The Olde sf Sloven® Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki yjOLTJME XVIII-r4—-___ -LETO xvin CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 9, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 160 IVSTRIJA NA DE ■ LU ZA VRNITEV i HA8S8URG0V ylmeriski tisk 0 "Neto Dealu v Jugoslaviji 99 Republikanci iz šestih držav v Clevelandu "Razveseljiv pojav," piše richmondski "Times Dispatch." Nova smer je važna ne le za Jugoslavijo, temveč za vso Evrope, ker zadaja udarec fašističnim tendencam. Zvezna zbornica bo danes : sprejela vladni zakonski ' nacrt, ki napravi konec fj 16-letnemu izgonu bivše 3j dinastije. 1 DUNAJ> 9- julija. — Pričakuje Se' da b° avstrijska zvezna o^bornica danes sprejela vladni Jakonski načrt, s katerim bo lončana 16-letna prepoved pro- I povratku Habsburške dinarje, kar odpira pot do presto- a 22-letnemu nadvojvodi Oto-r' najstarejšemu sinu zadnje--f avstrijskega cesarja Karola, / 1Sedaj biva v pregnanstvu v Jelgiji. Do restoracije monarhe v Avstriji utegne priti že v -ku nekaj mesecev. Zakonski načrt določa, da se tonu vrne osem velikih poses-;v. palačo na Dunaju in drugo »struno, katere skupna vred-f>s1 znaša $9,500,000, in kate- 3 sedanji letni dohodki znaša-med $85,500 in $95,000 Kaj H zakon in. načrt za restoracijo j anarhije pomeni za Evropo, je ve nihče. J narodi, vsi močnejši od , V n3e — Romunija, Čehoslo-Ja in Jugoslavija — izjav-4 1J0'da bodo napovedali vojno, Snyder' 6205 *adnjo da Ji izkažejo četrtek »T/ p°greb se vrši v K 2Jutraj. Klub "Krogla" v Sl>edo nU n seia , 7- un zvečer- se ' D°ma na u ba Krogla Slov-S° ^blieni i"168 Ave- Clani Mnoštl- a se je udeležijo n°- - Tajnik. Ameriški tisk je precej ob-* širno komentiral o najnovejšem razvoju notranjih političnih dogodkov v Jugoslaviji., Dober uredniški članek je med drugimi objavil list "Times Dispatch" v Richmondu, Virginia, ki se ga mnogo čita v Wash-ingtonu in citira širom dežele. Omenjeni list piše pod naslovom "New Deal in Yugoslavia" sledeče: "Ne smemo biti sicer preveč optimistični nad formacijo novega in dozdevno liberalnega kabineta v Jugoslaviji, ampak smer, ki se pojavlja v tej deželi, je razveseljiva. Morda kabinet, ki ga je pravkar sestavil bivši finančni minister Stoja-dinovič, ne bo izpolnil obljub, katere je podal, za likvidacijo diktature, ampak obljubil je vsaj leberalen režim, s svobodnim tiskom, splošno volilno pravico in civilnimi svobodšči-nami. "Celo, ako se obljub ne bo v celoti izpolnilo, ni dvoma, da bo vsaka sprememba bolj po godu raznim manjšinskim grupam kot pa terorizem in despo-tizem, ki so ga okušale pod pokojnim kraljem Aleksandrom, čigar brezobzirnost je Louis Adamič tako živo opisal jv 'The Native's Return.' Vladimir Maček, čigar nasvet je vlada iskala pri sestavi novega kabineta, in okrog katerega se je zbirala opozicija vsa zadnja leta, ni dobil kabinetnega sedeža, toda princ Pavel ga je informiral, da regencija želi narodne koalicije, ki bi vključevala Hrvate in druge važne opozicijske elemente. "Ti elementi seveda vedo, da je Aleksander leta 1931 obljubil vrniti parlamentarno vlado. Vedo tudi, da je mož, ki je bil preteklega oktobra ustreljen v Marseillesu, vodil vlado terorja med Hrvati in drugimi manjšinami v Jugoslaviji, in da je njegova diktatura ostala polnomo-čna do dneva njegove smrti, navzlic njegovim obljubam. "Navzlic temu obstoji možnost, da se je sedanji režim zavzel, da končno izpolni Aleksandrove obljube. In možnost je, da v takem programu leži odrešenje kraljevine Južnih Slovanov. "Nova smer v Jugoslaviji ni važna le vsled učinka ki ga bo imela na bodočnost te dežele in na dežele, s katerimi je v zavezništvu, temveč tudi, ker upo-stavitev nove liberalne vlade v Centralni Evropi daje zelo potreben udarec fašističnim ten-dencem, ki so tako razširjene po raznih delih Evrope... Povratek Jugoslavije k demokraciji in svobodi utegne biti celo začetek proti-fašistične smeri širom sveta." MOSKVA JE RAZIGRANA; IMA KARNIVAL MOSKVA, 8. julija. — Glavno mesto sovjetske unije je bilo nocoj pozorišče prvega karnivala, ki se bo odslej vršil vsako leto. Po ulicah je rajalo na tisoče ljudi, oblečenih v živobojne kostume. Glavni stan karnivala je bil v Centralnem parku kulture in počitka. Bil je nabito poln delavcev s papirnatimi čepicami na glavah in piskajoč na karnival-ske piščalke. Bivši mestni manager Daniel E. Morgan je dregnil v sršenje gnezdo, ko je a-peliral, da Republikanci neminirajo senatorja Borah a za predsedniškega kandidata. Senator Long besno napada Roosevelta Demokratski diktator v Louisiani imenuje predsednika "lažnjivca in sleparja." V DOSMRTNO JEČO OBSOJENA ZDRAVNICA PROSTA JACKSON, Miss., 8. julija. — Gov. Conner je danes pomilostil mlado zdravnico dr. Sarah Ruth Dean, ki je bila obsojena v dosmrtno ječo pod obtožbo, da je pri poslovilnem sestanku z zastrupljenim žganjem umorila dr. John P. Kennedyja iz Green-wooda, s katerim je imela lju-bavno razmerje. Prosekucija je trdila, da je zdravnica čin izvršila, ker se je dr. Kennedy nameraval iznova poročiti s svojo razporočeno ženo. Ona je obtožbo zanikala. Najvišja državna sodnija s 3 glasovi proti in 3 glasovi za, obsodbo potrdila, nakar je zdravnica apelirala na go-vernerja. Injunkcija proti reporter-jem V Lorain, O., se že več tednov vrši stavka reporterjev, ker je uprava "Journal" odslovila 11 reporterjev, ki so se organizirali. Spočetka so reporterji vodili piketiranje v masi, ampak list je proti njim izposloval sodno in-junkcijo, ki jim prepoveduje i-meti več kot po dva piketa pred tiskarno. Mlada žena umrla Ob 11:25 včeraj dopoldne je v cvetju svoje mladosti umrla Rose Snyder (Znidaršič), rojena Eršte, stara šele 24 let. stanujoča v hiši staršev na 6205 Whittier Ave. (Omenjena cesta se nahaja med E. 55 St. in E. 65 St.—Norwood Rd., začne se na številki 1682 E. 65 St., onstran Superior Ave.) Pokojnica se je poročila pred letom in pol ter je bolehala zadnjih pet mesecev za srčno boleznijo. Bila je . članica in podpredsednica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Poleg soproga Josepha zapušča žalujoče starše Mr. in Mrs. Louis Eršte in dve sestri, Frances in Violo. Pogreb pokojnice se bo vršil iz hiše žalosti v četrtek ob 8:30 uri v cerkev sv. Vida pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Naj ji 'bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža-Ije! Stavka stražnikov? Govori se, da bodo jutri za-stavkali stražniki pri Brink's Express družbi, ki se bavi izključno s prevažanjem denarja. Unija je bila šele pred tremi tedni organizirana, nakar je družba vse stražnike, ki so pri uniji za uradnike, odslovila. Cle-velandska delavska federacija je proti temu vložila protest, ampak ni doslej prejela še nobenega odgovora. "Sterling" suknje Žene in dekleta, ki si letošnjo zimo nameravajo nabaviti novo zimsko suknjo, se opozarja, da se zglasijo pri Benno B. Leusti-gu, 1034 Addison Rd., ki vas bo peljal direktno v tovarno, kjer si boste lahko izbrale suknjo po okusu in meri, ter si tudi prihranile denar. Včeraj se je zbralo v Cleve-landu kakih 1000 republikancev iz šestih sosednjih in bližnjih držav, ki na konvenciji, ki zboruje v muzikalni dvorani Public avditorija, jskušajo najti sredstva za oživljenje republikanske stranke, v1 kateri je od zadnjih predsedniških volitev, ko so demokratje poplavili deželo, zavladalo popolno mrtvilo. Pobudo za to zborovanje, ki posluje pod imenom; "republikanskih križarjev", jt dal največ bivši ohijski državni senator George P. Bender, ki je bil izvoljen za predsednika konvencije. Bender je v otvoritvenem govoru napadal demokratsko administracijo ter poživljal republikance, da rešijo "ustavno vlado" ter preprečijo, da bi Amerika zabredla bodisi v fašizem ali komunizem. Zborovanje ni v pravem pomenu uradno, vsled česar so ga razni stari republikanski voditelji bojkotirali. Župan Harry L. Davis, ki je titularni načelnik republikanske strike v Cuyahoga okraju, delegatov ni prišel pozdravit, pač pa je poslal direktorja dobrodelnosti ^Pieba-cha. Na konvenciji so zastopane države Ohio, Pennsylvania, W. Virginija, Michigan, Tennessee in Kentucky. Zelo številna je delegacija iz Pennsylvanije. Bender je v svojem govoru med drugim dejal "Roosevelt je vse vladne urade natrpal s kori-tarji. On je zgradil največjo in najslabšo politično mašino v zgodovini dežele. . . V Clevelan-du so zaprli Union Trust banko, ki dela več dobička, odkar je zaprta kot poprej. To banko se je zaprlo brez vsakega vzroka, zato, ker so bili z njo zvezani gotovi republikanci. Ampak s tem so uničili 10,000 trgovin in podjetij." Potem je Bender dejal, da je demokratska stranka sprejela principe fašistične Italije, s kapitalistično družbo, ki je kontrolirana od centralizirane države. "S programom socialnih sprememb nimamo republikanci nobenega spora," je nadaljeval Bender. "Mi smo z vsem srcem za načela brezposelnostne zavarovalnine, starostne pokojnine in odprave slumov. Ampak enako srčno moramo obsojati inflacijsko politiko in denarno manipulacijo naših diktatorjev v Washingtonu. Enako srčno moramo nastopiti proti vladnemu vmešavanju v privatne posle." Zborovalci so takoj v začetku sklenili, da ne bodo pustili, da bi se propagiralo kako predsedniško kandidaturo, ampak bivši ohajski državni senator in mestni manager Daniel E. Morgan se na to ni oziral ter je sinoči imel na konvenciji govor, v katerem enostavno prišel na dan z izjavo, da kar se njega tiče, je prepričan, da bi republikanci morali nominirati prihodnje leto senatorja William E. Boraha iz Idaho. S tem je Morgan dregnil v sršenje gnezdo. CDalje na 2. str.) NEW ORLEANS, 8. julija. Zvezni senator Huey P. Long je imel nocoj radio govor, v katerem je besno napadal predsednika Roosevelta. Imenoval ga je 'lažnjivca in sleparja" ter poživljal oblasti, da ga vsled tega posadijo na zatožno klop, če si upajo. Svojimi drastičnimi opazkami je prišel Long na dan, ko je I'azmotrival delo pravkar zaključenega zasedanja državne zbornice, ki je na njegovo zahtevo sprejela 25 novih zakonov, s katerimi se je moč njegove politične mašine v državi še bolj utrdila ter celo učiteljstvo popolnoma podredila njegovi politični diktaturi. Razmotrivajoč resolucijo, katero je sprejela zakonodaja, v kateri se poživlja kongres, da ovrže sedanjo predlogo za starostno pokojnino ter jo nadomesti z drugo, katero je sestavil on sam, je Long rekel: "Dajte, da vam povem o tem Rooseveltovem penzijskem načrtu. Glasom istega bi bilo v državi Louisiani upravičenih do penzije 280,000 oseb, za katere bi država dobila en milijon dolarjev, kar pomeni, da bi stari ljudje v tej državi dobivali po $3.60 penzije na leto, oziroma manj kot 1 cent na dan. To, kar vam je pripravljen dati Franklin Delano Roosevelt. Franklin Rooseevlt je lažnik in slepar. Naj me obtožijo radi tega in dokazal jim bom, da je lažnik. Njegov penzijski načrt je sleparija. Mr. Franklin Delano Roosevelt še ni nikoli nič drugega storil kot da je sleparil z rečmi, ki bi imele ljudem kaj koristiti." Povodenj v državi New York; 32 oseb mrtvih Najbolj je prizadeto mesto Ithaca, kjer je podrl nasip. Okrog 100 ljudi pogrešanih. Škoda znaša 10 milijonov dolarjev. Nemčija objavila mornariške načrte BERLIN, 7. julija. — Nemčija je danes napravila prvi korak za uresničenje nedavno sklenjenega mornariškega sporazuma z Anglijo, ki je tako razburil Francijo in Italijo, s tem, da je objavila načrte za gradnjo 107,500 ton bojnih ladij v tem letu. S tem bo nemška mornariška moč dosegla 35-od-stotno razmerje z angleško pomorsko silo, kakor je določeno v angleško - nemškem sporazumu. Ker je bil sporazum dosežen šele pretekli mesec, objava načrtov dokazuje da jih je imela Nemčija že dolgo pripravljene. Nova tonaža bo vključevala dve oklopnici 36,000 tonov vsaka z 28-centimeterskimi topovi, dve križarki po 10,000 ton vsaka, z 20-centimeterskimi topovi, 16 rušilcev s 1,625 tonami vsak, 12.7-centimeteo|kimi topovi, in več pomožnih bojnih ladij. ALBANY, N. Y., 9. julija. — Po najnovejših vesteh, je povodenj v državi New York zahtevala 38 človeških življenj, 28 o-seb pa se še vedno pogreša. Od povodnji je prizadetih 40 občin. Nad mestom Hornell se je danes zopet utrgal oblak in povečal poplavo. V prizadetih krajih je v teku dveh dni padlo devet palcev dežja. , SYRACUSE, N. Y., 8. julija, -v, Danes je nartopila ena največjih poplav v zgodovini države New York, v kateri je izgubilo življenje 32 oseb, več kot 100 ljudi je pogrešanih, škoda znaša že sedaj 10 milijonov dolarjev in uničenje se je nocoj še vedno nadaljevalo. Reke, ki so prestopile bregove, nasipi, ki so se podali ter poplavljene ceste in železniške proge po zapadnih, osrednjih in južnih delih države, tvorijo silno katastrofo za državo. Na tisoče ljudi je moralo zbežati iz svojih domov, promet je ohromljen in rešilno delo je zelo otežkočeno. Iz neba je lilo kot iz škafa, ko so se zopet in zopet utrgali oblaki. Na tisoče akrov pridelkov in na stotine glav živine je uničenih, na tisoče domov razdejanih in poškodovanih, medtem ko so se trgovski deli številnih mest in vasi spremenili v pravcate reke. Na pozorišče katastrofe so prihiteli delavci Rdečega križa, državni policisti, CCC delavci, mi-ličarji, mestni policisti in ognje-gasci, ki so nudili prvo pomoč, kjer je bila stiska največja. Gov. Lehman je odredil odprtje vseh državnih orožarn za rabo kot relifni centri. Nocoj je izjavil: "Govoril sem z lokalnimi ob- KANDIDAT ZA ŽUPANA OBTOŽEN UBOJSTVA. CAMBRIDGE, Mass., 8. julija. — Pod obtožbo ubojstva v zvezi s smrtjo natakarja v nekem klubu, se je danes izročil oblastim tukajšnji councilman Francis J. Roche, ki je kandidat za župana. lastmi, ampak v mnogih krajih jih nisem mogel doseči, ker so telefonske zveze pretrgane. Z županom mesta Corning sem skozi tri ure zaman skušal priti v zvezo. Ampak za ljudi se bo preskrbelo takoj. Odredil sem, da se ukine vse formalnosti in hiti s pomočjo v vseh mogočih oblikah." Najbolj je prizadeto mesto Ithaca. Dryden nasip, ki se nahaja deset milj od mesta, se je podal, nakar je šest čevljev visoka voda vdrla navzdol ter pokrila vse nizko ležeče pokrajine. Most preko Fall Creeka na kampusu Cornell univerze je v nevarnosti, da se vsak hip sesuje. Danes proti večeru so morali na zapadnem koncu mesta vsi prebivalci izprazniti domove. Težko prizadeti so tudi kraji Norwich, Cortland. Marathon, Watkins Glen, Geneva, Elmira, Whitney Point, Lisle, Interla-ken, Trumansburg, Hornell in Binghamton. Iz Elmire se poroča, da voda narašča čevelj visoko na uro, in tekom petnajstih minut je deroče vodovje" odneslo tri mostove preko Chenango River v Binghamptonu. Najmanj trije potniški vlaki so se morali ustaviti sredi deročega vodovja, in le heroizmu nekega delavca na železniški progi se je zahvaliti, da se je preprečilo resno nesrečo. Ko je o-menjeni delavec opazil, da je del proge odnesla voda, je vzel lokomotivo ter hitel z njo nasproti prihajajočemu brzovlaku Lehigh Valley železnice, ki je vozil iz Buffalo proti New Yorku, ter ga pravočasno ustavil. Na vlaku je bilo 80 potnikov. Za otroke V pondeljek bo mestni zbornici predložena ordinanca, da poulična železnica upelje prodajo 4 voznih listkov po 10c za o-troke pod 12. letom. Udarci za župana Odlični elevelandski pastor dr« Dan F. Bradley je imel v nedeljo pridigo, v kateri je strahovito udaril po županu Davisu, katerega je nekoč podpiral, ter poživljal k njegovemu porazu pri prihodnjih volitvah. Rekel je, da je pod Davisom postal Cleveland pravo gnezdo nemoralno-sti in raketirstva, ki uspeva pod protekcijo mestne hiše, katera ne pusti policiji, da bi vršila svojo dolžnost. V pridigi je dramatiziral slučaj mlade mestne uslužbenke, ki je v družbi bivšega butlegerskega glavarja in varnostnega ravnatelja izgubila življenje na jezeru, ko je padla iz čolna. Davis je Clevelandu dal črn madež pred celo Ameriko, je rekel Bradley, in izbrisalo se ga bo le, če ga ljudstvo pri prihodnjih volitvah temeljito porazi. Nova mesnica Matt Križman, ml., bo prihodnjo soboto otvoril novo, moderno urejeno mesnico na 6422 St. Clair Ave., kjer bo gospodinjam postregel s fino mesenino po zmernih cenah. Popravek Pokojni Joseph Koželj je bil član društva Valentin Vodnik št. 35 SDZ in ne društva Vodnikov Venec, kot je bilo včeraj poročano. Velika športna priredba Od blizu in daleč so prišli včeraj ljubitelji base-ball športa, ko se je v elevelandskem stadionu vršila igra med najboljšimi i-gralci, ki pripadajo dvema narodnima ligama profesijonalnih base-ball klubov v deželi. Igro je gledalo 72,000 oseb. Vsi sloviti športniki so igrali zastonj. Čisti dobiček v znesku $66,000 gre v sklad za podporo nekdanjim base-ball igralcem, ki se nahajajo v potrebi. Priredba se je navzlic silnemu navalu ljudi končala brez vsake nesreče. Za srčno kapjo pa je umrl tik pred vhodom v stadion neki 55-letni moški iz Erie, Pa., dočim so se na poti iz Detroita smrtno ponesrečili štirje moški, ko je njih avto blizu Toledo treščil v neki transportni truck. Odličen arhitekt umrl V Harford, Conn., je umrl v starosti 92 let odličen arhitekt George Keller, ki je napravil načrt za spomenik predsednika Garfielda na Lake View pokopališču v Clevelandu ter za Gettysburg spomenik na kraju, kjer je predsednik Lincoln imel svoj sloviti govor. Osebna vest Odvetnik William J. Vidmar odpotuje jutri po opravkih v Harrisburg, Pa., in Washington D. C. ter se vrne v svoj u-rad v pondeljek. STRAN 2 mm ENAKOPRAVNOST 9. julija, 1935- . ---A~ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor Po rainašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u 8 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Eft Zedlnjjne države in Kanado za celc leto ......$4.f>0 M 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Entered as Second Class Matter April 26ih, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Petje in naša mladina O vprašanju takozvano "druge generacije," pod katerim izrazom se razume doraščajočo in dorastlo mladino novejših naseljencev v tej deželi, se zadnji čas precej razmotriva. Ni dvoma, cla se bo v neposredni bodočnosti še več, kajti problem je gotovo realen in takšen, kakršnega V taki obliki ni imela še nobena druga dežela, kajti Amerika je dežela priseljencev, in zlasti v minulih 50 letih se je naselilo tu na milijone ljudi iz dežela, ki so po svojem ozadju in tradicijah več ali manj razlikujejo od človeškega materijala, ki je skozi 100 let poprej izseljeval v novi svet na tej strani Atlantskega oceana. To se pravi, da dočim so bili naseljenci v kolonijalni dobi in skozi več rodov po tej dobi, po ogromni večini Nordiki — Angleži, Nemci in Irci, pa je poznejši dotok novih prebivalcev prihajal iz centralne, južne in vzhod ne Evrope — predvsem smo se v trumah naseljevali Slovani in Latinci. Kako pretvoriti to človeško maso v homogeno telo, je problem za Ameriko in je problem za vse nas, ki smo si izbrali to deželo za svojo novo domovino, kjer bomo živeli in umrli mi, in kjer se rodijo, živijo, delajo, ustvarjajo in kjer bodo končno u-mrli tudi naši potomci. Mi smo danes sestavni del Amerike in vse, kar se godi z nami, je važno ne le za nas, temveč tudi za Ameriko kot tako. Kadar se danes govori o problemu "druge" in poznejših naseljeniških generacij, bi se ne smelo nikoli prezreti važne vloge, ki jo pri njegovem reševanju, poleg drugih kulturnih tradicij, igra, o-ziroma bi morala igrati melodija — pesem. Če je pri vseh narodnostih tako ali ne, nam je težko reči, ampak kar se nas Slovencev tiče, nam naše vsakdanje praktične skušnje nudijo živ dokaz, da imamo v slovenski pesmi eno najmočnejših zaveznic, katero moramo klicati na pomoč, če hočemo obvarovati naš v Ameriki rojeni rod pred tisto neokusno in prisiljeno "amerikanizacijo," ki bije v obraz vsem zakonom naravnega razvoja in ki ne more biti v ugled niti nam niti Ameriki, temveč prir.aša sigurno škcdo na obeh straneh. Če je slovenska pesem najlepša na svetu, ali ne, tukaj ni vprašanje: za nas je najlepša, ker je naša, ker je del nas samih. Kajti v melodiji najde to, kar imenujemo dušo naroda, bolj čisto, neposredno in organsko izražanje, ki ima obenem to prednost, da je dostopna vsakemu, kot v kateri drugi obliki narodne kulture. Iz tega razloga je treba najiskreneje pozdravljati krepko gibanje ki se je pojavilo v Clevelandu, da se tradicijo slovenske pesmi ohrani tudi naši mladini. Danes imamo štiri močne mladinske zbore, ki so se tekom enoletnega obstoja trdno zasidrali v našem javnem življenju in ki tvorijo eno najbolj pomembnih postojank za kulturno in pravo amenkani-zacijsko delo — za amerikanizacijo, ki ne bo le posnemala to, kar velja za "a-meriško," temveč ki bo tudi nekaj novega in lepega vpletla v razvijajočo se a-meriško civilizacijo — clevelandske naselbine v bodočih letih. V tem znamenju bomo 8. septembra manifestirali za našo in ameriško kulturo, ko se bo vršil prvi skupni koncert štirih mladinskih zborov v Muzikalni dvorani mestnega avditorija. Stara domovina in naša "druga generacija" V oblasti ljubezni Lov na ribo kroglo Ta čas sta na svetu samo dva clove! ki jima je uspelo, da sta prišla živa — nf5 reč v veliki jekleni krogli — v globino Bi g raj tisoč metrov pod morsko gladino. To^ ameriški zoolog William Beebe in nje? asistent Barton. JH i Beebe se je že pred svojimi veliki j ekspedicijami v morsko globino večkrat \ topil vanjo — čeprav ne tako globoko i« 1 v potapljaški opravi. Lovil je tam redke ; be in druge skrivnostne prebivalce glob \ pri tem pa je doživel marsikakšen dogoil1 i ki bi manj hladnokrvnim ljudem, liegjj on, pošteno zrahljal živce! O takšnem f g godku, srečanju s celim tropom mod *v volkov, poroča v svoji novi knjigi "923 E pod morsko gladino." Z dinamitnim nabojem založen je lop nekega dne v svoji potapljaški obleki 1 bo kroglo." pa "Ujel sem jo v mrežo," pripoved'^ "in sem dal znamenje, da so mi poteen; drog in prazno dinamitno kapico v victor stopil za neko 'sluzno ribo,' ki je izči^ la v globoko razpoko neke skale. Baš seflT" sklonil, da pogledam v razpoko, ko se zaril vanjo mimo mene velik, siv polkfle, Obstal sem in opazil, da je bil gobec " s skega volka, ki sta ga privabila vonj; mesu in oblak razbitin (po eksploziji limita) ter je hotel sedaj kakor jaz ul šno takšno zverino. Neki njegov tovarif 3; je sledil, drugi pa so še nadalje šetali * krog. Vrnil sem se v čoln. Ko so mi j čelado, me je vprašal moj prijatelj čas| 17 razburjeno, da-li sem imel boj na življ'n in smrt. Takšen vi is je imel namreč, J;tr gledal od zgoraj. Od spodaj pa stvar ?cto daleč ni bila videti tako nevarna, pač ker me je dolga izkušnja izučila, da je morskih volkov nedolžen—Vsaj za Ijača v čeladi. Volkovi so bili prišli 1,1 napoto opazovali vse, kar sem storil tako, kakor se mrhovinarji ob poten h* puške zberejo v pričakovanju gostije. ČE ČLOVEKU PRIMANJKUJE KISIKA I Zanimivo predavanje o motnjah, k1, stanejo zaradi primanjkovanja kisika, I mol dunajski vseučiliški profesor dr. zenberger. Občo znani so bolezenski pojavi l'1'1 talcih v višini nad 40(H) ni, pri visokog"1' turah ali pri turah v podzemeljske jam®* lo značilne psihične motnje pa nas!"1 ludi pri pljučnici, emi'iziji in podobnih leznih. Pacienti dobe delirije, razburi stanja in druge težko motnjo, ki pa prenehajo, če jim dovajajo kisik. Za h1'1 paciente bi kazalo imeti po bolnišnica'1 sobno sobe s kisikom. No pripadajo zavoljo oslabelosti srca, kolikor zavolj'J manjkanja kisika. Tudi spalne motnje palična stanja nastopajo pogostoma, dado s kisikom takoj odpraviti. I , Zanimivo pa je, da prof. Hitzeilt|Cl: takšnih motenj ni opazoval pri maloktr osebah, čeprav imajo premalo rdečih " nih telesc, ki dovajajo telesu kisik. Zoj da skrbi tu narava s pospešenim krvni"1 tokom za to, da ne nastanejo podobne k1 plikacije. r Ljubljansko "Jutro" je z dne 9. junija objavilo naslednji simpatični članek o delovanju mladega ameriško-slovenskega intelektualca Anthony Klančarja, ki se udeljstvuje v Clevelandu: Večji kakor umetnostna vrednost Peruškove slike, ki so jo ameriški Slovenci kupili za Narodno galerijo v Ljubljani, je simbolni pomen tega darila. Izražen je v spremnem pismu, iz katerega se oglaša otožen ton odpovedi in prikritega obupa; zdi se nam, da slišimo iz njega daljni klic stari domovini: Mo-rituri te salutant, — tisti, ki so zapisani smrti, te pozdravljajo ! Nekdo je nedavno ugotovil, da bo sedanja gospodarska kriza pospešila proces stopitve tujih narodnosti v severnoameriški narod. Dotok je že dokaj j časa ustavljen, vezi s staro do-1 movino so zrahljane bolj ko j kedaj prej. Že v prejšnjih raz-; merah je bilo malo verjetno, i da bi se naše manjšine držale j več generacij. Zdaj je to še i manj verjetno. Kdor je onkraj cceana, se skuša čim bolj oprijeti ameriških tal. Gospodarske nujnosti izzivajo tudi psihološke nujnosti. Z L. Adamičem so dale naše ameriške naselbine ameriški književnosti prvega pisatelja. Njegova izkoreninjenost je značilna za vso mlado generacijo ameriških Slovencev. V Ameriki rojenim potcmcem slovenskih rudarjev, tovarniških delavcev in farmarjev je že treba pripovedovati v angleščini o stari domovini. Jezik ameriških listov se počasi oddaljuje našemu slovstvenemu jeziku * vanj pronika ameriško besedišče in tam nastali slovenski argot. Toda zanimanje za staro domovino ne ugaša niti med mladimi, ki so se rodili na ameriških tleh. Danes navajam morda najsvetlejši primer iz tega pokolenja: Anthonya J. Klančarja. Nedavno je bil izvoljen za urednika angleške priloge glasila Slov. dobrodelne zveze "S. D. Z. News." Anthony J. Klančar se je rodil 7. januarja 1908 v Clevelandu. Študiral je na univerzi v Illincisu, ki jo je dovršil 1. 1932 z "bachelor of science." Že kot vseučiliščnik se je živo zanimal za časnikarstvo. Bil je reporter pri dijaškem glasilu svoje univerze "Daily Illini." Sodeloval je v rar.nih slovenskih in ameriško-angleških listih Ze-dinjenih držav, med drugim v "Cleveland Journalu." Že zgodaj se je pričel zanimati za kul- j turno življenje domovine svojih prednikov, ki je ni še nikdar! videl. Muc go se bavi s celotno j jugoslovensko zgodovino, umet-' nostjo, literaturo, glasbo in' etnologijo. V zadnjem času se 1 je pričel krepko uveljavljati v! naši elevelandski naselbini in! skuša z očitnimi uspehi zain-1 teresirati inteligenčni naraščaj j naših izseljencev za kulturo! stare domovine. V ta namen1 prireja angleška predavanja in piše angleške članke. Njegcv dosednji največji; vnanji uspeh je prevod Can- j karjevega "Pohujšanja v dolini j šentflorjanski," ki so ga pod okriljem "Clalrvood lodge," či-j je član je tudi A. J. Klančar,! uprizorili v Clevelandu. Cankar- j jevo delo se je temu ameriške- ; mu intelektualcu sploh močno priljubilo. Lansko leto 11. decembra je priredil v javni knjižnici na St. Clair Avenue v Clevelandu predavanje "Ivan Can-1 kar, Novelist of the Disinherit- p ed" (I. C., pisatelj razlaščenih), h Literarni če.trtmesečnik "Sky-1 line," ki ga ureja kolegij pro- jfesorjev Western Reserve-uni,-verze, je nedavno priobčil na prvem mestu prevod Cankarjeve črtice "Njen grob" (Her Grave) z uvodom o Cankarju. Za londonsko "Slavonic Re- J view" je pripravil, kakor mi je nedavno sporočil, prevod šestih Cankarjevih črtic. A. J. Klančar namerava stalno prirejati angleška predavanja o naših pisateljih v prostorih prej omenjene javne knjižnice, čije upraviteljica močno podpira njegovo delo. Lani 4. decembra je predaval o Prešernu. Letos 8. januarja je govoril o Otonu Župančiču. Kakor je poročal elevelandski! dnevnik, je A. J. Klančar uvrstil Župančiča "among the greatest contemporary Jugoslav petic geniuses" (med največje sodobne jugoslovenske j 'pesniške genije). Dne 15. jan-1 uarja je imel predavanje z na-1 slovom "Vladimir Levstik, no-i velist of peasant life" (V. L., pisatelj kmečkega življenja). 9.. • III. je priredil predavanje "Slo-1 i venian Women Writers" (Slo-j venske žene pisateljice), v ka-^ terem je obravnaval Jcsipino Turnograjsko, Lujizo Pesjako-vo, Pavlino Pajkovo, Zofko Kve-drovo, Marico Bartolovo, Vido J [jJerajevo, Ljudmilo Pcljančevo,! Marijo Kmetovo, Ljudmilo . Prunkovo, Ljudmilo Pivkovo in i Minko Govekarjevo. Nadaljnja . predavanja bodo še sledila. " ] Posebnega pomena so Klan-" i čarjeve biografske črtice z na- I i slovom "Who's Who in Slove-' i nia," v katerih obravnava da-1! našnje vodilne ali značilne oseb-' j nosti slovenskega kulturnega ' življenja. Ž njimi skuša angleško govoreči mladini ameriških Slovencev pokazati, kako je pri nas razvito kulturno življenje. Naj naposled še omenim, da je A. J. Klančar spisal za knji-L i go prof. Agnes A. Haskens ; "Twentieth Century in Europe- II an Fiction," ki ima tudi podat-, j ke o jugoslovenski književno-Jsti (zbral jih je ameriški čas- i nikar Fr. Scdnikar) dve strani bibliografije, ki jo je obe-| nem pripravil tudi za univerzo ■ države Illinois in za cleveland-: sko javno knjižnico. V zad- ■ njem času se A. J. Klančar o-) glaša v beograjskem angleškem Llistu "South Slav Herald," ki (i je tudi že poročal o njegovem | 1 literarnem delovanju. Tam, kjer gre za majhno ko-! ličino energij, je pomemben' ' slehern njihov del. V kultur-! ■nem življenju ameriških Slo-j I vencev, kjer čedalje več duševnih energij prehaja tja, kamor : neizprosen gospodarski in poli-. Učni proces pomika vedno več I našega našeljenstva, je A. J. ' Klančar pomemben, naše pozor-: , nosti vreden pojav. Nemara1 ameriških Slovencev in sploh j Jugoslovenov res ne bo mogoče [rešiti pred jezikovno asimilaci-j jo. A tudi v tem primeru ne bi | bile prekinjene ves vezi z na-| rodom in domovino. Ta problem je načel Oton Župančič v svojem eseju o Adamiču (L. Z. j 1932). Treba ga bo proučevati j še dalje. Nasproti gospodarskim , in političnim nujnostim moramo postaviti kulturno akcijo. A. J. Klančar je to doumel, in v tem | je smisel in pomen njegovega ; prevajalskega in publicističnega delovanja. Mar ne bi bilo primerno, da bi izdajatelji in pisatelji vzpod-' bujali delo tega mladega ame-1 riškega literata s pošiljanjem J j dobrih slovenskih knjig? "Ju-j Jtro" bo priobčilo iz njegovega : I peresa dva članka, ki se tičeta I slavističnega dela v Ameriki. 1 B. Borko , Strast, alkohol, morfij, zločin V vili 671etnega bogatega finančnika Rattenburyja v Bour-'nemouthu, elegantnem morskem kopališču v južni Angliji, se je izvršil nedavno senzaciolnalen umor. Rattenbury je bil dolgo let v Kanadi, kjer si je pridobil veliko imetje in se je vrnil z mlado, lepo ženo na Angleško. Nekega dne so ga našli z raztre-ščeno glavo v njegovi vili. Štiri dni nato je umrl, ne da bi se zavedel. Njegova 38 letna žena se je sama obdolžila umora in so jo prijeli. Naslednji dan se ; je javil na policiji Rattenbury- • jev 20 letni šofer Percy Stoner ' in izpovedal, da gospa Ratten-; i burjeva ni povedala resnice, u-' I mor je izvršil on zato, ker je "1 stari ravnal z ženo silno surovo. Preiskava je kmalu dognala, > da je bilo med Rattenburyjevo • | in šoferjem ljubezensko raz- • merje, toda kako je prišlo do "lumcra, je bilo težko pojasniti. • | Oba sta se proglašala za mo-5i rilca, drug je hotel drugega po- • | kazati za nedolžnega. Sodniki ■ so bili v čudnem položaju, da >! so morali enemu izmed obto->' žencev dokazati nedolžnost za-^to, da bi lahko obsedili druge-1 ga. i Med obravnavo sta oba obtoženca vztrajala pri svoji taktiki, rešiti sta hotela drug dru-" i gega za ceno lastnega življenja. ", Iz preiskovalnega zapora je žena pisala Stonerju goreča ljubezenska pisma: "Moj dragi, 1 moram te videti... obožujem te... Piši mi... mislim samo nate... ljubila te bom vse življenje..." In podobno. Stoner je bil isto 3 i tako popolnoma v oblasti te lju-jbezeni. Storil je vse, kar je ho-L tela njegova gospodinja, ne da . bi o tem premišljeval. Rat-5 tenburyjeva je silno strastna, . živčna ženska. Poskusila je že . i vse: alkohol — vsak dan ste-.' klenico whiskyja, mamila — .' posebno morfij. Stoner je bil .1 tako pod njenim vplivom, da je .' tudi zapadel tem strastem. Ko j' so izrekli sodniki sodbo, ki se .1 je glasila na smrt, ni trenil z .! očmi, niti za trenutek ni izgubil . j ravnotežja in hladnokrvnosti, liki jo je kazal z neverjetno sta-j novitnostjo ves čas, da bi rešil j žensko, ki jo je ljubil. Ratten-Iburyjevo so res oprostili. Ko j so najprvo izrekli to oprostitev, ",se tudi ni zganila. Videti je 1 bilo, da čaka. Sledila je Sto-' J nerjeva smrtna obsodba, in to ' j je imelo nanjo strašen učinek. Planila je naprej, zakrilila z rekami, kakor da hoče nekaj ' zadržati in zakričala s hripa-:|Vim glasom: "Ne, ne!" Toda | pravica ne pozna milosti. Čez | nekaj dni pa je še sama skočila ■, v vodo in utonila, i j _ REPUBLIKANCI IZ ŠESTIH DRŽAV V CLEVELANDU. (Dalje iz L str.) Zbornica j€ sicer po precej bur-' ni debati sklenila, da je bil govor z dnevnega reda, ampak1 praktična posledica tega je navzlic temu, da so Hoover ju v O-hio izpodbita tla, ako bi morda skušal pričeti z agitacijo za1 j predsedniško nominacijo. Morgan je dal jasno razumeti, da govori le v svojem imenu toda kot vodilna oseba stranke j v državi, njegova izjava ne mo-i re ostati brez posledic. "V sena-torju Borahu imamo moža, ki stoji kot skala za zvezno usta-l vo," je dejal Morgan, "ki je ne-! kontroliran in ki ljubi in spoštu-' je tradicije naše dežele." ŠKRAT Si V.« SSfefcJ Trgovec je zalotil pomočnika v biljardnici. "Kako je to?" pravi. "V trgovini ste sporočili, da ste bolni, zdaj pa vas najdem tu, ko igrate biliard!" "Bolijo me oči," odvrne pomočnik, "in zdravnik mi je naročil, da moram mnogo gledati v zeleno . . ." » * • Moža, ki je kupil nov avtomobil, vpraša prijatelj, kako je za-; dovoljen. "Avto je izvrsten," odvrne ( lastnik novega vozila, "ampak motor teče pretiho." 1 "To vendar ni nobena napa-• ka!" se čudi prijatelj. "Pač. Moja žena nima nobenega veselja, ker nihče sliši, da se vozi z novim avtom!" Življenje, največji film Dražestna Suzana Lauranto-. i va in mladi mornariški častnik . j Gaston de Fleurs sta se v Tou-. Ionu ljubila. Toda Stizanin oče :je izrekel strog "Ne!" Ali je svoj milijon (z zelenjavo in špe-cerijami) za to spravil s težavo ' skupaj, da bi mu ga podedoval )1 takšen-le vetrn jaški mornariški . častnik? In je tega vrgel skozi . vrata. L Nato je odšel Gaston besen in nesrečno zaljubljen na svoj voj-' ni brod, ki bi moral pravkar na 5 večtedensko potovanje po Sredozemskem morju, mala Suzana pa jo je popihala do samotne ' pečine nad morjem, da se vrže ! kakor nekoč zaljubljena Sappho ', v valove. Skočila je, padla v ! j vodo — in tu jo je minilo ve-: selje do smrti. Začela se je je 1 otepati na vso moč. Stvar bi ' se vseeno slabo končala, da ni baš tedaj priplula mimo neka ^ torpedovka. Možje na njej so opazili mladenko v valovih, hi- I j tro so spustili rešilni čoln, ki II se je približal. In kdo je bil v njem? Trije mornarji in seveda Gaston! i Ali bi imel kakšen režiser boljše domisleke od življenja? ! Ali je treba še posebe omeniti, da se jo končala stvar sedaj srečno, da se je trdi oče mahoma omečil in da je Gastona kot i bodočega sina pritisnil na svoje srce? ANEKDOTA Novica v številkah Znani nemški matematik Peter Gustav Dirichlet (1805— 1859) ni bil posebno navdušen za pisanje. Celo najožjim sorodnikom je le redkokdaj v življenju poslal kaj pisanega. Ko se mu je nekoč rodil o-trok, je speročil — bil je baš 'dobre volje — veselo novico tastu v London samo takole: 2+1= 3. 800 MRTVIH V KITAJSKI PO-VODNJ1 NANCHING, Kiansi provinca 9. julija. — Roka Yantse je prestopila bregove ter povzročila povodenj, v kateri je 300 oseb izgubilo življenje. \ ! iS- julija, 1935. t v- 51 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 30 UPRAVNI ODBOJA j Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. kl! John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. | Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 1 William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. ill Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, Hi. e NADZORNI ODBOR: J Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. , William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio, w Pl'ank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. 0 POROTNI ODBOR: LAnton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. ■ J Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo, rsf Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. ]3 GLAVNI ZDRAVNIK: j Dr. p. j. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. li-MAr,^ URADNO GLASILO: ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 1 ^sa Pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo- i n odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse- ki pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-U1'eclništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost .- naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. S Stari Budja obsojen na smrt na vešalih odgovoril, da mu potem ni treba nič več priti domov, če tega ne uvidi. Tudi je ob tej priliki dodal stari Budja, da je treba enega zaklati, drugega pa pustiti pol živega. Sin mu je spet zatrdil, da se v te stvari ne spušča. ' Stari Budja pa je sinu čisto enostavno sporočil, da mu bo že pisal karto, kdaj naj pride domov k izvršitvi naklepa. Dne 4. februarja t. 1. je Ivan Budja zares prejel od očeta pismeno sporočilo, da pride na koline in naj prinese s seboj "tisto," za kar že ve. Dne 9. februarja t. 1. se je sin odpravil domov in je prišel domov v Stročjo vas okoli pol 7. ure. Ko je vstopil v hišo, so bili domači ravno pri večerji. Poleg očeta so bili navzoči tudi reje-nja ter njuna sinova. Ob pol 20. sta svak in svakinja odšla; tako da so ostali sami doma stari Budja, sin Ivan in rejenec Vinko. Sledilo je posvetovanje o podrobnostih izvršitve naklepa. Razmesarjen mrtvec v snegu mošnjega sreskega sodišča in mariborskega okrožnega sodi-sca, sta Ivan Budja in Vineenc Kolbl vedela podrobno opisati potek dogodka, priznavajoč glede sebe zadevno krivdo, glede Jakoba Budje pa, da je duševni oče zločina. Jakob Budja pa je duševno očetovstvo odločno zanikal. Danes: vsi trije tajijo — sin zvrača na očeta „ JI1-110. -So,4MV : ASK ■A o FBS^5 A OT • /^BIRTH Control. u. 7 10. februarja ob 2. je šla po-sestnica Marija Mihaličeva iz Stročje vasi na obisk k Vrhov-nikovim. Na njeno veliko začudenje so bila hišna vrata odprta. Stopila je v sobo, iskala, da bi koga našla, pa ni našla nikogar. Zdelo se ji je čudno, da so omare odprte, vsa hiša je bila kakor mrtvašnica, le pes je žalostno lajal. Hotela je že oditi, ko je začula iz bližine neko stokanje. Stopila je v tej smeri in z grozo opazila v list-njaku Nežo Vrhovnikovo, ležečo v slami na hrbtu ter vso krvavo in po obrazu črno zaradi strjene krvi. Vrhovnikova je Mihaličevo spoznala in jo takoj vprašala, kje je Vrhovnik. Mihaličeva je vsa preplašena šla k sosedom ter jim naznanila, kaj je videla. Sosedje so prišli skupaj in skušali od Vrhov-nikove izvedeti, kaj se je prav za prav zgodilo. Toda Neža Vrhovnikova ni vedela ničesar povedati, kaj se je zgodilo. Vedela je pozneje, ko je prišla k sebi, izpovedati samo to, da je že prejšnji večer pred zločinom iskala za svojim možem in ga klicala, da pa ga ni mogla priklicati. Kaj se je pozneje zgodilo z njo, pa ne ve. Zaradi te izpovedbe prihaja v nejasnost čas dogodka, kajti Budja mlajši in rejenec Vinko sta izpovedala, da sta izvršila zločin šele* v jutru 10. februarja. Sosedje so vse natančno preiskali, kje bi bil Vrhovnik. Med temi je bila tudi Frančiška Se-verjeva, ki je zunaj pred hišo slučajno zadela ob nogo nekega telesa. Ko je po snegu natančneje pogledala, je našla pokritega v snegu starega Vrhovni-ka mrtvega, ležečega na trebuhu in obrazu, z razklanim til- i nikom. Potem so sosedje našli i v hlevu okrvavljen naglavni ro- j bec Neže Vrhovnikove, pred | hlevom v snegu pa okrvavljen} prazen žehtar, razen tega še! pred hišo škatlo, v kateri je' imel pokojni Vrhovnik samo-j kres. Ljudem je bilo takoj ja-; sno, da gre za umor. Obvestili | so o stvari ljutomerske orožni- j ke, ki so uvedli preiskavo. Po zločinu v cerkev Smer je bila orožnikom že od vsega začetka nakazana na podlagi razmerja, ki je vladalo med Vrhovnikom in Budjo. Značilno je, da sta dne 10. februarja, to je na dan zločina, šla oče Jakob in sin Ivan v cerkev, in sicer k osmi maši v Ljutomer. Obema je sledil orožnik ter ju ves čas ostro opazoval. Ko sta se vrnila domov, so orožniki aretirali mlajšega Budjo in rejenca Kolbla. Od začetka sta oba vse tajila, slednjič sta vendar priznala vse, kako in zakaj se je vse to zgodilo. Prvotno :eden taji, dva priznata Pri številih svoječasnih zaslišanjih od strani organov orož-niške postaje v Ljutomeru, ta- Današnja razprava ni prinesla nikakšne jasnosti. Razprav-na dvorana je bila nabito polna. Senatu je predsedoval o-krožni sodnik Lenart, prisedni-ki so bili sos. Zemljič, sos. dr. Lešnik, sos. dr. Kotnik, sos. Kolšek. Obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Hojnik. Zasliševanje vseh treh obtožencev je bilo zelo temeljito. Trajalo je od pol 9. dopoldne do pol 1. Odgovori so uprav presenetili, ker sta se skušala izmikati tudi Ivan Budja in Vincenc Kolbl. Zasliševanje sina Ivana je trajalo poldrugo uro. Izjavil je, j da je vsemu kriv oče, ki je njega in Kolbla nagovarjal k zločinu, nadalje da je bil oče tisti, ki je v hlevu razbil svetilko v času, ko je Neža Vrhovnikova molzla kravo. Kaj se je v temi zgodilo, ne ve. Pravi, da je Vrhovnikovo samo enkrat udaril s pestjo po glavi. Glede o-stalega ne ve ničesar. Nadalje je izpovedal, da ni on Vrhovni-ku prizadejal nikakšne poškodbe. Na predsednikovo vprašanje, kdo je potem Vrhovnika u-daril, je Ivan Budja izpovedal, da najbrže oče. — Zakaj ste pa pri preiskavi vse drugače povedali? je vprašal predsednik. — Ker so me tepli. V.'.W.VV.V.W.VW.V.V.VU JOHN PETERKA 1121 East to« St. ENdicott 0653 PAPIRAR Delo je prvovrstno ter po zmerni ceni. W.WAWAWWWWW.WA I/, urada društva sv. Ane št. 4 S. D. Z. se naznanja članicam, da nam je preminula naša marljiva večletna podpredsednica Rose L. Snyder, stanujoča na 6205 Whittier Ave. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj, 11. julija, ob pol-de-vetih. Prošene ste vse članice, da jo greste pokropit, da ji izkažemo zadnjo čast, v četrtek zjutraj se pa udeležimo njenega pogreba iz hiše žalosti v larno cerkev sv. Vida. Tajnica. — Tega ne verjamem, saj ste celo v Mariboru isto povedali pred preiskovalnim sodnikom. — Nič ne vem. Sem bil čisto zmešan. Rejenec pravi, da ničesar ne ve Tudi izpovedi Vincenca Kolbla so prinesle precejšnje presenečenje. Dočim je prvotno priznal sokrivdo glede umora in poškodbe, izvršene nad Nežo Vrhovnikovo, je danes izpovedal, da je samo dvakrat udaril s koso Nežo Vrhovnikovo po glavi, dočim pri umoru ni sodeloval, marveč je stal nekje na vogalu v bližini in slišal neki pok. Pač pa istočasno taji, da bi bil oče Budja zraven. Na vprašanje predsednika, ali ga je Ivan udaril, zatrjuje, da ničesar ne ve. Stari Budja spet taji Zasliševanje starega Budje je trajalo pol ure. Na vsa predsednikova vprašanja odgovarja, da ničesar ne ve in da je vstal omenjenega dne ob pol sedmih zjutraj, nakar se je podal v cerkev. — Ali so tudi vas tepli? vpraša predsednik. — Da, so me. — Imate priče za to? — Da, Oba brata Markucija (v dvorani smeh). — Zakaj ste potem ob priliki zaslišanja pri preiskovalnem sodniku pokleknili pred sina in ga prosili odpuščanja? vpraša državni tožilec. — Ker sem ga prosil, naj me ne obremeni. — Potem bi moral sin vas prositi za odpuščanje, ne pa vi njega! Važna izpoved ravnatelja Hohnjeca Kot priča je bil zaslišan tudi ravnatelj jetnišnice Anton Hoh-njec, kateremu je obtoženi Budja Jakob ob priliki nekega ra-porta priznal, da je sina Ivana in Kolbla nagovoril k zločinu, da pa ni on sam sodeloval, marveč ju samo spremljal do Vr-hovnikovega posestva. Razprava se je ob treh popoldne nadaljevala. V smrt na vešalih... Popoldne so bile zaslišane številne priče, ki so za vse tri obtožence izpovedale zelo obre-menjevalno. Današnja razprava ni prinesla niti glede časa, kdaj je bil zločin izvršen, niti Ženska ki želi dober dom na farmi, dobi službo za opravljanje gospodinjskega dela. Naslov se naj pusti v uradu "Enakopravnosti" s Soba v najem Poštenemu fantu se da v najem veliko opremljeno sobo; z garažo ali brez. Vpraša se na 15713 Huntmere Ave. NAZNANILO Novo, moderno urejeno mesnico (No. 2) bo otvoril MATT KRI2MAN, ML. na 6422 St. Clair Ave., poleg Fisher trgovine 7. popolno zalogo svežega in presajenega mesa, perutnine in svežih rib. V SOBOTO, 13. JULIJA bo otvoritev ter prijazno vabimo cenjeno občinstvo, da obišče to našo novo trgovino. (Naše cene so primerljive drugim). KRIZMAN'S CASH MARKETS 6422 ST. CLAIR AVE. 1132 E. 71 ST. AKO KUPITE dobre čevlje, ste vedno na dobičku. Prvič jih udobno in dolgo nosite. Drugič mogoče jih je res dobro popraviti, kar vam napravijo čevljarji, katerih imena so lu spodaj. A. ZUPANČIČ, 530 EAST 152nd ST. F. MARZLIKAR, 16209 ST. CLAIR AVE. F. MARZLIKAR, JR., 689 EAST 200th ST. F. DACAR, 17308 GROVEWOOD AVE. M. ZABUKOVEC, 16817 WATERLOO ROAD ANDREW OGRIN Electric Shoe Repair 18508 SHAWNEE AVE. TRIUMPH SHOE REPAIR 14610 ST. CLAIR AVE. MAX PERLMUTTER SHOE REPAIRING 755 EAST 152nd ST. FIVE POINTS SHOE REPAIRING and Hat Cleaning 15009 ST. CLAIR AVE. FRANK FERRATO 15000 WATERLOO RI>. American Electric Shoe Repair Shop 642 EAST 185th ST. HARRY GEFFEN 15701 WATERLOO RD. Shoe Repairing Tekoče naraščanje nakupov domov bo povzročilo zvišanje cen. KUPITE SEDAJ! 18614 Arrowhead Ave., od E. 183 St. 6 sol), lot 50x100. roloji: bančna financa --------$2800 1263-7 Churchill Rd., oil Ma.vfleld Lyndhurst; 2 družinska fa5ša; t; velikih sob in kopalnica za vsako stanovanje; ena soba na 3 nadst. Veliki porri; vse prenovljeno. I'o-KOji: Bančna financa-- 14315 Darley Ave., od K. 140 St.; 2 družinska hiša; 5 sob in kopalnica vsako stanovanje; ena soba na I), nadst.; lot 47x140. ftinnn Bančna financa _______iptUUU 711-13 E. 131 St.; 2 družinska hiša 5 sob vsako stanovanje; dvojna garaža ; v dobrem stanju; (tc*>on Pogoji: Bančna financa 845 E. 209 St., od Kucher Ave., severno od St. Clair; Semi-bungalow : 4 sobe in kopalnica spodaj; veliko podstrešje; lep lot 100x100. Pogoji: Bančna filiali ,lw,ea $3200 893 E. 223 St., od St. Clair; Euclid; lep sunu-bunpilow s 6 sobami ; v dobrem stanju; lepo dvorišče. Poboji: Bančna financa____________ $4000 851 E. 237 Si., od St. Clair; Euclid; zidan in lesen semi-bungalow; 4 sobe spodaj, 2 sobi zgoraj, 2 garaži. J.ot r,0x150; zmerni davki. Pogoji: Bančna financa $3350 1723 Lyndhurst Road, Lyndhurst; Udoben bungalow s 4 sobami; garaža za 2 avta; lot S4xl65; posebni davki plačani. C/?O CO Pogoji: bančna financa -pOOOV 1468 Felton Ave., od Mayt'ieM. vzhodno od VVarrensville-Ccnter ltd.. Ko. Euclid; Lepa hiši za 2 družini; 7 sob in kopalnica n;. prvem nadstr. ; r. sob in kopalnica na drugem uadstr. 2 forneza, 2 garaži, lot 50x220. Pogoji: bančna financa $4900 The City &> Suburban Co. 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th in Huron.—MAin 1645 glede načina, kako je bil umori jen pokojni Vrhovnik, nobene jasnosti, tako da bo najbrž o« stala vsa zadeva za večno taji na. | Razprava je trajala do 19. in; je bil oče Budja obsojen v smrt na vešalih, sin Ivan na 20 let robije, Vincenc Kolbl pa na 15 let robije, vsi trije tudi na trajno izgubo častnih pravic. Poleg tega morajo plačati po 6000 Din odškodnine Neži Vrhovni-kovi, 3000 Din pa za prestane bolečine, seveda pa tudi vse pogrebne stroške. Sews || Forward OR Backward Makes the same perfect Singer stitch in either direc-F tion. Littlel lever changes: direction in-' stantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. © IfciLHMjjrl Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 Zavarovalnino proti OdNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 i;.,;.,;..;..;..;..;..;.. I t Ko potrebujete ŽELEZNINO SEMENA STEKLENO POSODO ELEKTRIČNE PREDMETE itd. | zglasite se v £ SUPERIOR I HOME | SUPPLY I 6401-03 Superior Ave. | sin in rejenec pred sodniki tf zaradi umora v Nunski jj grabi Jlaribor, 19. junija. — V vr-■zalostnih primerov iz našega ! j fjenja se je razpravljal danes j [aP mariborskim velikim ka-' JrfSKim senatom slučaj roparja umora, ki se je izvršil v na 10. februar t. 1. v tako-11 Nunski grabi pri Ljuto-u> in sicer v naselbini Stroč-jvas. v Stročji vasi sta ži-' kif- sama zase posestnik Jakob I. jjiovnik in njegova žena Ne-j Njuno življenje bi bilo mir- i t. in zadovoljno, da ni bilo ne-| >' PrePirov in pravd, ki jih j >'lmel Vrhovnik s svojim so-j v°m Jakobom Budjo. 1(1 Prekletstvo pravd Jj [atančen razvoj njunih raz-' J m pravdanj vsebuje ob-1la ter s podrobnimi naved-i "i po sobi. Na nizi je ležala odprta nedeljska imstro/mi številka richm .• *>kega .tnevnika ? fotografijami dam organtne družbe, ki bile njena dobre znanke. Slike so bile pos na prvem jesenskem elitnem plesu. Bil je pa tudi j rvi elit ,;i ples v Richmondu, pn katerem je ni bilo. Gaby jr začutila silno o-nemoglost, pivič v življeii'!' se ji je zdelo, rin t,- nahau v joči, iz katere ni i; hcaa. Poleg mize je stala temna o-mara iz orehovega lesa: devet-cevni ameriški radio, ki so ga bili prinesli s seboj. V svoji samoti in onemoglosti je Gaby stopila k aparatu in vključila tok. Številčna lestvica je zažarela v vijoličasti luči in stroj je zabr-nel. Gaby je začela vrteti gumb, a sukala ga je zaman: vsa Evropa je že spala, celo Budimpešta s svojo cigansko godbo in Barcelona s svojimi pevci. In A-merika? Gaby je odklopila dolgovalovno dolžino in vklopila kratke valove. Nato je počasi in previdno zavrtela gumb. Naenkrat je začula angleške besede. Bila je postaja v Shenecktadyju pri New Yorku, ki jo je že večkrat poslušala, a danes ji je bila vprav rešitev v njenem obupu. Kot pije človek, ki od žeje po-ginja v puščavi in mu rešitelj nastavi steklenico vode na ustnice, tako je Gaby vlekla vase ameriške zvoke: jazz, ameriški jazz, tisti mehki, nežni, nepre-kosljivi zamorski jazz, tako ljubek, tako vabeč, tako domač, in vmes hrepeneče petje, vabeče iz neskončne daljave . . . klic A-merike, ki jo je dosegel preko morja in gora! Ni vedela, koliko časa je poslušala te njej tako domače zvoke, toda ko so utihnili, ji je bilo še bolj hudo. Vrgla se je na posteljo, pokrila glavo z blazinami ter se obupno zjokala. Spoznala je, da je nesrečna in da si ne more pomagati, da ji, sploh nihče ne more pomagati. Kaj naj bi šla nazaj v Ameriko ? Ali naj bi šli vsi nazaj ? To [ je bilo nemogoče! In nemogoče j ji je bilo ostati tu! Tako ni videla izhoda na nobeno stran. Če-! prav je imela rada Ivana, ji je bilo vendar naenkrat vse tako čudno, tako strašno tuje, in nikogar ni imela, ki bi mu vse to zaupala. Oj, če bi še živela mama! Koliko lažje bi bilo vse! Dve bitji sta se borili v njej, eno je imelo ameriško dušo, drugo pa. slovensko, in v tej svoji razdvojenosti si ni vedela pomagati. Naslednje jutro je Ivan opazil spremembo na njenem obrazu: bila je bleda in slabe vo- Ije. "Kaj ti je, Gaby?" jo je -vprašal, ko sta bila trenutek sama. . "Prosim, pusti me!" mu je odgovorila skoraj osorno in odšla. Ni je videl ves dan razen pri obedih. Ni vedel, kaj ji je, in zaman si je belil glavo ter se spraševal, kaj je zagrešil, da se tako obnaša napram njemu. Komaj je čakal, da so povečerjali | in da se na samem z njo poraz-! govori, toda ona je takoj po ve-| čer ji vstala in odšla v svojo sobo, rekoč, da se ne počuti preveč dobro in da jo boli glava. Ivan je ženske le zelo površno poznal in si nikakor ni mogel razložiti, j kaj se je zgodilo. Prihodnji dan je Gaby po zajtrku sedla v Chrysler ter se je sama odpeljala v Šent Jernej. Hotela je posetiti ravnatelja Kovača. Deževalo je še vedno. Cesta je bila strahovito blatna. Avto je visoko škropil na obe strani sivo brozgo, da je bil od daleč videti kot motorni čoln, ki ' dirka po vodi. Gaby je bila sklenila, da se ravnatelju zaupa in da ga kot iskrenega, starega prijatelja' vpraša kakor spovednika za svet. Očetu ni hotela ničesar povedati, tudi ni mogla, saj bi ga bila s tem le žalostila. Toda morala je imeti nekoga, da mu zaupa svoje težke breme. Toda kakor če nas neznosno j boli zob in gremo k zdravniku, a nas na njegovem pragu preneha boleti, tako je bila Gaby, ko je izstopila pred Kovače\*b vilo, dosti boljše volje, in ko je stopala j preko vrta, je že čutila, da ravnatelju ne bo ničesar zaupala. Radi neprestanega deževja ga že teden dni ni bilo na Prežeku in zelo se je razveselil nepričakovanega obiska. Ves dopoldan sta se veselo razgovarjala, in tudi Špela je prišla iz kuhinje na pomenek. (Dalje prihodnjič) m m tfjš I iti KAJ SE JE ZGODILO p ■}• i m m a ipj iji 1 l\l M iti iti Iti iti iti iti iti iti Iti Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 Iti iii m iti iti iti iti iti iti iti iti m 1910 1935 NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta usoda nenadoma iztrgala iz naše srede ter je za vedno preminul v cvetoči mladosti moj nepozabni ljubljeni soprog iz Ponesrečil se je dne (i. junija v tovarni ter je poškodbam podlegel. Pogreb se je vršil 10. junija iz cerkve sv. Marije Vnebovzetje na Sv. Pavla pokopališče. Pokojnik je bil rojen 19. marca 1910 leta v Clevelandu. V dolžnost si štejemo da se tem potom najiskreneje zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega nam pokojnika. Ta izraz vašega prijateljstva nam je bil v veliko uteho v teh težkih urah žalosti. Želimo se zahvaliti sledečim: Mr. in Mrs. Louis Kukenberger iz New Yorka, Mr. in Mrs. Torkar, Mr in Mrs. Rudy Božeglav, Mr. in Mrs. F. Dolšak, Mr. in Mrs. Anton Brzin, Mr. in Mrs. Ciril Rant iz Detroita, Mr. in Mrs. Joseph Dolgan, Mr. Vincent Grdolnik, družini Cergol in Ogrinc, Mr. in Mrs. Joseph Klinek, Mr. in Mrs, Frank Bartel, Mr. in Mrs. John Bartel, Mr. in Mrs. Louis Bartel, Mr. in Mrs. Anion Dolinar, Mr. in Mrs. Joseph Fidel, Mr. in Mrs. Anton Srebot, Mr. in Mrs. Al. Bruss, Mr. in Mrs. Tekancic, Mrs. F. Černelič in družina, Mr. in Mrs. John Koren in sinček, Mr. in Mrs. A. Gubane, Mr. in Mrs. Frank Zafret, Mr. in Mrs. Frank Jeleroie, Mr. in Mrs. John Logar, Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. in Mrs. August F. Svetek, Mr. in Mrs. John Nainiger, Mr. in Mrs. M. Preska r, Mr. in Mrs. Jack Smole, Mr, in Mrs. Jos. Tolar, Mr. in Mrs. Dan Sonntag, Mr. in Mrs. Louis Flor jancic, Jr., Mr. in Mrs. F. Heidnik, Mr. in Mrs. John Krall, Mr. in Mrs. John Rusnow, Mr. in Mrs. C. L. Burns, Waterloo Dept. Store, Mr. Harry Goldfarb, Miss Caroline Zupančič, Mr. Mansour. Dalje sledečim sosedom: Mr. in Mrs. Jurkshat, Mr. in Mrs. Kovic, Mr. in Mrs. Flor jancic, Sr. Mr. in Mrs. Pincelich, Mr. in Mrs. Kostojnšek, Mr. in Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Jan-char, Mr. in Mrs. G. Clements, Mr. in Mrs. G. Snyder, Mr. in Mrs. Jungles, Mr. in Mrs. Graham, njegovim najboljšim prijateljem — tovarišem: Red, Henry, Tubby, Doc, Jock, Tony, fantom — prijavl jam iz Saranac Rd., ter fantom — tovarišem iz Calcutta Ave., Loretta in Milie Vodnik, društvo Sv. Jožefa št. 169, K. S. K. J., Waterloo Grove 110 W. C., sodelavcem iz N. Y. C. tovarne, družini L. Ryevec in Frank Mikshe. Dalje naj bo izrečena iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duši pokojnika, in sicer: Hippler Guards, Mr. in Mrs. Mlakar, Mr. in Mrs. Edward Gorzynski, Lucille Higgins, Mr. in Mrs. Ty. Mestek, John Novak, Mr. in Mrs. Anton Laurich, st., družini Novak, Jennie in Alice Prus-neck, Mary Novak, Mrs. Mary Nainiger, James J. Nainiger, Frank Spenko, Tony Bef'k, Joe Ogrinc, Chas. Lesjak, Joseph Kopina, Mr. in Mrs. T. Laurich, ml., Helen Miller in Mrs. Miller, Mr. in Mrs. Markovich, Joe Godic, Mrs. Gertrude Balis, Mis. Champa in družini, A. Pryatel, Frank in Frances Arko, Charles Terchek, družini Pinculič, A. Korenčan, in Marion Scrabanie. * Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo in sicer: Mr. in Mrs. Kukenberger, Mr. John Nainiger, Mr. Frank Dolšak, Mr. Frank čeme, Mr. Steve Pular, Mr. John Koren, Mrs. Ed. Gorzinski, Mrs. H. Dugo-leski, Mr. Marian Scrabenic, Mr. Dan Sonntag, Mr. Joseph Novosel, Mrs. M. Kapud-ga, Mr. Joseph Cergol, Mr. Ludvvig Ogrinc, Mr. Joseph Mlakar, Mr. A. Prijatelj, Mr. Joseph Klinek, Mr. Rudy Božeglav, Mr. Frank Zafred, Mrs. J. Brass, Mr. Joe Kern Mr. F. Arko, Mr. Anton Tomažič, Mr. John tložanc, Mr. John Dane, Mr. Joseph Kmett, Mr. Joe Modic, Mr. John Zallar, Mr. Clias. Lesjak, Mr. Thomas Kasunic, Mr. -Joseph Smith, Mr. P. J. Stakich, Mr. Otto Zimerman, Mr. Frank Barber, Mr. Stanley Eržen, Mr. M. Spehar, Mr. M. Preskar, Mr. H. S. Lutz, Mr. Frank Martino, Mr. John Dodasli, Mr. C. White, Mr. Pete Mihelic, Mr. A. Kastelic, Mr. A. Janko-vič, Mr. M. Jerič Jr., Mr. G. Snyder Mr. L. M. Aspinwall, Mr. Jelencic, Mr. K. Su-lak, Mr. Anton Godina, Mrs. P. Mausar, Mr. Charles Starman, Mr. Jos. Vene, Mr. V. Godina, Mr. L. Ogrinc, Mrs. Mary Thompson, Mr. F. Bcncic, Mr. C. Zallar, Mr. Win. Zimerman, Mr. F. Kapel, Mr. J. Uro vat, Mr. Wm. McSweeney in Jimmy Hočevar, Mr. F. Marinčič. Dalje se zahvalimo fantom od društva sv. Jožefa, ki so spremljali krsto kot častna straža ter pogrebcem, ki so ga nosili; Mr. Nick Yovich, Mr. Clias. Montague, Mr. Jerry Warlike, Mr. Tony Klemenčič, Mr. Pete Miliclich Mr. Pete Stakich. Hvala vsem, ki so ga kropili ko je ležal na mrtvaškem odru ter ga spremili na zadnji njegovi zemeljski poti. Iskrena hvala čast. g. Monsignor Vitus Hribarju od cerkve Marije Vnebovzetja za opravljene pogrebne obrede in ganljiv govor. Hvala tudi pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in najboljšo poslugo. Posebna hvala Mrs. Svetek za veliko vsestransko pomoč ob času žalosti. V posebno dolžnost si štejem, da se iz dna srca zahvalim mojim dragim prijateljem, ki so bili tako požrtvovalni ter toliko dobrega storili zame v dneh nesreče in tuge in sicer: Mrs. L. Torkar, Miss Theresa Dolsak in Mr. Nick Yovich. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega prosim, da oprosti ter se mu isto najlepše zahvalim. Kruta usoda je odtrgala od moje strani Tebe, moj dragi. Vse se mi zdi kot grozen sen, ki se spreminja iz dne v dan v strašno gotovost, da sem Tebe izgubila po 19 mesecih srečnega skupnega življen ja za vedno. Moje srce je polno bridkosti in moje oči so polne grenkih solz. Vprašujem zakaj vse to? Odgovora ne dobim. Počivaj mirno in pokojno, dragi, v naročju matere zemlje, dokler se ne sni-devn na kraju večnega blaženstva. »O1 F lel el :a P< c >, n< rt ji li e Čl ei ei pl o te a li tf o C n rt c |i 1 i )i t k č t e: t! e r! ] 1 Mil J >K KI), žalujoča soproga. V Cleveland, Ohio, 9. julija, 1935 Jtopfj pfet^m