If I Samo 70 komadov • Koledarjev 10 Se v zalogi, toraj še po teh ! slovenskih delavcev v Ameriki __________________ ___ . 6. IN"©w 3 ±eTDz?xLaj?ja 1898. Xjoi^o ivda v Luzerne Countyu. Ti žaloigra, ktera se že drugI te-vrši tam v Pennsylvaniji v lilkesbarre; pač pa vse skupaj iga norčija. *reje smo že rekli, da bode pravda rifa Luzerne Countya, Martina in jovih mori ln i h pomagačev le ridezna in imela glavni namen ,,Juticio" (pravico) za nos [iti. 'atožba proti širifu Martinu in »govimi krvniki se glasi na umor. co bodo porotniki vprašanje urno-potrdili, da so ti šerifi in de-[ty šerifi izvršili umor ko so pobili n e o b o r o ž e n e štrajku-premogarje, potem morajo vsi južen i biti k smrti ol sojeni. A ko glasi izjava porotnikov na uboj, zamore sodišče priznati kazen >ra do 12 let. Kijubu hudej za-fcbi iu velikej kazni, ktera preti take zločine, so vsi briči ostali prostih nogah. Za vsacega teh rnikov je dala neka trust družba iFiladehiji 56000 varščine, a tej ^bi je varščino jamčila zveza jmogarskih baronov, zoper ktero štrajkali delavci in del teh prav li te zveze počiva v prezgodnjem >bu. Ali tudi ta varščina je bila! icem novembra že zapadla, in to so se gospodje odvetniki zatoženi rabeljui prizadete ču-li, ko je v petek sodnik rekel, da [rok varščini potekel! Zaupili so j,Mi lamoremo dobiti var-likor hočete do ponedelj-sodiSče je pustilo mo-, VArščin^nrastedo 'Ako ^HHM^ lavec ukrade Ki ^"u'cen- »v, kako pa proti tee^u postopajo! ^aj ne, kaka enakopravnost in j makoveljavnost pred sodiščem?' [Zveza premogarskih baronov bode j [plačala stroške zagovornikov zato-tnih. Ta je najela sedem najboljših odvetnikov v državi, da zago-Ivarjajo šerita in njegove kumpane. FOfkroglih 100 tisoč dolarjev bodo remogarski baroni dali samo za igovornike. Kaj pa je proti temu napenjanju korist zatoženi h naredil držav-li zastopnik kot javni tožnik! Niti ij manjšega truda si ni dal, da hi Lobil za porotnike ljudi, kteri bi ' bili nepristranski. Ali je na kak način rabil svojo pravico, da bi zavr-[gel porotnike, kteri so v kakej zvezi kti z&tožeuimi morilci, ali pa so v prijateljstvu s premogarskimi baroni? Ne, ne, pustili so, kakor so hoteli zagovorniki zatožencev. Ti poslednji so pa vsacega predlaganega porotnika odklonili, ako je bil le na kak način v dotiki z delavskimi organizacijami. In porota je postala kakoršno so si želeli odvetniki — zagovorniki zatoženih. Po poročilih je povzeti, da so vsi izžrebani porotniki rojeni v tej deželi, nekaj se jih je tudi izjavilo, da so proti vsemi tujezemci prevzeti. Ali je misliti nato, da bode porota, ktera goji sovraštvo proti vsemu tujemu, pri razsojevanju slučaja, v kterein so bili tujezemci od tukaj rojenih Araerikancev postreljeni, oddala nepristransko razsodbo? Javni zatožnik kažeT da to verjame; saj najmanj ni niti jednega koraka storil, da bi odklonil one porotnike, kteri so se celo javno ponašali z svojim srdom proti tujezemcem. Zagotovo se ve, da je eden p »rot-nikov premožen mož, t *r 9200.000 imenuje svojo lastnino; ve se, da je drugi porotnik šolski tovariš več zatoženih ; znano je, daje tretji porotnik oče zeta necega zagovornika, kt> ri bode dobil deset do petnajst tisoč dolarjev od premogarskih baronov, da pripomore do oproščenja zatoženih : dalje je tudi znano, da je eden porotnikov kolar, dva zato-žena sta pa njegova odjemalca; je-den porotnikov je pa še fante komaj 2G let star in hud nasprotnik tujcev. .Seveda vse to ve tudi javni tožitelj, ali ni niti z roko ganol, da bi take osobe, ktere imajo koristi od zatoženih zavrnil kot porotnike. Mogoče si pa misli zastopnik za-tožbe, da je glede tega slučaja nemogoče v Luzerne Countyu dobiti nepristranske porote. Zjedinjene premogarske družbe imajo v svoji lasti premoženja v zemljiščih, pre-mogokopih in hišah v vrednosti na »totine milijonov, kakor kaka cela grofija ali k n ježe vina. Od njih je odvisno vse prebivalstvo. Mali trgovec je navezan na njih milost. Družine premožnih v vsem Countyu so se zatoženimi na kak način v sorodu. In delavci? In ravno zaradi njih odvisnosti bi bilo komaj mogoče izvoliti poroto, ktera bi v tem slučaju rekla, da so ,,krivi". Taka izjava bi objednem njih same obsodila v brezposelnost, kterej sledi pomanjkanje. Da. javni tožnik ima prav, ako meni, da v tem slučaju ni najti „uepristranskih*' porotnikov v Luzerne Countyu. Toda — tukaj se pokaže, da javni tožnik niti ne mara za obsodbo morilcev —, toda vprašajmo, zakaj pa niso pravdo proti šerifu Martinu in njegovimi morilnimi tovariši preložili iz Luzerne Countya? zakaj ni javni tožnik zahteval, da se ima ta obravnava vršiti v drugem Countyu, kjer bi preje za-mogel računati ne nepristransko poroto? Zakaj ne? Mi'vemo to! ! Saj Martin in njegovi pajdaši niso sami, kteri tam v Luzerne Countyu na zatoženi klopi sede. Saj je gospodujoča družba, nad ktero naj se izreče sodba. Ona družba, ktera je klanje in morenje v Latimer pozdravila s klicem-: ,,Čast šerifu iz Luzerne Countya!" ona družba, ktere roke so še krvave od umorjenih delavcev, ktera je vdovam njih može, sirotam njih reditelje in očete oropala, ta družba sedi tam v Pennsvlvaniji na zatoženi klopi. To se pravi kapitalistično družbo obsoditi, ako ona porota izreče: ,,krivi!" zato ne sme, ne more ia ne bode krivim spoznana, ker ljudje, kteri bi jo imeli spoznati krivo so sami pri tiki jaj in orodje gospo-dujočega razreda, in ,, pravica'4, ktera izreku služi v podlago, je kapitalistična pravica. — V Lattimer prelita delavska kri ne bode poravnana po tej pravdi, tako malo kakor so bili vsi drugi j delavski umori kaznovani, kteri S3 napajali tla premogarskih okrajer v Pennsvlvaniji s krvijo. Kadar pride povračilo, mora priti od delavcev te dežele in iz srca upamo, da dan plačila ni več tako daleč, ko bodo delavci Amerike obračunali s kapitalističnimi morilci. Demokracija in republika. Večkrat je že nas kak rojak vpra-šal in prosil odgovor kako je tolmačiti pojav »republika1' in ,,demokracija", a reči moramo, da nas j> to nekako v zadrego spravilo. Vpra-šalcem moramo reči, da ako dam> odgovor v tej zadevi, se moramo ozreti na današnje razmere, in ak) hočemo to narediti, se moraroD ozreti na histcični razvoj stvari. Kdor ni z raznimi stvarnimi g«-spodarskimi oblikami, ktere so sev teku stoletij v republiki in demokraciji razvile, dobro znan, tega je mogoče mamiti, po jednej strani z raznim mnenjem iz časa vstaje meščanstva, za ktero je bilo republika in demokracija jednostavno skupen pojem, po drugej strani pa po istini, da se v tej deželi demokrati in republikanci vedno kot sovražni bratje hudo nasprotujejo. Za pristne meščanske revolucijo-narje v sredi stoletja je bilo delje-nje pojema nemogoče. Republika je imela obliko najbolj radikalne demokracije in demokracija brez republike, to se pravi s pridržanjem tudi še tako čisto formelne monar-histične glave — tega ni bilo. Danes,-polstoletja kasneje, pa vidimo veline republike, ali ljudovlade, kakor Zjed. države in Francosko, z vladnimi načeli zelo dvomljivega demokratičnega značaja; nasproti tem pa monarhijo, kakor Angleško, ktere politične oblike so v več nego jednem pogledu bolj demokratične, uego imenovane republike. Ali vendar bode še marsikdo vprašal, kteri se samo besede tišči, kaj si zamore pod demokracija" in „republika" razumljivo predstaviti ali predočiti, kaj ta pojma loči, ako je sploh kaka razlika najti. In ravno zato, ker eti obe besedi pričeli zgubljevati svojo terminologično veljavo in nju na-daljna raba zamore le zuaotujave prouzročevati, je mogoče prav, da na to vnrjif inje na tem mestu odgovorimo. ---- ^Kaj pomenijo besede „ republika" in ^demokracija" po njih jezikovnem prihodu? „ Republics" je latinska beseda (javna zadeva ali stvar), in nam razlaga upravo občinstva za „j a v-ne zadeve", v nasprotju z absolutno monarhijo, pod ktero je dežela in ljudstvo zajedno osobna last vladajoče osobe. Pojem „republika" i sam po sebi še ne določa od koga naj v upravi javnih zadev izhaja vedeni demokratični princip (načelo) izvajan do skrajne doslednosti. To je bilo Eeveda zgodovinsko nekaj novega. Republike in demokracije v starem veku, ktere-mu imamo zahvaliti ustanovitev teh besedi, niso bile nič manj nego dosledna izvajanja temeljnega načela. Stara rimska ljudovlada ni bila nikdar demokracija, vedno jo je vladal duh plemena iu razreda in tudi staro grška demokracija je bila še daleč od tega, da bi bila prava ljudska vlada ali narodna gosposka v pravem pomenu besede, popolnoma neglede viato, da je bilo takrat v najlepšem cvetu — suženjstvo. Ako bi učeni gosoodje danes one razmere z razumom študirali, bi lahko spoznali in kar mogoče že spoznavajo: da so bile njih teorije namišljenosti, da republika in demokracija niso to, kar bi imela biti po pojmu njih besed in se tim manj z silo napraviti puste, za kar bi jih fantastični idealisti radi imeli in napravili. Bile 50, so sedaj in bodo še vedno, kar jim druge razmere in pred vsem določujoči faktor razmer g o s p o ti a r 3 k e narave dovoljuje 1 Zato ta fiasko meščanskega mišljenja, zato to oporekanje dana-šuje državne splošuosti — namišljeno demokratično - republikanskega značaja z izvirnim sebi u m 1 j i v e. In samo po sebi je umljivo, da se za tako ljudovla-do mora ogrevati srce vsakega človeka, kteri si je svest in prepričan, da je koristen vsej družbi. Sedaj pa ne uživamo delavci ne politične, ne pravne enakosti, o gospodarski nam pa že v greh jemljo ako o njej samo mislimo ; ako pa to kdo javno zahteva, se na njega vsujejo psovke, zasmehovanja, pretenja itd., ali čaB beži, svet se suče, celo ono ljubo soluce zgublja svojo moč, kje pa je potem prihito, da se i na gospodarskem polju ne prične kedaj velika revizija?! Dopisi. La Salle, 111., koncem januarja. Cenjeni rojaki in rojakinje! Vpišite se v družbo sv. Mohorja, ker zadnji čas se bliža. Družba sv. Mo-hora je ponos Slovencev in tudi imenitno dobro delo. Veseli me^ ako kdo rojakov nagovarja tudi druge, da naj pristopijo v to slavno družbo sv. Mohorja; veselilo meje ko sem čital v tem listu dopis iz Leadville, Colo., da cenjeni rojak gosp. S. priporoča družbo sv. Mohorja ; čast takemu rojaku, slava zavedenim Slovencem in Slovenkam. Ako bi mi ne bili tako na pomenom besede iled sPeIJani. bi še marsikaj dobrega kakor tudi idealne teorije. Gospodarske razmere določajo v politiki bistvo zadev nad vsemi pojmi in principi. Dokler dolgo obstoji razredno protislovje, bode go- Špoda rsk0"lH0^Jcrfi določal, akoravno se imenuje način vladanja demokracija, re-publ ka ali monarhija. Akoravno vladujoči razred — sedaj meščanstvo — meni, da ima svoje koristi varovane v ustavni monarhiji, v kakej oligarhični (od malo oseb vladani) republiki ali kakej navidezni demokraciji, to je le odvisno Iz južne Afrike ¥ Alasko. — Vavta vas na Kranjskem, 21. jan. Častito uredništvo „Glas Naroda", dovolite mi malo prostora v cenjenem listu, da rojakom naznanim kako sem potoval iz vroče Afrike. Vse potovanje mi je vzelo I sedem tednov časa, sedaj si pa doma par dni odpočijem iu se potem [podam ua pot proti Ameriki. (Mi smo prejeli od g. Dularja lepe do-»isnice z slikami: Iz Tauger,Genove Lima, starega Pompeja, Lisabone ia Portugalskem itd. Uredn.) Dne 2. decembra je bil precej 'vroč dan, je bil dan, ko smo se odpeljali iz Johanesburga. Na vlak amo »e vsedli ob 7. uri ztečer in prišli v Durban Natal drugi večer ob 10. uri; vozili amo se čez visoke |hribe in polja. Dežela Natal je jako gorata, ali primerna za vsako vratne [rastline, ker je jako gorka. Tukaj sagledaš marsiktere rastline, kakor-inih v Evropi ni videti; tu rastejo >meranče, bananos, pineaples in reliko druzega sadja, kakoršnega rtadi v Californiji ne najdeš. Zato imenujejo deželo Natal pravi vrt ^ožae Afrike. V Durban smo prišli pozno po neči in zato morali iti gostilno spat; drugi dan smo si ogledali naš parnik „Admiral", je bil že^pripravljen za odhod. Potem smo si ogledali mesto, ker imeli smo do 4. ure popoludne časa. Mesto Durban je jako lepo primorsko mesto in zelo snažno. Tja prihaja mnogo partiikov iz vseh! krajev sveta. Takoj zapaziš, da m o- ' ra biti to mesto augieško; tam vidiš briti^ke vojake z rudečo čepico ' postrani na glavo pritisnjeno, a j tudi ne čuješ druzega jezika kakor angleškega. Istino pa moram tudi reči, da kjer vladajo Britanci, tam je tudi prostost, nihče te ne vpraša kdo si iu kam greš, kakor marsikje drugej ljudi nadlegujejo, sedaj za eno, sedaj za drugo stvar, tako se godi tudi v Trausvalu, kjer je republika, ali le po imenu. Kmalu so potekle ure iu treba je bilo^ti na parnik ; ob 4. uri popoludne je za-piskala piščal in odrinili smo jo proti severu. Na ladiji je bilo jako vroče. Popotnikov nas je bilo okolu tri sto, mnogo Nemcev in Angležev, a tudi dosti Arabcev in Indijancev, kteri so pa morali na krovu ostati in so bili nam v veliko nadlogo. Vozili smo se dva dni, a sedaj je krenil parnik proti zemlji in prišli smo v mesto Losenzo Marquez, Delagoa Bay. To je portugalska naselbina. Več nas se je podalo na kopno z malim čolničem i a smo si mesto ogledali. Ta kraj je primeren za najlepše primorsko mesto, ali Por- tugizi niso za napredek ; meBto je»v veliki nesnagi, zato je tudi zelo nezdravo ; človek dobi tu mrzlico, aio le mesec dni tukaj ostane. Portugizi so jako čuden, ošabm narod, tujca znajo dobro odreti in mu za vsako najmanjšo stvar viseko ceno računajo. Sel sem s tovarišim v gostilno in spila dve stekleiici pive. to je komaj liter pive v ofeh steklenicah; ko sva vprašala za račun, nama je gostilničar odgcvo-ril: „Tisoč in pet sto reisovl" ,oj ! vsklikne moj tovariš: ,,ali iimva toliko denarja?*' Pričela sva r«5u-nati iu zračunala, da je to vse &u-paj šest šilingov angleškega dolarja ali tri kvodre Stric Samova veljave; ako zmenjaš angleški funt, dobiš za njega šest tisoč in p«t sto reisov. Potem sva se podala nazaj ua naš paruik in ob 3. uri sno jo zopet odrinili naprej. Vozili smo se vedno blizo topnega in videli zemljo, dne 7. deombra iia večer smo dospeli v malomešto t*o imenu Inhambane in v njem Ostali do druzega dne do 3. ire popoludne. Nekaj se je nas m suho podalo, a našli le par hiš, nisijon-Bko postajo in — vojašnico | druge so pa kaferske koče spleten« iz bi-čevja in slame in teh je nt tisoče med drevjem. Tu rastejo ibkuzovi orehi, kterih drevesa so j«o lepa in obilo orehov je bilo na jih; ne. vodilni upliv. „Demokracija" (iz grškega: »ljudska oblast4' ali „narodna gosposka" ) pravi, da ima ljudstvo določati oni vpliv za upravo javnih zadev. Iz teh čisto jezikovnih pojmov so meščanski misleniki prav sestavili „kaj naj prav za prav bode" demokracija in republika: Zveza obeh v „ radikalno demokratično republiko ali ljudovlado". Sanjali so si ljudovlade, v kterih bode gorej na- od okoliščin. Istina ostane, da so le nje koristi varovane, toraj ni mogoče govoriti o pravi ,,demokraciji". ,,Demokracija" daje tudi pojem politične enakosti in politična ena-koBt je nestvor, kjer vlada gospodarska neenakost. Gosposka toda resnična gospodarska enakost, potem zamoremo pričakovati republiko in demokracijo kot p o-1 i t i č n e oblike jednostavno p o AndBftL i DVE t —-j ne smete pozabiti ako naročite Vaše pivo — in to ako želite dobiti čisto. Te besede so: SUPERIOR STOCK. Prodaja se povsodi v sodčkih in steklenicah. BOSCE BREWING CO., LAKE LINDEN, - - - MICH. kaj smo jih vzeli seboj na parnik. Tu smo videli še mnogo druzih zanimivih stvarij, kakoršnih popreje še nismo videli. Ko je bilo na ladiji vse v redu, smo ob 6. uri popoludne zopet odrinili; tudi sedaj smo pljuli blizo kopnega in tako do 9. dec., kteri dan zvečer prišli v malo mesto po imenu Beira. Tu smo ostali vso noč in ker je drugi dan močno deževalo, da niso mogli tovora izložiti in naložiti, smo morali še do druzega dneva čakati. Tu je bila voda tako plitva, da je moral parnik daleč od mesta ostati. K parniku so dospeli z malimi čolni in zahtevali pet šilingov, ako se je hotel kdo v mesto peljati. Več nas se je podalo v te čolne in vesljali so proti mestu, a naenkrat je bila voda tudi za te preplitva, da bi zamo-gli priti do obali; sedaj so se pri-drvili močni Kafri in vsak pograbil jednega nas, in nas pol milje daleč na suho nosili. Beira je tudi še mala naselbina, a mnogo se zida in bode v par letih lepo primorsko mesto. Tukaj dobe delavci lepo plačo in so plačani v angleškem denarju. Na teden zaslužijo po sedem do osem funtov šterlingov, to je blizo $36.80, ali tudi hrana in stanovanje je drago, posebno pa še pijača; mali kozarec pive stane šiling, yino je pa še dražje. Ali še vse to bi biK^> xa de- lavce ugodno, ako ne bi tukaj vrste ljudi tako hudo trebila grozna morilka — mrzlica. Beira je tako nevaren kraj, da ni človeka, kteri bi Lim ostal mesec dni, da ne bi dobil mrzlice, naj si bode belopoltni ali črnec ; vsak jo dobi in polovico jih umrje. Uzrok tej bolezni je — slaba voda in okuženi zrak, ker so smrdljive mlake okolu mesta. Žalosten utis je name naredilo ker nisem bil Š3 tri ure v mestu, a že sem videl dva pogreba. Kafri so nesli uborno krsto zbito iz štirih ne likanih desk ; mrtvec je bil Kafer ; a ni veliko boljši pogreb za belo-poltnim. Dasi je kraj tako nevaren, vendar ljudje pogostama tja prihajajo; iz našega parnikajih je izkrcalo kakih šestdeset možkih in par žensk. Iz Bjire vozi tudi ozkotirna železnica v notranjo deželo kakor na Umtali in Salisbury in šli na kolodvor vprašat kedaj odpelje vlak; ali dobili smo odgovor: „Drugo sredo!" a ta dan je bil petek, toraj bi morali čakati na vlak celih pet dni; to železnico pa vendar še nad-kriljuje naša dolenjska, dasi vozi 70 kilometrov 3A ure, a vendar odhaja trikrat na dan iz Ljubljane. Ko smo se tega žalostnega mesta dovolj ogledali, podali smo se nazaj na parnik, ker so imeli pa na parniku doati dela, smo še le dne --»- T'- "T.—7T- 11. decembra odpljuli. Smer je bila proti severu, a vedno blizo kopnega, in tudi vedno hujša vro-xJ čina se je oglašala na parniku. Dne 12. decembra smo dospeli zopet v malo mesto po imenu Que-limaue, to je še portugiška naselbina. Mesto je majhuo, a lepše nego Beira in tudi zdravejše. Okolu mesta rastejo visoki drevesi in zelo mnogo kokuzovih orehov; tu rastejo druge vrste sadno drevo imenom Mauga, ki je bilo zelo polno sadu in ta jako okusen; tudi Bananos je obilo. Kupil sem banano za sto reis in bila tako velika, da sem-jo komaj nesel; b^a je pa tudi tako lepa, da je v Ameriki ne najdeš. V tem mestu smo imeli toliko naložiti, da smo ostali tam tri dni. Vino imajo tam zelo močno, namreč portugalsko. Nekteri so Be ga tako dobro nalezli, da so se začel i ^ prav juuaško pretepati. Vso pot od Durbana amo imeli vedno pretep med par angleškimi in portugal-skimi vojaki; rabili ao nože in puške, ali ker še to ni bilo dosti, se je tudi kapitan vina napil in potem začel pretepat mornarje, tako da je enemu glavo razbil. Tako se je vedno pretep nadaljeval, sedaj med jednimi iu zopet med drugimi. Imeli smo pravi plavajoči Pic-nic. % Ko so doe 15. dec. ladijo naložil smo jo zopet odrinili, o tem pa zopet drugikrat kaj. Pozdrav. Jos. T>\ Entered as second clas matter at he New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovanskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $2.— , to povedal vodji banke, za pol leta..............$1.._ rekel, da ve, da ni prav postopal Za Evropo za vse leto *. * * . gld. 5, obža»JV svoJe deJauje- 050 Pos°dii n-kemu John ' $150.000 in Francis C. Grabelnu S243.00U, za kt^ro svoto pa je dobil Yorku 36 let. Službo je nastopil kot deček, da opravljal sel%j ali povspel se do blagajnika in vodjo. V ujegovej službi je razposodil SoOO.OOO raznim osobam, a nikdar ni centa zgubil, a poslednji čas je prelahk-»mišljeno posojeval in sicer dvema pr^frigancema, ktera sta starega n,.žt znala pregovoriti za §393.000. Poslednjo nedeljo je = pol leta . č ?trt leta Novce je S. Silver 1.25. Ladija v plamenu, V nedeljo zjutraj med 4. in 5. uro se je zbudil kapitan jadernice ,, William Law", ktera je imela na krovu 142.000 kositarnatih posod z oljem in bil v Stapleton, Steten Island in opazil ogenj. 25 pomorščakov je poskušalo ogenj omejiti in pogasiti, ali zaman, brzojavili so po pomoč. Došli ladiji gasilcev tudi niso mogle nič vspešnega napraviti; potem so jadernico zvlekli v nizko vodo in jo potopili, na kar je ogenj pogasnil. Nato so vodo izsezali in mnogo tovora rešili; ali posod ne morejo rabiti, ker se jih je rja lotila. Škodo še niso cenili. ■ Glas Narod d a' izhaja vsako sredo akcije Qarbon Com p., od druzega Za oglase do 10 vrstic se plača pa akcije nekega srebrnega in zla- 0 centov. i^ga j umika na zapadu. Iz Omahe, Zopet Štrajk krojačev. Dopisi brez podpisa in osobnosti ^ 1je d-.šlo naznanilo, da Grabel Nad 3500 krojačev za hlače je zo- ne natisnejo izvivt;... d^la in ima na stotine pet v štrajku v New Yorku in Denar naj se K,ng<-v- li poslati po ljudi v delu, f raj {novci niso izgub- Brooklvnu. Povod temu so dali Money Order. ljeni. kontraktorji ker so zaslužek zni- Pri spremembi kraja naročnikov Kasneja poročila naznanjajo, da žali 3 do 5 centov pri paru hlač. rrosimo, da se nam iudi prejšnje sta oba moža delala velike špeku- Dobri delavci so dobili sedaj od bivališče naznani, da hitreje najde- lacije s tujim denarjem; j eden je para hlač 14 do 15 centov/slabeji mo naslovnika. Coloradi ustanovil družbo za na- pa po 7 do 9 centov. Toraj kako Dopisom ii( i->tv«-r» M!»rAdite peljevanje vode, v to vrgel blizo naj živijo pri znižani plači? Ako aaslovom: £300.000, a še ni nič opravil. (Ka- ima Gould zlate stopnjice, to tem m -___i »> ko naj pa procvita kaka kolonija z siromakom nič ne pomaga „Uldb IMdfUUa , siromašnimi naseljenci?) 109 Greenwich St. New York Citv. George Gonld si bode omislil zlato --- Kako Vanderbilti „kupujejo". ograjo 11a stopnjicali. V petek je sklenolo vodstvo Yan- George Gould, kteremu na tisoče York Central že- in tisoče Newyorčanov sleherni dan vkrenili; toraj vpišimo se v to lepo iu koristno druž><.. vsak svoj dolar derbiltove New________________„__o»«ucmu pa pošljimo g. Si,k -rju Z Botrom, lezuice izdati ,,Trust-Gold" listine zjutraj in zvečer napolnjuje žepe z J. Culjan. za znesek sto milijonov dolarjev, nikeljni, ker se puste na nadcestni ktere bodo dajale obresti po 34. Te železnici tako natlačiti kakor srno-bodo dobil i lastniki akcij Lake kve in zelje v kadi, ktere sujejo in Shor-j Road in bodo še le v sto le- po nogah hodijo, da dospe do zaže-izplačane. Vanderbilti so Lake ljenega cilja, posnema sedaj fran->hore železnico kupili za petdeset coskega obsolutista in si pusti v milijonov dolarjev in s to dobili krasnej palači v Lakewood dobro zvezo do San Francisce. Za vsakih pozlatiti ograjo na stopnjicah. Ali *50, ktere je izdal kak lastnik akcij ta goBpod zamore to storit^ pri svo-Lake Shore železnice, dobi sedaj jih neštetih milijonih, koliko jih *100 v Vauderbillovih papirjih, pa še pridobi, ker delali bodo še kteri bodo dajali 100 let obresti in nove nadcestne železnice, dovolje-bodo potem 3e le izplačane v goto- nje v to mu gotovo da „bos" Cro-vih novcih. — Da, ti železnični ker. Ograja na stopcjicah bode po kralji razumejo druge ljudi za sebe uzoru one Ludovika XIV., kralja \ pridobiti, da laglje denarje delajo! solnca. „Jaz sem država I" zamore Vanderbilti so imeli namreč največ reče Gould. Ali ameriško ljudstvo starih Lake Shore akcij in toraj se pusti striči, da njegovi kralji v druei miru nanravlisiin 7lata c'^^r,;;«."'" AUlridge. Mont.. 31. jau. Slavno uradništv. ,.(.; las Naroda" ^prosim za vsprejem m jega dopisa. Dopisnik iz Ilorra je pisal, da rftftvo kok m premog ni bilo zadt-voijuo l l nijo, itttro smo tukaj ustanovili dne 19. aprila 1897; kar pa ni pravilno. Društveno področje ni bilo zadovoljno z Unijo, a to področje je obstalo iz dveh mož, eden teh »f imenuje Mr. Al-dridg^ 'delničar društva, kteri je s-m' prišli dot- aprila, in delo ustavil, a društvo ga j« zato odšlo vilo in splačalo njegov delež. Drugi je bil Mr. Strong, superintendent. Ta mož je prišel iz Alabame sem pred par leti za superintendents, ali ves čas dokler je bil on glavar nxd rovom, je bil v sovraštvu z de- priliznenci so Mr. Stronga toliko časa zanos vodili, da nista Aldridge sami najbolj obogate in še drugi miru napravljajo zlatem'.opnjice". dobiček delajo. Ljubosumnost uzrek groznemu dejanju. Ali iz ljubosumnosti ali blaznosti je v ponedeljek gospa Place v Osoda mizarjev. AQ. d-o r ti mrj 'e v utonilo na obali Massaehusettsa. Boston, 2. febr. Grozno je razsajal vihar v ponedeljek in torek in Strong me hotela slišati o L mil. 0 T , TT - r XT 4 , , . j Brook ivnu o98 Hancock Str. na-i , . ... \ , .. Nato je moral - - društvo za k ok in ,, i ua obali Nove Anglije in zguba liu- „ . padla svojega moža s. sekiro ko je K- . .. , ° J .? Jj. premog samo 1.. sredovuti začeti , .. , . , . , J. 1 di je velika. V obče menijo, da ie j,--,,- ,, , domu prišel in mu prizadejala tri i , ,r J , J med Lnij-i \\ ■ s: rn ! 1 ration n> , - . I samo na obali Massaehusettsa ka- . , , ,, smrtne rane na glavi. Preie pa ie z u u - ^ to posialo iz Lutte, Mont. .vn ... J f J kih 40 mornarjev utoni o. Več tru- sekiro pobila 1 v letno pastorko, sa- , - - , 1 . . , moza in uda l tu . da sta po,-redo- , . . . ' pelje ze na obal priplavalo. Kakih 1 , . - ma ^ebe pa hotela s plinom zastru- on i j - • ; , vala m^d delavci in družbo. Mesec • ^^ kii - - 20 ladij se je potopilo, veliko več julija je druži a pričela delati z or- S ."il1,TailJ® ua Pomo® mo~ jih je pa manj ali huje poškodova- - - i/ - za, so prihiteli nekten sosed e in -u o * - 7 ganiziranimi delavci. Meseca av 1 0------^---4 g as ta sta 111 pobrati oba ,,bosa", ker nista bila . ,, , ,. - »c JC lazuau uri rn. popreje z Unijo zadovoljna, jih je ^f"0 railJeneSa odpeljala v geoQ Cove iu Rock t Opuetoše- pa družba odslovila. Ne vem, ali P?tem "ašla P1^« nje, ktero je napravil vihar ob tem omotljeno ženo: naposled pa pa* ji u . «. , , . Storko lismrtnnn Pil L. ^ ^ kdaJ P°Pre" je in nadkriljuje celo leto 1839. so prihiteli nekten sosedje in c • n * , ... . . i mh. Samo pri Cape Ann je našlo 1 , 1 tega nasu pod stopnjicami v krvi. „„ .. , , . , lor.;>a -Ue m kopitu ™ , - .. . f. J .. m . JO pomorščakov mokri grob. 25 la- ..bosa". ker nista bil« Iak°J a° U Pokl,Crth Policijo. Ta je dij in ^^ ge je razbilo pri ^ -1 1 , olu< >ix leno iseno sta sla zopet med Nigre v Alabame . ji j ..... storko usmrteno. Gospa Place bo odkoder sta se sem priklatila 111 ta , t , - , f" Idvra sta bila: Mr. Strong, superin- de Uajb3rŽe okrevaIa' nikakor pa ni »ndent in „pitbos" Mr. Perv. kteri i G°9pa PlaCe n bil boljši kozji pastir, kakor za f blla ]J"^umna na pastorko in I bosa v rovu. Društvo je ta dva f° PFed letom ^dla moža, a ta-ladomestilo z Mr. Welsliom, supe- kfat B° VS6 PoravDali" rintendent in Linzvem, „pit bos". m- .. • . ' ■ 1 , , Zopet našli razrezano truplo. tretji pa Mr. Greem iz Butte, delo- . . F kvodja. Vsi ti trije možje zaslužijo ^ tOT^ 10- Un 80 v James apoStovanjp. lSUp Ro3sevelt Ferry v East Iz teh vrst lahko vsakdo razvidi Rlv^u uašil Solo> izrezano truplo da ni res kar je pisal dopisnik v tem mcškefa" Obe roke in noge, kakor listu štev. 3., da družba ni hotela "T^, f g je ^ odrezan' a pripoznati Unije. Dalje j dc. teh delov še niso mogli najti. Go- pisnik, da jih je Mr. Welsh na čuden ^vo se je dogodil zopet kak umor način prevaril; ali to zopet m res kakor v ^ensuppe slučaju. Vsa Mr. Welsh sam ni vedel, da se bode new-vorška PoliciJa Je ^ogah. kok na vardu kopičil, ker 011 bi sam Zopet nmor med Italijani. rad videl, da bi zamogel kok raz- _ , , j .. . - , , , > petek po noči sta se zakonBka prodati m bi se vsak dan delalo, w - c - . . . . , ? Marija Suozzo in nje mož stanuioča ker potem tudi družba več zaslužila. ,„ , o , • - , J . , . ■ »» , "a 113. ulici prepirala in prepir je- Ako kdo v h«t p,»e, vendar UJal z u[norom. Sao^zo je bil dela-reeDlco poro6a, zavijanje pa opusti. Tec kakih 30 ]et star j Moj namen n>/ e tem kosra žaliti i j - j i i J , ' . . 0 ' kedaj delal, zato se pa morala nie- ampak resnico dokazat: resnico i - »r -- , . . 1 S ur. , a žeua MariJa ukvai]ati z „boar- gotovo vsak ljubi. , ,, ... , .. J " #p ».- i i j .. . J . ni peči tiščati. Srčni pozdrav r »jakom in rojakinjam po Zjed. državah; tebi „Gias Naroda" želim pa veliko naročnikov. L nion man. Etažne vesti. Prezaupljiv bančni blagajnik. William i. Quinlan mlajši, je bil službi Chemical Bank v K{\\ ' povedati hoteli. Obal pri Gloucester je pokrita z razbitimi ladjami. Kakih 30 ladij se je razbilo in tukaj so našli 14 trupel. V Magnobia Beach bo našli 12 nesrečnih pomorščakov iu v Lv-nu Beacli 6. Tudi iz druzih krajev obali se poroča o zgubah ladij. Razbite jadernice „Charles A. Briggs" kakor tudi ,,G. U. Jewett" so imele po tri jambore. Vse druge ladij e bo pljule le ob obali. Pri Dollivers Neck so vtorek našli obleko žensk, ktere so vali vrgli na suho, iz tega je sklepati, da so tudi ženske ponesrečile v viharju. Mraz v deželi. Boston, 4. febr. Vsa luka je danes zamrznjena, led sega do svetilnika, deset milj izvan mesta. To se že ui dogodilo od leta 1875. PortJervis, N. Y., 4. febr. V minoli noči je toplomer upadel na 15 stopini pod ničlo. V Np.r-rowsburg 22 in v Monticulo 20 stop. pod ničlo. Erie železnica lomi tukaj led in ga bode 6000 ton napravila, VBi trgovci z ledom v Delaware dolini se razveseljujejo množine ledu. V postelji ubit. Buffalo, 4. febr. V Lancaster, dve milje od tukaj je bil današojo noč v postelji ubit farmer Mihael Sorg. Njegova žena pravi, da je spala poleg njega in se ob 4. uri zbudila vsled ropota in videla kako v prepiru je baje Marija ustrelila nje moža in potem hitela k sosedom ter klicala na pomoč, da se je nje mož ustrelil. Ali j olicija ni mogla najti revolverja pri truplu ustreljenega, pač pa ga našla v kovčega Marije, pet krogeIj je bilo v revolverju, šesta pa bila iztreljeua. Suzzo je pred smrtjo rekel: da se je sam ustrelil. Policija je zaprla ženo in Ije nek mož z deloma zakritim obra-pet „boarderjev", ker nieo ti ničjzom po njenem možu z sekiro tol- morilec ubežal. Slabo oblečena je šla iskat soseda Deenirta in ta našel moža zelo razmesarjenega. Mož je kljubu razbite glave umrl še le zjutraj ob 8. uri. Žena umorjenega je hotela sumnjo umora obrniti na hlapca Mihaela Boguskia, Poljaka. Ali preiskava ni našla nikakega povoda postopati proti temu in je ta Poljak obče čislan zaradi njegovega zadržauja in marljivosti; pač pa obče sumijo umora ženo samo. Mladeuiča usmrtili. Torronto, Ont., 4. febr. 17 let stari Jim Allison, kteri je meseca avgusta ustrelil gospo Arr? je bil danes obešen. Pod vešale je šel zelo Bkesan in rekel, da obžaluje njegovo dejanje, ter prosil odpuščanja od sorodnikov ustreljene. Wanamaker bi rad postal governor. F i 1 a d e 1 f i j a, 5. febr. Odbor meščanov, kteri so se navličali Quayeve diktature, ie včeraj prišel k Wanamakerju, bivšemu višjemu poštarju Zjed. držav. V obOe se misli, da namerava ta gospod kandidirati za mesto governerja. Kazen v 19. stoletju ! Wilmington, Del., S. febr. Robert Murphy je ukral nekemu gostilničarju suknjo vredno 50 centov, a bil zato obsojen, da dobi 15 udarcev z bičem z devetimi jermeni in šest mesecev zapora. (Lattimer-ski mori:ci, kteri so 16 delavcev umorili, 39 pa ranili, so pa tavali brez varščine slobodni. Ali oni so klika kapitalistov, Murphy je pa siromak.) Ponesrečeni zlatoiskalci Iz Chicage je v nedeljo dospel briojav, kteri naznanja, da je voz z vso pripravo, živežem, orodjem in blagom zlatoiskalcev, kteri je v četrtek večer ostavil Kleinov re-stavrant 532 6. ulica v New Yorku. zgorel pri Glenoce, Ontario, name-u;en je bil v Alasko. Blago in priprt ve so bile vredne S12.000. I jr~ usBuiurni delavni dan v kongresu. Washin gton, 5. febr. Hišni odsek za delo je danes ugodno poročal o postavnem načrtu glede psemurnega dela, kteri je bil pred osmimi dnevi uiožen, upati je, da ga bode zbornica v teku prihodnjega tedna sprejela. Načrt določa, da se ima gradivo za vladna poslopja, kakor tudi druge potrebščine le po'tem sprejeti, ako so pri izdelovanju in pridobivanju materijalij ddali le delavci, kteri niso dalj de-la'.i kakor osem ur na dan. Ta načrt bede ugajal 100.000 delavcem, kteri delajo za podjetja zveze in nje kon-tr»ktorje. Ako bode ta načrt srečno pnkoračil vse stopnje kongresa, po;em se bodo morala še druga podjetja udati in delavcem priznati osanurni delavni dan. Auierikanski Monte Carlo. C h i c a g o, 5. febr. Mihael Mc-Doaald, načelnik neke tukajšnje drižbe, od ktere se zagotavlja, da razpolaga s kapitalom dveh milijo-no^ dolarjev, namerava ustanoviti amirikanski Monte Carlo (zlogla-sncigralnico). V ta namen so zbrali otol na canadskem ozemlju, ne dal(č od Detroita, znan je ta otok pod imeuom „Fighting Island". Na tem hočejo napraviti velike stav>e s potratno krasoto, v njih koncertne in igralne dvorane, dalje mmeravajo tudi ustanoviti dir-kali&e. Parniška zveza med Chicago in otokom bi pa skrbela za redni promet. — Da bi le vse to pri ničrtu ostalo. 1 Zopet orjaški trust. Cleveland, 2. febr. American See I and Wire Comp., se je ravnolar ustanovila in poročila na-znanjiio, da bode kontrolirala vse izdelofenje žrebljev in žice. Glavnica tiista znaša «87,000.000. Ta orjaške zveza ima vse tovarne dežele ped svojo oblastjo. Cena žici in žrebjem bode v ponedeljek vsled tega poskočila pri toni za dolar. Mesecamarca bodo ceno zopet zvišali. po vsej železnej pokrajini Gogebic, 3000 do 4000 delavcev bode deležnih tega zvišanja. Hraniti hočejo. O maha, Nebr., 7. febr. Union Pacific železnica poslednji teden odpustila 400 mož iz pisarn in de-lairtic, 200 mož pa od raznih prog. Pravijo, da morajo to storiti glede hranjenja in bodo še več ljudi odpustili. Zaradi denarja. San Francisco, 6. jau. Najbolj hladnokrvenemu zločinu kriminalne kronike v t°i državi sc prišli na sled. Frank Belew, kteri je bil v petek prijet in v zapor od-tirau, je priznal, da je zastrupil svojega brata in sestro. Oče teh je pred nedavno umrl ni napravil oporoko, v kterej ni nič omenil Franka, njegov brat in sestra pa sta dobila vsak po .f4000. Frank je sklenol dobiti te novce. Necega večera je prišel k ujimi in sta ga do bro pogostila: ko ni nihče na njega pazil je vlil v kotel za čaj strihnina (hud strup). Drugi dan je brat umrl, sestra pa bila zelo bolna, a lopov se jej Minil in pod 1] zastrupljeno vodo. daje i ta umrla kmalu za bratom. Frank Belew seje sam zagovoril in policija ga prijela, ko je nameraval oditi v Klondike. Zlata/eljni ljudje so šli v Alasko. Tisoč osob se je podalo v Alasko. T a c o ni a , Wash., 5. febr. Par-nik ,.(Jueen", kteri je došedaj samo po leti prevažal ljudi v Alasko, je včeraj od tukaj odpljul proti se približali šotoru je pa Beonet tudi slutil kaj se mn bliža, zal pobegnil v hribe in tam ostal 6b noč. Razjarjeni delavci so streljaj za njim, a zadel ga gotovo ni n^hi ker je precej časa preje ubegel. daj je pa štrajk v Chilkoot sotesk] Evropejske in droge vesti. Carigrad, 2. febr. Hai tres je obiskal pokrajino pri keser in Brussa v malej Aziji, uzročena škoda je velika in več osob je ponesrečilo. Sultani prizadetim daroval $2500 in možni odsek poslal na mesto n| sreče. C a ri g r a d, 2. febr. Zastopni Bolgarije je izročil vladi spomenico] v kterej kaže na dogodke v Vilaje< Lskub, kjer so 592 Bolgarov zaprli vsled obdolženja, da so imeli orožj< skrito. Dalje se zagotavlja v tel spomenici, da je bilo mnogo jetnikov tako neusmiljeuo trpinčenih! da so umrli. Bolgarski zastopni I je zahteval, da naj ves pritisk n| te ljudi takoj preneha, odpoklic vojaštvo, jetnike stavi pred sodnij« in odpusti nekaj uradnikov. Ti spomenica je med turškimi ministri prouzročila veliko senzacijo. D u n a j, 3. febr. Rektorji višji šol s<; danes po lepakih naznanili! da bode vse predavanje do 11. febi prejenjalo. Slovanski in nemški dijaki so se pretepali danes na mo stovžih višje šole v Brnu. Tudi tej šoli so ustavili predavanje; ist se je zgodilo v Pragi. _____ Ljubnem in druzih višjih šolah Avstriji. London, 3. jebr. Brzojav u Rima naznanja, da so se mešetarjl Ska ____ guav 111 Dyea. Na krovu je imel in trgovci se žitom na borzi v . 1000 potnikov, 1300 t.m tovora, 200 | seni v pokrajini Forli stepli. ker psov, 30 konj, zaklane prašiče, ovce I sprejeli znižane cene. Nastali s in vole namenjene za trge ob obali in Dawson. Skoraj vsi popotniki „Queen" gredo v notranje kraje Alaske. Došli so iz raznih krajev sveta. Victoria, B. C., 5. febr. Par-nik „City of SeattK je včeraj sem dospel, na njem seje pr.poljalo sedem rudaijev iz Yukon in prinesli skupaj za $10.000 zlatega prahu, in nekaj menjic. V Skaguay je pred kratkem tatvine obdolžen natakar usmrtil Andrew McGrath in zveznega maršala, ker sta ga hotela v zapor odguati. Natakarj i so oddali me- j i. 1 , , 1 "in > lerand in urednik ,,Petite Repub- šcanskemu odseku m bode najbrže „ c- Knh„ v ;______, ___llclue Francaise" se je boni s po dve stranki, jedna bila za ceno, druga proti. Vojaki so m< rali borzo sprazniti. V Castelal more so bili včeraj veliki izgred zaradi kruha, vojaki so ljudstvo napadli in več osob ranili. Glasgow, 4. febr. tovorni vlak sta danes tri Troon na Glasgow in rilec uj^Pi^PJ^^Hfc, in lavci so bili usmrteni, štiri osobe pa ranjene. Paris, 4. febr. Poslanec Mil- I linčan. V Juneau je pred kratkem pogorelo sodnijsko poslopje, vsi spisi so zgoreli. 11 jetnikov so po požaru spustili. J uneau, 1. 1'ebr. Parni k ..Citv of Seattle-', je danes prinesel poročilo, da se bode iz Dawson Citv zelo mnogo ljudi izselilo, ker so v poslednjem času našli mnogo zlata. Dne 14. dec. je šlo 24 mož ob St. Mary reki, da iščejo zlato. Tudi Ste wart reko hočejo preiskati do gorovja. Na protovju Yukon a vedno najdejo zlato in že nekaj let vsp-^šno perejo pesek Steward reke. slancem Henri Lavertujon zaradi prepira in žaljenja v zbornici. Mil-lerand je bil ranjen z bodalom v roko in čast je poravnana? Rim, 4. febr. Hči španskega prisvojevalca prestola Don Karlosa, Elvira, ktera je leta 1896. ubegla grolu Folchiu in bila od očeta zavržena, se je danes ločila in dobi" na uies^c 300 frankov. R i m, 4. febr. Brzojav iz Neapo-la poroča, da je bila na nemškem parniku „Fiirst Bismark" okra-deua Ameiikanka Lily Theuerkauf za zlatnino vredno 200.000 frankov. (Nje brat tukaj bivajoč, pravi, da jp svota pretirana in imela samo 2000 frankov vrednosti. Ur.) Ca r i g r a d, 4. febr. Mesto Ba-štrajku pri gradenjuželeznice,ktere-' likesr j- v razvalinah. Vse mošeje, ga je prouzročil Nelson Bennett, ka- j,c'e ''» druga javna kakor večina pitalist in stavbar. Ko j«- Bennett poslopij je razdejanih po Štrajk v Al ask i. Nek časnik iz Tacomu Wash., jt, dobil poročilo od nekemu iskaTcn zlata, kteri je dospel iz Daws..n, o prevzel gradenj e železnice Dy<-a čez Chilkout sotesko, poskuša! jtJ isti manever kakor pri Cascade železnici in temu predoru, kjer si je napravil lepi milijonček. Tu je rav potresu. C a r i g r a d, 5. febr. Izvanredne naredbe delajo za mohamedanski praznik „Ramazan", koji dan se sultan vozi po mestu. Abdul Ha- » j. j — ^ ' * — ---------— notako poskušal pritiskati delavce, mid Je ustavil vojaško umikanje iz a ni mu šlo tak gladko, kakor pri Tesal ije dokler ne bode rešeno vpra Zaslužek zvišali. Detroit, Mich., 3r febr. Brzojav iz Ia>heming poroča, da so delavcem r Carnegie rovih v Iron-wood zvgali plačo za 10 odstot. od L Ona je skočila raz postelj, a 1. febr. » dalje. To bode uvedeno stiskanju komaj v deželo došlih de lavcev po druzih krajih. Ali v Ala-ski je oderuh Bennett našel druge delavce, bolj uporne in zavedajoče svojega poklica. Bennett je s po-četka obljubil delavcem hrano, stanovanje in po §3 na dan. Stari umazauec pak je računal kako lepo svotico ..zasluži'', ako vsakemu delavcu ukrade 50 centov na dan, zato jim dal razumeti, da bode zaslužek znižal. Delavci so temu ugovarjali. Ali Bennett sije mislil: Kdo se mi bode v najhujši zimi ustavljal, ako znižam zaslužek, saj nemajo ne hrane, ne stanovanja, ako jih poženem! Toda kratko rečeno: Zaslužek je znižan! Ali Bennett je napravil račun brez gostilničarja ! Necega večera so se delavci zbrali in šfci proti Bennetto-vem šotoru in kazali kakor name- mala ladija nemške vojne mo ravajo tega oderuha, linčati. Ko so nice, devet pomorščak« šanje kandidature princa Jurija grškega governerja Krete. Pripoveduje se, da se je cesar Viljem (nemški) izrazil proti kandidaturi princa Jurija i c preti z odpolfticanjem nemškega vojnega parnika »Oldenburg1' iz Krete. Tudi baron Calice, avstrijski poslanik se je baje izrekel, da je njegova vlada proti princu Juriju. London, 5. febr. Brzojav iz Perth, glavnega mesta zapadne Avstralije poroča: Viktor Cane in David Hooke, ktera sta šla proti Mount Malcolm zlato iskati, sta osem dni tavala brez jedi in pijače po pragozdu. Konečno sta Bi nasprotno odprla žile in pila kri. Canea so našli v nezavesti, o Hoo-keu pa nemajo nobenega sledu več. K i e 1, 5. febr. Danes se je razbil je utoi a, 6. febr. Dospela po-ttočne Azije naznanjajo, srmosi zopet vzbruhnila japonskimi vojaki in Irišlo do bitke, poslednji hude zgube in se morali Sest japonskih kmetov napadlo tajnika ameri-[lanika in ga nesramno ža- .,Kaj pravite, nerazumem Vas prav. ..." ,, V zakon želim vstopiti in hotela sem Vas, gospod vprašati za svet, kaj mi je storiti in kaj opustiti, kakor mi Vi svetujete, tako hočem storiti". „Tako Nežika, poslušajte toraj : S komu želite stopiti v zakon?" ,,Poznate ga gotovo dobro goepod. ..Dobro gospod, to je najpriprav-nejše za mene, da takoj nastopim popolno gospod i ujstvo" ^o zaprli.' w _ „ . , j, 7. febr. Vlada je odre- on Je Jako Ij^beznjiv človek, Matija I bodo vse visoke šole in, Komovc' kai Vi mislite o njem?" fje zaprte do 23. marca, da ^Nežika to Vam hočem pojasniti »navijanje nemirov. m menim, da se bodete pomislili4*. r. _ . „ . , . Da, da, gospod, to je lahko re-: n, 6. tebr. Pri zborovanju _ , -5. L ,. . , * čeno, pa zakai?" v z sadjem so ti hudo na- J .. i , . , , ,, ,,<_rlejt^: prvič on je vdovec -irepoved nemške vlade glede . . _ l . , ... j.^o, kaj to gospod? Ravno zarila ameriškega sadja m bo se ^ , , -i - . » — ' , , , d] tega ga hočem vzeti, kaj mi hoče da bodo ceue poskočile. , , , , , . ,T , vi kak zelen mladenič? \ dovec ima rkov list „Hamburger Nach- , , ... . ° , „ vendar boljšo pamet . pa pravi, da prepoved se ^ x . , . , ' , , „Drugic : ima četvero otrok*'. >lj stroga. List bi rad videl »repoved, da se ne bi moglo terike nobeno sadje na Nem- .»Tretjič: je že nad 40 let star", d rid, 7. febr. Brzojav iz ,,Nič ne de, nekaj let zamore še Lie, glavnega mesta na Filipi- živeti". joroča, da je ogenj tam uničil ^četrtič: S prvo ženo ni živel jslopij, med temi največje v poaebno mirno". Gospod župnik, to se mora raz- r i g r a d , 8. febr. Potres v um^ti, vzeti ga hočem pod koman- r.ear in okolici v malej Aziji do!" ponavlja. 4000 osob je brez stre- Potem nima posebno dobrega 3600 hiš, 30 mošej (turških zaslužka", cev) iu 15 kahnsje podrtih. 120 „Ne gospod, ne pride prekratko, pb je ubitih. Kajti izučen je krojaški mojster, poleg tega razume še druge posle: Kitajska se oborožn je. Godec j-, zasluži marsikak goldinar [London, 7. febr. iirzojav iz in zastonj pije in je; ako pridejo lonkouga poroča, da so na angle- kaki glumači v bližnji trg, razuaša lo križarko ,.Edgar" naložili vojne liste, nalepuje na vogale, pred pred- ^trebščine, da jih na sever pre- stavo pa ljudi skupaj kliče; kadar ilje. Križarka „Bonaventure" so ima župan, ali kaka druga gospoda Devenport odposlali na Kitajsko goste, obleče se v frak in jim streže [n prve vrste oklopnica „BarHeur" pri obedu, ker zna dobro kompli ka pa prisegla biti zvesta družica. Ofcetovali so tri dni, Neži kin stotak je šel. Ko sta se zakonska po ofceti probudila in se streznila sta se še le zavedla, da sta na suhem. Ne-žiki je bilo težko gospodiniti ker ni bilo kaj v lonec deti, pričele ho se zakonske skrbi. Najstareji deček, porednež, pa je pel za pečjo: Zjutraj lop, Popoldan krop, Zvečer pa črna juha, K' se žaba notri kuha. Nežika se je ojačila in možje moral delati pričeti. Nekaj časa je bil marljiv in tudi zaslužil. Ali čez nekaj tednov j i že hodil z ,,mehom" na hrbtu po gostilnah ter muzieiral vse noči iu prepeval, posebno ob nedeljah; v ponedeljkahjo je Matija švedral s pijanci na okolu; torkah zapijal kar je sam zaslužil, ob sredah domu prihajal in spal; v četrtek nad staro Nežo rentačil, ker ga je glava bolela in ni bilo cven-ka : v petek in soboto je ,,delal", v nedeljo pa zopet stara pesem. čez leto dni se je Nežika zelo postarala. ker imela veliko prestati, mali nagajivec jej pa zapel: Hopsa, hopsa, pustna nedelja Lan sem bil klobas sit, Letos ni zelja! Britko se je pritoževala Nežika o zakonskem stanu, sedaj je spoznala mojstra Matija predobro in muzi-kanta, ko je nekoč domu pripel, seveda pijan: „Sedaj pa imaš mož, Da si ga žalostna, Tega pijanga žnejde^ja". mu jih je prav dobrih naložila z burkijo, daje dobil,,rogove" : sram ga je bilo; štiri tedne ni šel od hiše in delal prav pridno, a ,,burklje rotanski Mojzes, ki je žrtvoval celo svoje življenje, da izpelja korotan-ske sobrate iz — nemškega Bužen-stva po državnih zakonih vsem narodom obljubljeno deželo jednakih pravic. Kdor hoče preblagega moža prav ceniti, premisliti mora trnjevo pot, kojo je stopal rajni od probuje narodne zavesti l. 1848. do svoje smrti, vedno le za narod, nič zase. Da živi v koroških Slovencih sveta hvaležnost do rajnega dobrotnika, pokazala je vdeležba pri slovesni maši zadušnici, ki se je služila v ta spomin dne 16. m. m. v cerkvi sv. Duha v Celovcu. — Ogljik zadušil je v Lužoici na Koroškem železniškega čuvaja Simona Grešnika in jednoletnega otroka. Zatvor pri peči je bil zaprt in vsled tega napolnila je ogljena sopara malo sobico. Moža se je vendar posrečilo zopet oživiti, a otrok je že bil mrtev. — Pogorel je dne 13. jan. italijanski kolodvor v Pontebi na meji koroški. * * * Primorske novice. V Mirni na Primorskem umrl je dne 10. januarja čast. gosp. Ivan Peli-con, ondotni kapelau. V Tolminu pa je umrl c. kr. okrajni komisar gosp. K. Kumar. — Bivši tržaški namestnik vit. Rinaldini imenovan je po trgovinskem ministerstvu upravnim svetnikom avstrijskega „Lloyda". Ta postranska službica nesla mu bo ,,Vlada ne zapusti nobenega lahona in nemškutarja." Ako kak minister, ali višji uradnik gre v „zasluženi" pokoj, sne še drugim kruh! — Zadušila sta se v Gorjah pri Cerknem I-G. Dečrnanu, Forest City, Pa.; Frank Lavriču, 1196 St. Clair Str., Geo. Trauikarju, 1018 St. Clair Str., Cleveland, O. ; Mat. M. Kobe, 430 7th Str., Grahek in Sunich, 7 Portland Str., Caluinet., Mich. Pogovor med Gobarjem in Mnhnrjem. Neumni. Muhar: Servus Gobar, kako je kaj v Williamsburgu? Gobar: Med samimi Kočevarjisem bil ali prav za prav :,tajčarji" kakor si sami pravijo, nekaj je tudi druzih Slovencev med njimi iz Črnomaljskega okraja, a ti se za nobeno stvar nič ne zmenijo. Muhar: Pa vendar kaj delajo tam ti ljudje? Gobar: Možki delajo večinoma v tovarnah za slaščice, pa tudi v cu-krarni sladkornega kralja Have-m eye rja ; zelo veliko je oženjenih j in imajo svoje družine, kar je pa žensk, samic pa večinoma služijo. Muhar: Ali so ti Kečevarji skupno naseljeni v Williamsburgu? letnih 10.000 gld. Gobar: Kaj pa, na Guinet, \Va! Gospica:,, Berta vzemite seboj za-| voj iu ga nesite k mojemu ženinu in vprašajte, ako ima kaj, da seboj vzamete?" Služkinja: „Nekaj bude že imel. Zadnjič mi je hotel za Vas dati po-ljubek, da ga Baboj vzamem, ali sem vedela, ako ga hočem vzeti' lz govora zagovornika. Gospodje porotniki! Gospod državni pravdni k je imenoval zatoženca — roparja. Zatoženi je mene izvolil zagovornikom in pravim jaz, da ni ropar, ampak navadno neumen človek! Drobnosti. so bile dober lek, Matija se je po-[e iz Malte odpljula v kitajsko vo- I mentirati; lovskim tatovom je* za boljšal. F. F—d. lovie- mešetarja, prodaja zajčke, jerebice, i Taco m a, Wash., 7. febr. Ja- srne in tudi ribe iu rake; ker pride 3nski listi poročajo, da Kitajska povsodi na okoli Z7e dosti, stavi v jbrožuje svojo armado iu sicer kaže j lotrijo in „pogrunta'- marsikako f kakor bi hotela braniti Peking. „ambo", morebiti bode kdaj celo [Shangaiski dopisnik „Japanese „terno". Mail", poroča, da so dobili vsi za- ,,Dalje: On je, kar je za človeka ; povedni ki mornarskih pokrajin po- najbolj važno, popolnoma brez Lvelje njih vojne oddelke kolikor vere". [mogoče hitro obrorožiti. jfO gospod župnik, jaz mu hočem r a n c i s c o, 7. febr. vero že spoznavati učiti!" Inik Pacific Mail SteinshipCo. ,,In kar že ni ravno 'prehudo; je njo, da so v poslednjih dnevih pijači zelo podvržen4', igo živeža vkrcali in odposlali v ,,Gospod župnik, ako on dovoli Ssko vodovje in to vsled zbira- meni ž njim piti, ne bode prehudo lanuth,Walabnsh iu Lorimer Str. ter Montrose, Harrison in Union Ave. Muhar: To je prav, ali se pa kaj spominjajo svoje kranjske Jdomo-12. jan. Janez Močnik in njegova vine? žena. Zatvornica pri peči je bila Gobar: Kočevarji le govore o Ko- čevju in tajč, ona mrvica Sloven cev se pa komaj še zaveda, ker čita nobeden nič. Kočpvarji imajo svoje društvo in čitajo nemške liste. Ples avstrijauskega podpornega domobranskega društva C. F. J. I. v Hoboken, N. J., dne 29. jan. je j uovan reškim guvernerjem, bil dobro obiskan in se lepo vršil, pa tudi sedaj ne bo. Polega velikega števila Dalmatin-cev si lahko tam občeval s Hrvati, Srbi iu tudi Erregovci in Črnogorci. ženske : Liberty — Antonija Princ ; Suežnica — Marija Stonič ; Pravica — Ana Zaje. Moški : Arabec — Nikolaj Guleš: Ogereki cigan — Ferdo Sadnikar; Ruski car — Ma- Odbor. Štajerske novice. Požar zaprta in soba polna strupene og-ljeue pare. — Reka pod policijskim nadzorstvom. Ker novoizvoljeni reški župan in ž njim večina mestnega zastopa ni hotela priseči na vsiljeno uvedene mažarske zakone,1 Muhar: Toraj v tem oziru prazno-razpustila je vlada občinski zastop ! ta, kako pa kaj v moralnem? ter poslala na Reko svoje strašilo Gobar: O tem bi se dalo zelo ve-v osebi grofa Szapary-ja, ki je ime- liko govoriti, ali oni nič ne zve- M iru do, ktere se tiče, toraj tudi nič ne pomaga osvitljevati in slabo-Kapitan ladij e „Ika", kij sti bičati. Rojaki v soboto več*er dne 12. svečana priredi pevsko drastYo in „SOKOL" veselic o v DVORANI G. SCHLEIMERJA, 1759Sri'EiuoR Stu., Cleveland, o. Na vsperdu bode petje domačih pesmi, dve ,,p a n t o m i n e'\ ktere bode vzbudile mnogo smeha in ples. Vabljeni ste rojaki, da se mnogo-brojno udeležite tega slovenskega zabavnega večera. se je pred nekimi meseci blizu Reke Muhar : Jaz sem pa v New Yorki Slovensko podporno ------------------------------r-------, društvo ,,S 1 o ve n i j a", štev. emških, francoskih, ruskih iu sploh pa menim, da mojster, kteri 44 0. S. B. P. J., v Chicagi je pri- eških vojnih ladij. V Kansas ves teden pridno dela, si ga vendar redilo dne 29. jan. maskeradno je nek agent naročil /a angle- sme v nedeljo nekoliko privoščiti j veselico, darila so dobile maske, vlado 2000 ton beef za angle- brez očitanja!" ornarnico v kitajskih vodah : „Xežika, Vi vzamete to vse bolj a vlada je tudi naročila meso na lahko stran, hočem Vam stvar osit&rnih škatljah, deloma ga še nekoliko v kratkem ponoviti. šljejo preko San Fraucisce, de- On je vdovec z otroci, je pri letih , ------------------------ ---- ,a preko V ancouver ali Seattle, iu prepirljiv človek, kar mi bodete tija Šima. \ sem maskam in drugi agent je za rusko vlado na- gotovo pritrdili". gim obiskovalcem se društvo „Slo-1 1200 ton beef. Francoski in ,,Da, gospod župuik. Zaslužek vei.ija" srčno zahvali za poset. ki agentje so tudi naročili ima uboren, slab je katoličan in v Omahi in Chicagi. ljubi krčme. No sedaj gospod župnik, kaj imate zoper te lastnosti trikanske lokomotive za Egipt, ugovarjati proti njpmu?,; uničil je dne 11. jan. leseno po- Seveda te lastnosti niso prišle 13.loP-ie posestnika Mihela Pribila v * - •• Šinarji pri Jelšah. Zgorelo je vse pohištvo z živežem vred. Škode je 2600 gld. — Blizu podružnice sv. sudansko železnico. Angle- sem Vam povedal?" Jošta v Prihovi ima nek malovred- vrdke niso mogle naročbe pre- „Uzrok dober, gospod župnik! " Ve^UŠ 8VOJ° in jih hitro zgotoviti zaradi Omožila bi se rada!" videl kako so Kin^zarji obhajali svoje novo leto polnih osem dni. To so streljali tam v Mott Street in sosednih ulicah, prižigali ben-galičua ognja, prav ušesa so bolele vse soseda blast dovolila v potopila, bil je na sumu, da je za krivil to nesrečo. Preiskava pa je dognala, da zadene vsa krivda kapitana angleške ladije ,,Thyrija", kojega je sodišče v Benetkah obsodilo na povračilo vseh troškov pri nesreči. Seveda ne bo mogel Gobar: Pa jim je povrniti življenja 25 potopljen< pm. to? * * Muhar: Seveda, Tammanv oblast Dvojni umor. V Zagrebu Že dovoli Kinezarjem kaj tacega, našli so dne 14. jau. ob savskem saj gre že vse po kitajsko, mostu kmečkega moža in ženo z Gobar: Zakaj so pa ti Kitajci tako razklanima glavama. Preiskava je streljali in uganjali burke? dognala, da je ubijalec nek Franc Muhar: Pravijo, da z streljanjem Santolič Santura, rojen pri Sv. Pe- odženo vraga in se vse leto ne Ob enem naznanjamo, da bode od 4. svečana naprej nas podučeval v petju skladatelj in češki rojak g. J. ERST. Društvo bode v slučaju bolezni delilo tudi podpore, zatoraj ste vabljeni, da pristopite k društvu, kajti tu imamo dva lepa smotra: gojiti narodno petje in dajati podporo v bolezni in nesreči, s časoma uvedemo tudi telovadbo. ODBOR. a i r o, 5. febr. Sir H. H. Ki- jer,višji zapovednik egiptovskih ravno iz daljave, jih oddelkov je naročil pri anie- i>Kaj imate sedaj še Vi povedati ih tvrdkah razne vrste lokomo- kake uzroke, kteri bi bili zoper, kar iv komaj končanega štrajka. T »i rerboHs:. Omožiti se hode. ( Predpustna.) Ko je bil gospod Andrej še mlad duhovnik v nekej vasi na Dolenjskem, ker atoprav došel je iz semen i-, in druzih visokih šol,mislil je, da ietamogel z svojimi besedami le-i »vet vladati, veo ga bode ubogalo oe ravnalo po njegovih svetih, misel in nada je pa le prekmalu ^plavala po vodi, in sicer prva žen-ta, k ter a se je hotela omožiti, mu dokazala, da je drugače nego mi-ili in želi. Nekega jutra, kmalu po av. Kraljih potrka Nežika na duri gospoda Andreja in nato vstopi se zelo veselim obrazom, kakoršnega sploh morajo imeti neveste ,.polne nade", re6e: ,.Dobro jutro gospod 1" ,Bog daj, Nežika, kaj novega pa tako igodaj?" ros pod, v zakon želim vs toll" „No", poreče gospod župnik; ,,Stvar je končana, sedaj se pa omočite !" Prihodnjo nedeljo je že bila Nežika Dlan na oklicu z Matio Komolc. Možki so se posmehovali, ženske pa po maši glave stikali in opravljale sedaj ženina, sedaj nevesto. O ženinu so vedele, da je 45 let star, pijanec, brezbožuež, prepeva kvautarske pesmi po gostilnah, otroci nemajo kaj jesti, ne obleči, prvo ženo je pretepal iu v prezgodni grob spravil, sedaj pa zaiazval mlade in stare in najraje dobil tako, da ima denarje. Nežika, nevesta je bila stara 35 let, služila v vasi, v bližnjem trgu, Novem mestu, v Ljubljani in celo v razupitem Trstu, ima kakih sto rajučkov, zelo bi se rada omo-žila, da ue ostane stara devica, zato pa v poslednjih letih upa vzela vdovcaz štirmi otroci. Babnice so si še več pripovedovale na ušesa in oba obrale do kosti; pa kadar se kdo ženi ali moži ga opravi jejo, kadar pa umije pa hvalijo. Nedeljo pred postno je bila poroka. To se je postavil Matija Komovc in Nežika Dlan ! Matija je gospodu obljubil vse napake opustiti, Neži- Ta je bila od nekdaj pribežališče raznih hudodelcev. Tako sta se pri njem zadrža^ala svoje dni znana roparja Krivec in Peperko. Vsled tega mož dobro živi, dasi ne seje in ne žanje. Zadnji ča3 vznemirjal je okolico nek vojaški begun Zoriu. Doprinašal je razna hudodelstva, a še le na dan sv. Treh kraljev posrečilo se je oplotniškemu straž-meštru orožniku g. K. Jiraku zasačiti ga v omenjeni bajti. Potegniti je hotel iz suknje nabit revolver, a pest vrlega orožuika prijela ga je jekleno. Poskušal je še tudi zbežati iz zapora, a ni se mu posrečilo. — V noči dne 7. jan. pobil je nek zlikovec šipe na pisarni stolnega župnišča v Mariboru. Mariborskim pobaliuom seje to „juna-štvo" moralo od poprej pač prikupiti — morda tudi mestni straži, ker ni prej ne sedaj kaj videla ali slišala. — Nemški nacijonalni visokošolec, kateri se je nedavno v Gradcu z bosanskim častuikom dvobojeval, umrl je vsled dobljenih ran. * * * Koroške novice. Koroški Slovenci obhajali ao dne 16. jan. spomin desetletja, odkar jih je zapustil njih narodni oče, voditelj iu vrne več nazaj. tru pod Sv. Gorami. Bil je dalje časa že zaprt ter je baš nekaj dni poprej vbežal iz temnice v Mitro-vici. Do sedaj ga še niso vjeli. DAROVI za ponesrečenega rojaka Bende-ta, darovali so gg. : John Jerman, Portersville, Cal., 50 ct.; Jakob Romšek, St Louis, Mo., 25 ct.; Matija Mušič, Teegardeu, O., 40 ct. ; društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa., S3.70; Jurij Frankovič, Manistique, Mich., 30 ct.; Ivan Moravec $1.50, Frank Albreht SI, Anton Gustin 50 ct., Fr. Ulčar 50 ct., Jožef Moravec 50 ct., Fr. Dohrn 50 ct., vsi iz Chattam, N. B., Canada; Jurij Mihelič Šl, Fr. Am-tro3 $1, Peter Sterk 50 ct., Anton Tomazin 50 ct., Matija Tomazin 50 ct., vsi iz Butte, Mont.; Florv Demovšek, Scottdale, Pa., 50 ct. ; Matija Žagar 50 ct., John Origel 50 ct., John Kolenc 25 ct., Anton Krefel 50 ct., Andrej Zaje 50 ct., Jožef Felicijan 50 ct., Marko Dra-govan 25 ct., Anton Krumpačnik 25 ct., Filip Huzar 50 ct., Anton Feliks 25 ct., vsi iz Diamondville, Wyo.; Bernhard Schmalc 50 ct., Josef S termi tz 50 ct., Josef Geršic 50 ct., Stive Lesar 50 ct., Martin Mohar 60 ct., Frank Kolenc 75 ct., Frank Manko 50 cent., Frančiška Glach 50 ct., Jakob Boitz 25 ct., John Petek 25 ct., John Češarek 25 ct., And. Dejak 25 ct., Jak. Blatnik 25 ct., John Vodouuik 25 ct., Matija Rujautz 50 ct., John Cllon 50 ct,, John Rakun 25 ct., Frank Rachich 25 ct., C oz. Bozochnik 25 ct., John Arko 25 ct., Pavel Rigler 25 ct., Anton Pust 25 ct., Lucija Rigler 25 ct. Skupaj $26.15, poprej izkazanih $63.10, tor&j vsega skupaj $89.25. KOLEDAR in PRaTIKE so do- u biti pri: Ignac Dergancu, 11 Pro-|Mat. Patrich, Comet Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za S40.9U 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. A. B—k, G—e, Mont. Zaradi suhega petelina vendar nemoremo žrtvovati toliko prostora v listu Štirje petelini niso toliko vredni, kolikor bi to prostora vzelo. Drugikrat pa suhe peteline pustite, da jih oni slov. farmar sam obira in se nad njimi zobe lomi. G. J. M. v P. V Alasko iti nemoremo nikomur svetovati: 1. Letos bode tam toliko ljudi, da ni misliti niti na majhen vspeh. Tja že sedaj v tolpah derejo ne le iz Zjed. držav, temveč tudi Nemčije, Anglije, južne Afrike jih gre baje 2000 mož in celo Avstralije. 2. Trpljenje in muke so nepopisljive in nevrjetne. 3. Brez kapitala se ne opravi nič; dobro založeni iskalec zlata mora imeti v žepu S1000 da si vse potrebno oskrbi, poaebno živeža za več mesecev. S tisoč dolarji pn iti slepo srečo loviti, se nam pa ne vidi razumno. Naše mnenje pa ne usilujemo nikomur,ker vsak je svoje sreče kovač. G. F. Zadnik, Aspen, Colo. Naznanite nam Vaš popolen naslov, da Vam odgovorimo, točno, strokovno in iz narodnogospodarskega stališča ; prepričati Vas hočemo, da imate napa'ne nazore, ako je to pri Vas le še mogoče. "ValDilo VESELICI in PLESU kterega priredi jlmih godba društva sv, Vida dne 20. februarja 1898 V Union Halle 1690 St. Clair Str. Clevelaud. O. Godba bode v svoji novi uniformi. K tej veselici uljudno vabi v«e rojake in znance ODBOR. Kje Je? FRANK STROIN, doma iz Malega Lipovca, okraj Žužemberk na Dolenjskem, lansko leto je bil v Cleveland, O. Ako kdo rojakov v6 za njegov naslov, naj ga blagovoli^po-slati: Jožef Bobnar, Box 57, Courtnev, Pa., Washington Co. '_(1—3) Kje sta? JOSIP OGULIN, doma iz Kervo ščiga vrha, okraj Metlika, tukaj je pri meni bival na hrani pred tremi leti. Kdor rojakov kaj več o njem ve, naj mi blagovoli naznaniti. Dalje FRANK PROSE NIK, doma iz Metlike na Dolenjskem, tudi ta bival pri meni pred tremi leti, tudi od tega želim zvedeti ni ' naslo^ : Martin K a m b ic^ N. Broad way Str., Joliet, * Blue Island Hea( Joe KreJ Kje Je? MIKLAVŽ PETRIC, doma h Litije na Kranjskem, pred 5 leti je bil v Coal Centre, Pa.' Kdor v^ za njegov naj ga blagovoli naznaniti: prvoboritelj. Bilje to nekak ko- spect Str., Allegheny City, Pa.; Juneau, Alaska. via L—3, 349 Fifth Ave., corn CHICAGO, 1L? Svojo gostilno pri uemu slovenskemu občinstvu v obilen pl bodem ve A o z vsem kar v mojo obrt spada, kakor: z mrzlo pivo, finimi smodkami, starimi likfcri ter izvrstuim lunčom. Z velespoštovanjem: Joe Kraintz, 349 Fifth Ave. and Harison Street, CHICAGO, ILL. ;- g • " V;, - - ■ • ,J - - - j* Naznanilo. FRANCOSKA PAROBRODNA DRLZBA je -.nižala ceno prevož- njim listkom $3o. 10 na Innsbruka od Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa Se slov. društva glede regalij in zastav. po.io. To velja ie do preklica. Slovenci I Ako pošljete denar v stan domovino, žalite koga sem dobiti, ali potujete domu, obr- ^ nt te en na F. Sakser & Co. * SLOVENSKA PB.it TJMsz za navadno leto 1898. Izdaja za Ameriko je dobiti pri nas po 10centov poštnine prosto. Znesek s lahko pošlje v poštnih znamkah. Prekupci dobe 100 komadov za £<>. Upravoištvo ,.«fT,AS X A KODA*'. lUBP^IJ lif. '■ T!JT JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., to-"-i lina v i n a. likerje in prodaje dobre s m o d k e. Dobro prenočišče za potnike. KJE JE? MIHA KOP.KTU , doma iz Kvasi-ee pri Črnomlju, avgusta meseca leta lS9b. je 1 pri na* temi mogpl dalje, po-' >dil• . mu gotovih §10. da je p>l')v i v Iron Mountain, Mich., a/se tako hvaln/nega skazal, da do o^uls ni povrnil novcev. Kdor rojakov v«'- za naslov tega ina-lovestiiežu. naj ga I taeovoli naznaniti: Opravuj-šivu „Gla? Naroda". Dr. G. B. Ham Iz Bellevue Hospital Medical Colleg-e. da.ie nasvete zastonj. Lei i uiožke. ženske in otroke. _ Marsikateri zdravnik ni mogel spoznati bolezni in ni mogel pomoči dotienemu, dokler! ni ta zvedel za naslov doktor Hama, ta mu je pomagal ter dal," nasvete zastonj. Ako "doktor Ham spozna, da kaka bolezen neozdravljiva, odpre^tako-rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trositi denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bili 'z kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so oixi po doktor Harau. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu. Zdravila tir. Hama se ne dobe nikjer drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v kaki prodaj dnici z dišavami, ali }>ri kakem krošujarju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. H amn. Steklenica stane SI, sest steklenic So. Ako pišeš po lek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico (Money order) ali bank chek. Lek in nasvete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži znamko za - centa za odgovor. Naslov naredi: Dr. C. B. HAM, 70S-, 01» National Union Building TOLEDO, OHIO. BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin t za * Katoliška * društva. r/ ■ ■■ r} >• a * t% I I Posebnosti naše hiše so: lPjralije (društvena znamenja). Zastave. baudera. prepasnice in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. " Vse to [napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta. Ustanovljeno: New York. 18*3. Cincinnati, 1860. Chicago 1887. X MŠklk ± I,, JOSIP SOTLICH priporoča svojo roeerijanii. razno obleko, posebno (letalno obleko in obnvaia "ldaije: obuvala za moške, ženske in deea: hišno in knhinj-^ravo : klobuke, spodnjo obleko itd. r itd. ; dalje svojo oTacLesnnLic©, lobiti vsa^ ovretno sveže meso, kakor tudi prekajeno ^e kranjske klobase, im >brodne in železniške listke vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare ^mkaj. Ijam novce v staro domovino hitro in ceno. Lot agentjparobrodnih družb poslujem ze 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rqjaki, podpirajte do ^-ina ! ____.V™ v.w www w w w KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolge ve. MAUBJl&BAM) 418 Pine Str., Calnmet, Mich.. DOMAČA POMIKA se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m'r t v š k e g a odra, maziljenje trupla uredita ves pogreb, preskrbi fat krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje se vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem ____Maurin & Bano. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-liim od $25 naprej in treba dati 85 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo 1 garantirano in prva poprava brezplačna JOHN GOLOB, _1111 Chicago Street, JOLIET, 111 Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras- no vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Ved no bodein točil razno izvrstno sveže pivo, p osebnost pravo importirano p 1 z e n-s k o p i v o, fina vina; izvrstne smodke in okuMia jedila bodem dajal vsem gostom proti zm -mi ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno se priporočam ,*ojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. L'. ^ ■.■^■■-i^ - ■i-......... h|. .vi HOTEL Warenberge 130 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, Neic York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalni! vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkejceni Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjski lepo! Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu | prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, r Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-I pošljejo na ,.Glas Naroda". Moj naslov j^: F. A. DUSCHEK 345 E. 7S STR. NEW YORK, CITY. Svoji k b vojici I Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojeni. V našem hotelu ostanejo navadno Sloven Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in zeleziiiške listke po najnižjih cenah. dohajajoči iz T1 ' T •T""™**1, ' * T ■ —W Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo $13*50 in na 15 kamnov samo tj)15.00 Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje gesio. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je iz- Na zahtevanje se razpošiljajo ce- Ufi] iu prejf dl" ■ i ■ c , . ^ plomo na slove- niki frankovani. i eih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, „ ... , New Yorku,Phi- Za obilo naroebe se priporočam ladelfiji itd. itd. z vsem poštovanjem : je bil rojen v Sa- moboru na Hr- Jakob Stonich, vatskem, ima 25 E. MADISOK STRRET. rHICAGO TLI ! ^o zdravniško ------—---* j skusnjo, zdravi THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN j HEVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik mr.mjvmmm sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. ' kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predaedL, i zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svoj zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatostnlli notranji! Mi M vnanjili loleznij. to je čudo sedanjosti. Jgra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi- ške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami ,Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka2Dra. Gjura Ivana Poheka. Ou je na s±}o±;±=a_o i ~m s^fcoiDinzLO postal je predse nik dveh yečji medicinskih vodov in dobil j glas svetovne* zdravnika. Ra< tega naj se vs kdo, ki bole] vsled onemogl sti, ali na prsi ušesih, o6eh, srcu, želodcu,! denici, mrzli! glavobolu, qb( hi, kataru, pl^ niči, oslabelost vsakovrstni] skih bolez ih itd. — naj obiSče ali ee pismeno v materinem jeziku obrne na svo- na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstuo spremIjeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. p0-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov. je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 m^vIm^nošHpl^ in instrumefit, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tiscČP ni; znalnih pisem. F^ipo- Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekl^f« plešejo, Sim. Novak. ' uesieta Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Torn' K?fnaUer' V mojo prodajalno vabi kupce. »Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING Cn P. 0. Box 1355. "--------- o — — »»"ju XXJ Uiii ke. Vsakdo zamore »evarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisvojemu na niem ierr.iti oori-^ rojaku in bratu, po krvi in rodu. 46 Vesej Street, ATew York. Dr. a. /VAAT FOim seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok' v tem je nedosegljiv. ■ kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opiš^n^^ko Ivoio bol«, zen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti \ slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to nov« dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, C or. 6th & Minnesota Ave., KANSAS^ L' r® '■ —