strah in trepet vseh raohame-dancev. Sultan Soliman Veliki je hotel te svoje sovražnike ukrotiti in pregnati. Zato je začel oblegati njihovo utrjeno bivališče na Rodosu. Za njim so njegovi nasledniki še večkrat poskušali uničiti te krščanske viteze, branilce križa. Leta 1310 in pozneje leta 1480 so vitezi junaško m uspešno zavrnili vse
turške napade na Rodos. Ko pa so Turki tretjič navalili na nje leta 1522, se viteški krščanski menihi niso mogli več uspešno braniti proti preveliki turški sili, zlasti zato ne, ker jih tedanje evropske pomorske sile niso več tako podpirale. Tako so dne 1. januarja leta 1523 viteški menihi morali zapustiti otok Rodos, ki so ga zasedli zmagoviti Turki. Vitezi pa so zdaj brez doma nekaj časa blodili po svetu. Nekaj časa so bivali v Italiji, nekaj let v Franciji,. potem spet na Siciliji, nikjer pa niso imeli trajnega doma.
Sicilski kralj Karel V. jim je končno dne 23. marca leta 1530 ponudil za bivališče Malteško otočje, zraven pa še afriško trdnjavo Tripolis. Toda Tripolis so jim Turki kmalu vzeli, nakar je v vsej severni Afriki zavladala mohamedanska turška sila. Malto pa so v drugimi otoki vred vitezi, ki so se poslej imenovali Malteški vitezi, uspešno branili
/nekaj nesrečnih let, preden so nesrečni vitezi dobili svoje zavetišče v Rimu, kjer jih je v svoje varstvo vzel papež. V Rimu so se naselili leta 1834. Malteška redovna zastava je pozneje dobila še križ z 8 kraki, ki je poslej pravi malteški verski znak in ki ga še zdaj imenujemo "malteški križ." Vse tedanje države so temu slavnemu krščanskemu redu priznale njegovo suverenost ker so njegovemu velikemu mojstru priznavale pravice princa. Red je imel svoje poslanike na francoskem, dunajskem in španskem dvoru, v Rimu in po drugih krščanskih deželah. Se dandanes ima red svoje zastopnike pitf papežu, na Madžarskem, na Španskem in v republiki San Marino. Vse države ga priznavajo. Papež Leon XIII. je velikemu mojstru podelil pravice kardinala z naslovom eminenca.
V redovnem oziru so Malteški vitezi podrejeni neposredno samemu papežu. Red je dobrodelna ustanove ter deluje za dobra dela in mir ter ljubezen. Red še dandanes šteje kakih 6000 članov. Med svetovno vojno je storil mnogo dobrega, saj je oskrboval in prenočeval v svojih zavetiščih več ko 800.-000 ljudi. ^Njegovi vitezi so vzornega življenja ter vneti delavci na polju dobrodelnosti, vitezi t>rez strahu in madeža, kar jim priznavajo vsi.
SAMOMORI KITOV?
TO IN ONO
ZANIMIVE IZKOPANINE
Pri Lysi na Češkem so izkopali mnogo bronastega posod j a iz predzgodovinske dobe, t. j. iz 1. stoletja pred našim štetjem. Zanimivo je, da so bile te posode opremljene z znakom neke tovarne, ki jih je izdelovala v Italiji. Iz nadaljnjih najdb si
.__,, . .	. obetajo važna odkritja o vplivu
zoper turške nas kole. Zflaj se , ,.	.. , .. K , .
- • n* 14.	_i j . Rimljanov na ljudstva, ki so bi-
začenja za Malteški red zgodovina velikanskih junaških bojev. Njihova največja zmaga je bila nad Turki leta 1565, nakar je tedanji malteški veliki mojster Francoz De la Valette zgradil na Malti močno trdnjavo, ki še danes stoji ter s svojim imenom spominja na tistega velikega mojstra in junaška dela njegovih sobratov. V orožarni tega reda na Malti še danes lahko vidite kočijo velikega mojstra, v kateri se je kasneje vozil tudi cesar Napoleon, ko je zasedel Malto. Ohranjer.c je še
vala tod v tisti dobi.
Zanimiva je nadalje najdba staroslovanskega grobišča iz 10. in 11. stoletja pri Brandysu. Pričakujejo, da bodo tu našli še mnogo spomnikov na stara slovanska naselja v češki deželi.
i ---o-
FINCE SV ARE PRED RUSKIMI ŠPIJONKAMI
Stockholm, Švedska. — Potom finskega radio se je prebivalstvo na Finskem zadnje dni svarilo, naj bo na pažnji pred
ruskimi špijonkami. Kakor se staro trdnjavsko obzidje ter tu-1 je objavilo, se te špijonke spu-di starinska katedrala s". Janeza z dvema stolpoma. Kunec 17. stoletja pa je bilo konec vojaške veljave tega reda in njegovega nadzorstva nad morji. To je tudi umljivo, ker je takrat izginila tudi nekoarja silna turška sila v teh krščanskih vitezov. Za te krščanske viteze se je začel zanimati tudi ruski oar Pavel I., kateri jih je tako podpiral, da so ga oktobra leta 1798 izvolili za svojega velikega mojstra. Car Pavel je prisegel, da bo branil interese malteškega reda. Svojo besedo je tudi držal. Ko je Anglija oblegala in zavzela Malto, ka-tefro je bil začasno zasedel Napoleon, je ruski car Pavel ugovarjal. Ker se Anglija za njegove proteste ni brigala, je car Pavel odpoklical svojega poslanika iz Londona, da bi dal poudarek svoji zahtevi, naj bo Malta spet last Malteških vitezov. Toda Anglija je ostala gluha ter ostala na Malti, kjer je še dandanes. Tako so leta 1814 Malteški vitezi izgubili Malto.
Zdaj se je spet začelo mučno romanje po svetu, ki je trajalo
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Ra*
poldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
ste iz aeroplanov ponoči daleč v notranjščini Finske. Finsko prebivalstvo se je opozorilo, naj takoj naznani oblastem vsako sumljivo žensko.
-o-
ZAHTEVA OSTRE UKREPE PROTI INFLACIJI
Washington, D. C. — Michi-ganski senator Vandenberg je zadnji petek povdaril potrebo, da bo morala vlada nastopiti in "zamrzniti" takorekoč vse izdatke in dohodke ljudi, ako bo hotela v resnici preprečiti grozečo inflacijo. Kakor je dejal, se morajo z odredbami ustaliti pri sedanji višini cene, plače, najemnine, dobički, itd.
IŠČE ŽENSKO ZA HIŠNA DELA
in oskrbovanje otrok. Katera bi bila pripravljena službo sprejeti, naj se zglasi ali pa piše na: R. Primožič, 2640 — E. 89th Street, Chicago, 111. Tel. SAGi-naw 6279.
DR. J. E< tJRSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1991 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah TeL Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
Pred malo bolj kot leto dni je nekega popoldneva pomorski nadzornik pokrajine Darling v južni Afriki sporočil v Capetown, da je v zalivu Grotta in Sea Spray veliko število poginulih kitov. Ravnatelj pomorskega urada je to nenavadno vest sprejel s smehom in je dejal, da so to pripovedke. A vseeno se je odločil, da odpotuje v Darling. Še pred odhodom je 'dobil telefonsko sporočilo, da leži v zalivu nad 200 mrtvih kitov. Ta vest se mu je zdela nemogoča, ker tako velikih jat teh vrst sesalcev ni niti v Antarti-ki.
Še isti dan so bili v že imenovanem zalivu. Z velikim začudenjem so gledali trupla mrtvih kitov, ki so ležala na kamniti obali. Na nekaterih krajih' je bilo po pet kitov drug vrh drugega na drugega. Nekateri, do 30m dolgi, so ležali do 60 m daleč od morja. Vsa obala v dolžini dveh morskih milj je bila pokrita s kiti.
Strašen je bil pogled na 206 mrtvih kitov. Za ogled vseh kitov sq potrebovali celo uro. Posebno pozorni pa smo postali, ko smo videli, dva največja, ki sta ležala 60 m od obale. Živali •ta se morali pognati iz vode z neverjetno močjo, posebno zaradi tega, ker štrle i2 vode pred obalo skale. Poklicali so ribiče. Ribiči so si ogledali kite in najstarejši med njimi, ki živi že nad 35 let v tem zalivu, pripoveduje :
"Okoli devete ure prejšnji dan sem stal pokraj svetilnika in gledal v morje. Čeprav ni bilo vetr^, vendar je bilo morje precej razburkano. Po dvajsetih minutah sem nenadno opazil več kitovih hrbtov, kako štrle iz vode. Živali so plavale v razdalji treh milj. Naštel sem jih že nad 150. Ravno sem nameraval steči v vas, da pokličem ribiče, ko opazim, da so se živali obrnile proti obali.
Za kratek trenutek sem jih izgubil iz vida, ker je na tem mestu morje zelo globoko. Kmalu za tem so se kiti v široki niti bližali obali. Vse to hitreje so plavali proti bregu, nakar se je zgodilo nekaj, česar ne bom nikdar pozabil. Nekaj kitov se je pognalo visoko v zrak in padlo 40 in še več metrov daleč na obalo. Drugi so zdrsnili čez steno in obležali na zemlji. Dva kita sta se posebno visoko pognala v zrak, letela sta kakor ogromni granati in padla daleč od brega na tla. Ves ta prizor je trajal četrt ure.
Takoj sem stekel h kmetom, kamor so prihiteli tudi moji tovariši. Morje je bilo zelo razburkano. Nekaj kitov se je še premetavalo po obali."
Ravnatelj skoraj ni mogel verjeti! Če ne bi bil videl mrtvih kitov pred seboj, bi mislil, da si je ribič vso to pripovedko izmislil.
Po povratku v Capetown je dva dni pozneje ravnatelj pri-rodoslovnega" muzeja imiel predavanje o samorrioru kitov. Med drugim je povedal:
Že nekoliko let opazujejo prirodoslovci, da se kiti mečejo na obalo in tam poginjajo. Gotovo' se je to tudi dogajalo poprej, pa ljudje niso tega opazili. Leta 1927 se je vrglo na Škotsko obalo 50 kitov. Leta 1928 je na podoben način poginilo 108 kitov v južni Afriki v Simenstownu. Preiskali so vse samomorilce m ugotovili, da so vsi zdravi. Niso našli nobenih organskih motenj in tudi želodci so bili polni.
Ko se ^je pa leta 1930 vrglo na obalo pri Zanzibar ju 87 kitov, se je začela znanost bolj zanimati za te prikazni. Iz tega so nastale razne domneve. Ena teh je naslednja: Ko so se živali Zanzibarju pognale na obalo, je vlekel zelo močan jugozahodni veter z brzino 102 km na uro. Veter je nosil s seboj pesek, ki je padal v morje. Nekateri trdijo, da je pesek prišel v dihalne organe kitov in da je povzročil pri živalih nekakšno agonijo. Zaradi silnih bolečin so živali pobesnele in se vrgle na obrežje.
Nasprotno pa je bilo na Škotskem. Tu ni bilo vetra, morje je bilo mirno. V začetku so mislili, da jih preganjajo druge živali. Na koncu pa sor spoznali, da je samomor pri teh živalih v navadi. Ce skoči na kraj voditelj skupine, se poženejo vsi kiti za njim. Najstarejši kiti so skočili poslednji iz vode.
Teden dni poeneje, ko so bili kiti že odstranjeni, so še enkrat pogledali obrežje, kjer so j ležali kiti. Obala je bila posuta | z velikim kamenjem in čermi, i Tri kilometre proč pa je bilo } obreZje peščeno. Na peščenem delu obrežja se kiti niso hoteli pognati na suho, najbrž so se rbali, da jih morje ne potegne *pet v vodo.
-o——
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
i
V blag spomin
PRVE OBLETNICE
kar nas je za vedno zapustil dragi sin. oz. bral,
STANLEYJAEGER,
ki je preminul 14. aprila 1941. '
Žalostni in dolgi so dnevi, odkar si se ločil od nas in nas zapustil, ljubi sin in brat, toda v tolažbo nam je ostalo upanje, da se zopet vidimo. Počivaj v miru božjem. Žalujoči ostali: FRANK in ANNA. JAEGER, starši; FRANK, JR.. bral; ANNA PACHAK in MARY PU-GEL. sestri. Pueblo, Colo., v aprilu 1942.
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK IN KIRURG
ordinira na
1858 W.Cei mak Rd„ Chicago, Illinois
od 2 do 4 pop. in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Road
TeL v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027

DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK in KIRURG, naznanjam, da bom po 12. februarju uradoval samo na
3724 W. 26th STREET, CHICAGO
TeL CRAwford 2212
URADNE URE: 1:30 do 4. pop., izvzemši srede in nedelje; 6:30 do 8:30 zvečer, izvzemši srede, sobote in ivedelje.
STANOVANJE: 221*9 So. Ridge vey ave. Tel CRAwford 8440 Ako ni odgovora, pokličite AUStin 5700

Stran 4
WMSW^MIMU HUVLAU
Sreda, 15. aprila 1942
"SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER

Dezert ni nosil več črnega habita, temveč slavnostno korarsko obleko: kožuhast ba-ret, z vidrovino obrobljen plašč in svileni talar, ki je bil, namenjen za jahanje, prerezan do pasu. Zarožljalo je pri vsakem konjskem koraku, zakaj pod talarjem je nosil pater Dezert še oklep in meč.
Rahel nasmeh se mu je utrinjal okoli ustnic in sanjavo je zrl v budeči se dan.
22.
Gospod Henrik se je vrnil s težke poti v samostan. Kaj gorja je videl to uro v solar-jevi hiši! Oprezno in odlašaje je ponudil ubogi ženi gorju po čašo — in vendar, ko je Zefa doumela vso nesrečo, se je nezavestna zgrudila, kakor bi se ji bilo podrlo drevo na glavo. K temu še dekle v svoji brezupni boli in žalosti — in fantiček, ki se je kričeč oklepal matere. Res se je posrečilo spraviti ženo do zavesti. Toda kaj dalje? Zakaj Zefa je bila bolna, resno bolna, to je z njenih lic razbral gospod Henrik na prvi pogled. Pomoč je bila potrebna kakor ogenj v trdi zimi.
Ko se je gospod Henrik vrnil v proštijo, je poslal po prednico pobožnih sester, ki so domovale v prijaznem samostancu na bližnji Nunski gori. Dolgo se je razgovarjal s predstojnico in sicer pri zaprtih vratih, kakor je gospod Šluteman nergavo ugotovil. Oskrbnik je bil danes čudno tih; gospa Cecilija sicer ni bila ravnala z njim bolj nežno nego drugekrati, nasprotno, v eni sami uri je bušila na dan z vsemi ostro na-brušenimi pogledi in bridko ujedljivimi besedami, ki si jih je bila kot varčna gospodinja nahranila v teh dneh ločitve. Toda v gospodu Šlutemanu je odmevala pro-štova pridiga. In poleg tega je zorel pod njegovim nabrazdanim čelom drzen načrt. S plamtečimi očmi in naježenimi brki, roke skrižema na htbtu, je hodil v svoji pisarni dolgo, dolgo okoli mize. Tuhtal je in mislil na vse strani, zakaj stvar bi se utegnila tudi krivo končati.
Slednjič je dognal vse na čisto. Poklical je enega izmed samostanskih pisarjev ter mu ukazal, naj si prav lično ošili gosje pero in vzame iz omare najlepšo polo perga-menta. In ko je bil pisar pripravljen za delo, se je postavil gospod Šluteman v junaški ustop pred mizo in začel narekovati: "Razsodba v zadevi jezikave gospodinje..." Premolknil je in dejal z navadnim glasom: "Prostor za ime pusti prazen, bo ga dodal gospod'Henrik, ko bo podpisal sodbo." Potem je spet uradno narekoval: "In nomine Reverendissimi et' Celsissimi Principis Praepositi Heinrici de Berhtesgaden se s tem pravnoveljavno razsoja: Ker imenovana gospodinja jezikanja in ujedanja proti svojemu od Boga ji za gospoda postavljenemu zakonskemu možu nikakor noče opustiti, naj ji birič kamen jezikanja obesi okoli vratu in naj jo na veliki praznik po maši celo uro dolgo vodi po ulicah, v ponovnem primeru pa dve uri, in tako tega vedno za uro več."
Gospod Šluteman se je odduškal. Potem je narekoval še običajni konec razsodbe in nato ves izčrpan omahnil v naslanjač.
Ko je bil gospod Henrik pospremil prednico skozi pisarnico do stopnic in se vrnil, so položili predenj razsodbo, da bi jo podpisal. Dostavil je ime "Ceciliae Shlutema-nae" v presledek in podpisal. Gospod Šluteman je ponosno izbočil prsi; prost se je pa smehljal, ko je rekel: "To bo vašo soprogo dobro ustrašilo! Upam, da boste imeli mir za dolgo časa!"
Uro pozneje se je prednica z dvema
strežnicama oglasila v solarjevi hiši. Prišle so po Zefo, da bi jo zaradi primerne nege spravile v samostan na Nunski gori. Topo in brezvoljno je brez besede in vprašanja pustila bolna, strta žena, da so delali z njo, kar so hoteli. Tem bolj obupana in v skrbeh je bila pa Gitka. Kaj bo z Lipče-tom? Šel bo, so dejale, z materjo. Pa z obema kozama in kokošmi? Kdo bo skrbel za čebele in stražil hišo, delal na vrtu in kosil? Saj ona sama bo tako malo utegnila: en dan bo morala prebiti pri svakinji in vsak naslednji dan pri bratu. Rekle so ji, naj se pomiri, gospod Henrik je poskrbel za vse.
Zefo so prenesli na nosilih v samostan in jo spravili v majhno prijazno celico. Lipče se je hitro sprijaznil z novim domom, ko je videl veliki, skrbno obdelani vrt in visoki zid okoli njega. Ko je kmalu potem Zefa povprašala za fantom, ga že ni bilo nikjer. Po dolgem iskanju so ga našli na vrtu; čepel je na nabrežju majhnega ribnika in obmetaval s kamenčki postrvi, da so prestrašene švigale sem in tja.
Gitko je čakalo v prednični sobi čudno presenečenje. Da naj gre-brž h gospodu -Henriku, se je glasil ukaz; a preden odide, naj se napravi v novo obleko, ki jo jabil poslal zanjo gospod prošt.
"Toda poglejte vendar, gospa mati," je šepetalo dekle, "saj sem že v svoji pražnji obleki. Ne potrebujem druge."
Ne prijazno prigovarjanje ne resne besede je niso mogle omečiti, da bi se preo-blekla. Samo odkimavala je z glavo in se branila^ rokami; iz prestrašenih oči se ji je utirala solza za solzo.
Tudi h gospodu Henriku, kamor jo je pospremila prednica, ni šla rada; ostala bi rajši pri svakinji.
Ko je stala potem v proštovi sobi, ni odmaknila pogleda s tal in je drhtela, kakor bi prezebala v snegu. Gospod Henrik jo je prijel za roko, potegnil k sebi in jo začel presrčno tolažiti. Seveda je hudo, kar je zadelo Volfrata in Zefo. Vendar ne sme obupati; Zefa je v dobri oskrbi in bo gotovo ozdravela. Toda kaj bo medtem z njo samo? Doma ne more ostati. V samostanu na Nunski gori ni več prostora in v šent-jernejsko samotorico ji je po cerkvenih postavah prepovedano stopiti.
"In vidiš, otrok moj, v njegovi stiski sem Volfratu obljubil, da bom poskrbel za njegove ljudi. Za Zefo sem to že napravil."
Hvaležno ga je pogledala. , "Misliti pa moram tudi na tebe. In lej, zdaj bi vedel nekaj pripravnega zate, pri sestrah kanonisinjah v Salcburgu."
Gitka je od strahu prebledela.
"Kaj meniš, no?"
"Prelepo prosim, gospod," je zajecljala s pojemajočim glasom, "dovolite mi ostati doma. Umrla bom od strahu, če ne bom za vsak dan vedela, kako gre svakinji in bratu."
"To boš izvedela. Saj odhajajo sleherni dan naši čolnarji in tovorniki iz solarne v Salcburg. Po njih ti bom pošiljal vsak dan glas, prav gotovo!"
"Prosim, gospod, prosim, pustite me tu! In če že ne smem ostati v naši hiši, glejte, saj grem rada tudi služit. Res sem bolj drobnega života in rok, toda delati znam vendar kakor prava dekla."
"Tako? In kaj bi dejai tvoj brat? Saj ni tlačan, ampak svoboden mož. Mar naj ga v njegovi nesreči boli še to, da mora njegova sestra služiti?"
(Dalje prih.)
S
te:
svetu
TEHNIKA PRADAVNIH LETALCEV
- Kar tako je že v navadi, da natančno poznamo tehniko le-talcev-aeroplanov. Malo poznamo tehniko drugih, prirodnih letalcev-žuželk. Ze več let se trudi francoski učenjak dr. A. Magnan, da bi dognal tehniko letanja muh in komarjev. Nekaj važnih točk je pa učeni profesor vendarle dognal.
Sestavil si je posebne kino-matojgrafske aparate. Spočetka je delal posnetke s 4 lečami, na sekundo je dobil 2400 posnetkov na 3 m dolgem traku. Nato je s kreditom francoskega zra-koplovnega ministrtstva aparat, ki s hitrostjo 5 metrov napravi 5000 posnetkov v sekundi, pozneje pa 12.000. Slednjič je posnel z 8 lečami do 30.000 slik na sekundo in zdaj ima aparat, ki mu nApravi 140.000 posnetkov v sekundi v velikosti 8 krat 2 mHimetira.
S tem aparatom je prof.
Magnan preiskoval polet raznih žuželk in dognal, da je žuželka spričo človeka in ptičev pač svetovni mojster v letalstvu, ki je ne more nihče prekositi. — Čebela zamahne vsako sekundo 250 krat s krili, čmrl pa 92 krat. A ker čmrl kljub temu tako dobro leti, je dognal profe sor, da zato, ker proizvajajo njegova krila ob robovih nepre-strano sapo, ki piha navzad s hitrostjo 2 in pol metrov na se kundo. Ta sapa ga vzdrži v zraku in mu pomaga letati.
Sršen je pa najboljši letalec: vsako sekundo preleti 6 metrov. Za s »Senom prideta na vrsto muha in kačji pastir, ki letata s 4 konjskimi silami za vsakih 100 kg. Nobeno človeško letalo ni doslej doseglo kaj takega in živi motor je vse kaj drugega ko mrtvi — železni — in tudi žuželkina tehnika letanja je boljša ko človeška.
DOBRI SOSEDJE!
DA SE PRJHRANT bistveni materi jal za veliko delo dobiti ■vojno, so bile potrebne nekatere vladne omejitve glede telefonske opreme. To bo imelo le malo učinka na sedanje odjemalce, toda podaljSki telefona in nadomestilo sedanjih instrumentov ne bo mogoče. V nekaterih slučajih nam bo mogoče ponuditi le postrežbo potom črte »dveh strank na domu.
Seveda bi radi preskrbeli posamezno postrežbo vsem, ki za jnjo zaprosijo. Toda, ko so ba-'S&fcer, nikel, svinec, jeklo, cink in t »gumij bistveni za sploino prizadevanje Amerike, ne moremo
dobiti zadostne nove opreme za vse civilne instalacije ter moramo raztegniti obstoječe možnosti, kakor daleč pač segajo.
Naj pa že bo črta dveh strank ali pa individualna črta, dobite isto dobro, hitro telefonsko postrežbo. Toda črta dveh strank zahteva pazljivo obzirnost do soseda, ki jo deli z vami S tem, da uporabljate svoj telefon kolikor pogosto želite, toda, da date priliko tudi svojemu bližnjemu, bomo mi Amerikanci še vedno imeli najboljšo telefonsko postrežbo na svetu. KUPUJTE BONDE — KUPUJTE ZNAMKE!
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
a
SLOMSKOVE KNJIGE
so vse zanimive in poučljtve. Na roki imamo nekaj izvodov četrte Slomškove knjige, ki nosi naslov:
"RAZLIČNO BLAGO"
Knjiga vsebuje 428 strani in stane.... ........«......$1.00
NAROČILA SPREJEMA
AMERIgANSKI . SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Dober zanimiv list, ki dmje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če i! naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois | 1849 W. Cermak Road,
Stane letno za Zdr. draave $2.00; za Kanado in inozemstvo ,$3.00 letno. _______________ Naročite si ga še danes! _ .
SLOVENSKI M0LITVENIKI
ki se še dobijo so:
"MOLITVEN IK. ZA AMERIŠKE SLOVENCE",
droben mali tisk, se dobi samo še v eni vezavi in sicer vezan v fino platno im umetno usnje, stane_____75c
"SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v male večjem srednjem mastnem tisjku, se dobi samo v d^lh vezavah še. Vezan v umetno usnje je ves pošel. Imamo era pa še v sledečih dveh boljših vezavah v pristnem usnju:
Vezan v usnje trde platnice, zlata obreza......$1.25
Vezan ▼ fino usnje, vatirane platnice............$1.50
Drugtfh moiitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. . Tudi t velikim tiskom moiitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je poslati na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
J. M* Trunk t
Časa nam preostaja. Morda ni dela, in ne vemo kam s časom, ali pa je delo le tako, da nam fcopet časa preostaja, in morejo misli in spomini uhajati nazaj, kako je nekoč bilo, in zdaj ni več tako, kakor je bilo. Bilo je, ko so "tam" molili ro-ženvenec zgrajeni okoli domače mize. Ampak ateja je nekaj ujezilo, in on je enkrat molil roženkranc, potem zopet klel, kakor bi orehe grizel. Nu ja . . . taki smo ljudje in tako je pač življenje. Ne pravi ali trdi, da je bilo morda prav, če je atek klel in tepel otroke, zafrkljivo pa omenja molitev in roženve-nec, in to je bilo baje krivo, da je šla zdaj v Ameriki vera žabam pet. He . . . he . . . grize, ko je šlo žabam pet in zdaj preostaja časa in neke misli so nadležne in silijo v glavo in take nadležne misli hoč^o odpraviti, da pripovedujejo in pišejo, kako je bilo neumno, ko so tedaj okoli mize molili rožen venec. Ni bil roženvenec kriv, vi ste postali kriyi, ampak nihče noče biti kriv, le grizenja se
vsak skuša iznebiti.
•
"Proletarca" izdajajo in pišejo pač proletarci in enaki proletarci "Proletarca" čitajo aH hodijo zanj s klobukom okrog. 6aj dobro veste, odkod prihaja beseda proletarec. Za otroke so jih smatrali in jih tako imenovali, ker otrok še ne more zase misliti, in mora kdo drugi zanj misliti. Je pristno njegova zadeva, če se kdo nazivi j a za proletarca, ali če kdo "Proletarca" čita in pričakuje, da "Proletarec", za proletarca misli. Otrok naj misli za otro-.ka . . . ne more biti drugo ko otroško.
Povej odkrito in jasno, da odklanjaš vsako rasno mržnjo, če le kako blekneš o najbolj nečednih manirih nekih Judov, ves si le rasni antisemit, in prav versko so ogorčeni, da pri vsem tem v nedeljah bereš ljudem iz evangelija in razlagaš ~> in ono, ko so bili najmanj evangelisti in apostoli — Judje najbolj čiste krvi. Well, poglej, da tako pišejo pri "Proletarcu" in vsa otročarija ti J>o jasna ko beli dan.
Recimo, da ta proletarska gospoda kaj da na kakega evan-glista in apostola, vse drugo meri bolj na blasfemijo, in kak nečeden Jud bi slovenskemu proletarcu in brezpogojnemu fi-losemitu odnesel Suknjo, boga-mi, še hlače bo nesel za njim, ker baje veruje v evangelij in to je judovska roba, in kak Jud mora dobiti še hlače, ko je vzel le površnik ali klobuk.
Tudi rdeči so proletarci in brez Judov bi ti slovenski rdeč-karji še kihniti ne mogli.
Poročilo se glasi, da vodijo, na Novi Gvineji misijonarji Japonce skozi goščave in soteske proti južnem obrežju, bd-koder bi potem naskoaili Avstralijo. Nemški misijonarji da jih vodijo ,in ti nemški misijonarji so prav samega Hitlera pričakovali in imeli za sprejem vse pripravljeno, kakor hrvaški Zagrebčani, ki so čakali z ban-do na bando.
Vest ne pove, ali so to katoliški ali protestantovski nemški misijonarji, oboji so tam. Vse-kako dokazuje ta dogodek, kako globoko tičijo prav vsi Nemci v nacijzmu. Tupatam se sliši kak glas, da ta ali oni ne mara paganskega nacizma, in ne bodo le hinavsko zavijali oči, ampak nemštvo zasenčuje vse. Prvo je Germanija, vse drugo je daleč za to Germanijo, krščanstvo tudi in to pri nemških protestantih in katoličanih.
Dogodek na Novi. Gvineji, priprave za Hitlerov prihod, pomoč Japoncem pri vojnih operacijah so za tako mišljenje jasen dokaz.
Kako bo j»ri odgovornosti za neštete morije, ki so zvezane s tisto Germanijo in le z Germanijo??
VESTI O DOMOVINI
(Nadaljevanje s 1 strane) o le mogoče. Za odsotne so naročali policajem, naj Samo Za-oišejo: Ni doma.
Vsak izgnanec je prišel pred odhodom pred tri komisije.
Prva komisija je vsakega preiskala prav do kože in mu pregledala tudi prtljago. Denar je edeji uradnikov odvzel in ga spravil v posebno koverto, ne !a bi ga preštel. Z denarjem vred je šlo tudi dosti blaga: mast, olje, tobak, cigarete, milo .. . Nihče ni prejel za odvzete reči potrdila, kaj šele odškodnino. Govorili so, da bodo vzeto blago razdelili med ostale izseljene. Resnica \)a je, da so Nemci vse te reči sami obdržali, le cigarete so ponujali slovenskim pisarniškim uslužbencem, ki so jih pa po vrsti odklanjali.
(Dalje prih.)
Širite in priporočajte list Amerikanski Slovenec!"
N Listen to * i
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Itogram 6f ^
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, I to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kHoerdes (Top of tfae Dial)
Chicago, Illinois
SMARNICE
Onim, ki se zanimajo za slovenske Šmarnice za Majniške pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak čas razprodane. Te so:
Evharistične Šmarnice........................................$1.50
Lavretanske Šmarnice..........................................$1.00
Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00
Marija vzor krščanskega življenja...................$1.00
Marija v predpodobah in podobah......................$1.00
Na v. Goro, (Dr. Brumat) ...................................$1.00
Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00
Sv. Marjeta Marija Alakok,..............................$1.00
šmarnice Arskega župnika .............ii...............$1.00
Znamenje na nebu...............................................$1.00
Naročilom je pridjati potrebni znesek in istega poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois