ŽIVLJENJE Qb slovenskem kulturnem prazniku Slovenski kulturni praznik, 8. februarje za nami. Zanimivo je že dejstvo, dapraznujemo naš kulturni praznik na obletnico smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kakor da bi z našim kulturnim življenjem, ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo nadaljevali bogato dediščino našega literarnega velikana. Kako nam to uspeva je v tem trenutku morda temeljno vprašanje. Morebiti velja nehati dolgoveziti o oblakih> če čepimo na tleh, tu, ta hip Raje si oglejmo, kako je z dejavnostjo na kulturnem področju v Žireh. Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Ziri kot organizacija, kije ustanovljena v Žireh prav zato, da združuje interese amaterskih kulturnih delavcev, deluje v skromnih razmerah. Sredstva občinske kulturne skupnosti so minimalna, prostori društva za današnji čas zastareli nefunkcionalni, za sodelujoče ali tudi za gledalce in poslušalce sila neudobni mrzli, skratka nesimpatični. Načrti za obnovitev se sicer pripravljajo, toda vse kaže da bo dandanes možno pripraviti le prvo fazo, to je načrte, posebno, če vemo, da bi vse skupaj stalo blizu dveh starih milijard. V tem vzdušju in razmerah je kino sekcija še vedno sposobna pripraviti 3-4 predstave tedensko pri čemer so zlasti četrtkove, najbolj obiskane. Tudi nekatere druge dejavnosti so se lepo razcvetele; ženski pevski zbor je številen, kar kvaliteten in prizade-A fash,'n« sekcija se hrabro spoprijema s težavami; dramska sekcija pravkar išče igralce in druge sodelavce, ni zlomek, da jim jih ne bo uspelo dobiti med tolikimi »igralci*; likovna sekcija tu in tam pripravi kakšno razstavo, malo mani pa je oZasnTkom. ^ VZg°je: l,terarna 8ekciJa se kazala * Zirovskim O ostalih kulturnih skupinah vemo: Godbeno-pevsko društvo Alpina s pihalnim orkestrom in moškim pevskim zborom je že nepogrešljivo skorajda na vsaki prireditvi, Moški zbor podjetij prav tako. galerijo"" ^ 2 lePimi< toda samotnimi muzejskimi zbirkami in ponavadi prazno Knjižnica, ki deluje v okviru Loške knjižnice, je nekako v senci. Morda bi lahko uporabili žirovska sredstva obveščanja za predstavitev novih zbirk in knjig in s tem širili krog bralcev. Da ne pozabim še osnovne šole. Tu je tudi kulturno društvo s svojimi sekcijami pa tudi knjižnico. Pregled dokaj pestre dejavnosti bi bil tako nekako zaključen. Zaključene pa niso stvari, ki ne tečejo, kot bi želeli... Seveda, za vse so »utemeljeni vzroki«, kaj pa, če jih vedno ni: Ali smo najbolje organizirani? Ali so zveza mladine in komisija za kulturo kaj razmišljali o sodelovanju med kulturnimi in drugimi skupinami? Saj veste: imamo omejena sredstva, omejene prostore, samo 4350 ljudi... Imamo tudi animatorja kulture, pa niz zadolženih animatorjev kulture pri OO sindikata. Kaj če bi se dogovarjali: kaj, kje, kako in kdo na kakšen način v sedanjem času. Vsi in brez ograj! Saj je na primer Družbeni dom Partizan še vedno tako prazen. N.P. OBČNI ZBOR DRUŠTVA FINANČNIH IN RAČUNOVODSKIH DELAVCEV 2IRI V petek, 29. januatja so se na občnem zboru sestali člani Društva finančnih in računovodskih delavcev. Društvo združuje 118 delavcev finančno računovodskih sktorjev vseh delovnih organizacij na ži-rovskem območju, vanj pa so vključeni tudi delavci drugih služb, ki sodelujejo s temi sektorji. Po poročilu o delu v preteklem obdobju, ki ga je podal dosedanji predsednik Janez Bohinc in programu za delo vnaprej, so prisotni izvolili nove organe društva. Novo predsedstvo sestavljajo Mira Naglič, Metka Primožič, Franci Mlinar, Janez Bohinc, Nada 2ust, Silva La-hajnar in Silva Trček. Ker je bil občni zbor združen tudi s proslavo 1. februarja, Dneva finančnih in računovodskih delavcev, je sledil de slavnostni govor ob Srazniku, v katerem je anez Bohinc opozoril na možnosti raziiritve dejavnosti, predvsem na družabnem področju v obliki raznih srečanj z ostalimi druitvi v Škofjeloški občini. Omenjeno pa je bilo tudi, naj bi več pozornosti posvetili tudi strokovnemu delu, saj bi lahko z večjim medsebojnim sodelovanjem vsaj v okviru žirovskih delovnih organizacij razrešili marsikateri problem, ki se pojavlia pri delu finančnih delavcev. Helena KAVČIČ DELO fflasiio tlvlarviT dvlorm* oi't/ u ni z u v ij<> alpina Uri LETNIK 20_ŠTEVILKA 2_2IRI, FEBRUAR 1982 Ob rob sklepov delavskih svetov 27., 28. in 29. januarja so se na rednih sejah sestali delavski sveti TOZD Proizvodnja, DSSS, TOZD Prodaja in delovne organizacije. Imeli so zelo obširne dnevne rede, tako da so se seje močno zavlekle — člani DS TOZD Proizvodnja so razpravljali celih 5 ur. Pa poglejmo, o čem vse so govorili. Delegati vseh delavskih svetov so poslušali poročilo inventurnih komisij in v zvezi s tem sprejeli tudi nekaj sklepov. Tako naj se vrednostne vknjižbe v predlagani višini preknjižijo v dobro izrednih prihodkov, oz. v breme izrednih izdatkov. V skladišču materialov je potrebno poslovanje organizirati tako, da bodo skladišča pod kontrolo, da bodo zaklenjena, proizvodnja pa preskrbljena s potrebnimi materiali. Za predlagane odpise naj inventurna komisija poskrbi,' da bodo do 1. 3. 1982 tudi fizično uničeni, za predlagana iztrošena osnovna sredstva pa mora komisija za prodajo oceniti, izvesti licitacijo in prodajo. Rokovanje z osnovnimi sredstvi je potrebno organizirati tako, da bo mesto njihove uporabe vedno razvidno. V zvezi s skladiščem gotovih izdelkov, kjer je inventura pokazala precej drugačno stanje od dokumentiranega, pa so delavski sveti sprejeli sklep, da naj se zadeva preda odboru samoupravne delavske kontrole, ki mora o izsledkih poročati na naslednji seji delavskega sveta. Člani delavskih svetov so razpravljali še o pristopu k samoupravnim sporazumom SI-SEOT ter o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS. Izredno obširna je bila razprava na delavskem svetu TOZD Proizvodnja o predlogih sprememb analitičnih ocen za dela, ki pridejo v po-štev za povišanje za eno grupo, poleg normiranih. Na prvotni predlog je bilo v javni razpravi danih precej pripomb, ker predlog nikakor ni bil v skladu s stališčem, da je potrebno normirana dela bolje ovrednotiti, po tem predlogu naj bi se namreč za eno grupo povišala praktično tudi vsa proizvodna režija. Odbor delavske kontrole TOZD Proizvodnja je zavzel stališče, da predlog, po katerem bi se povišala tudi vsa proizvodna režija, ni v skladu s težnjami po boljšem vrednotenju proizvodnega dela. Družbenopolitične organizacije so predlagale, da povišanje grup režijskih delavcev velja le do del »odprava ozkih grl« in »zame- njava VKV delavcev«, ne pa tudi za ostalo proizvodno režijo. Komisija za delitev sredstev za osebne dohodke se je sestala tik pred delavskim svetom TOZD Proizvodnja, vendar ni pripravila novega predloga in ni zavzela nobenega stališča. Po daljSi razpravi na delavskem svetu so delegati sprejeli naslednje zaključke: 1. postavlja se potreba, da se natančno pregleda vsa režijska delovna opravila v proizvodnji 2. ugotoviti je potrebno, katera režijska dela v proizvodnji bi še lahko bila normirana in pripraviti ustrezen predlog 3. za pripravo teh predlo- §ov se zadolži komisijo za elitev sredstev za osebne dohodke ter organizatorja nagrajevanja. Delavski svet delovne organizacije pa je sprejel še sklep, da je potrebno predlog obravnavati tudi na skupni komisiji za delitev sredstev za osebne dohodke, in stališča uskladiti na nivoju delovne organizacije. Delavski svet TOZD Proizvodnja je obravnaval in sprejel tudi samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje s firmo Koteks-Tobus iz Ljubljane. Z omenjeno firmo imamo podpisan 5-letni sporazum o sodelovanju predvsem na področju izvoza naših izdelkov na nekatera tržišča. Zaradi določenih zakonskih sprememb je potrebno obstoječi sporazum nadomestiti z novim, ki upošteva nove zakonske spremembe. Sporazum je na seji podrobneje obrazložil glavni direktor DO, ki je tudi spregovoril o odkupu dela firme »Alpina Sports Corporation« ZDA. Ta firma je bila ustanovljena leta 1975 s ciljem prodajati naš zimskošportni program pod blagovno znamko »Alpina«. Naše izdelke je na ameriškem tržišču poleg Alpine Sports prodajal tudi Heierling. Torej sta eden drugemu delala konkurenco, hkrati pa oteževala našo proizvodnjo zaradi različnih modelov. V letu 1981 smo se odločili, da bomo odslej naprej v ZDA prodajali le pod blagovno' znamko Alpina in smo odpovedali sodelovanje Heierlingu. Ker želimo, da bi bila naša prodajna pot na tržišče v ZDA čim bolj sigurna, razmišljamo o odkupu dela delnic, s tem bi torej postali delni lastniki firme. Kaj s tem pridobimo: Lastništvo dela firme pomeni za Alpino dolgoročno garancijo za prodajo naših izdelkov v ZDA, hkrati pa tudi omogoča vpogled v poslovanje firme in sodelovanje v poslovnih odločitvah. Se bolj bi lahko uveljavljali ime Alpine v ZDA, hkrati pa si mogoče zagotovili tudi določene ugodnosti glede najemanja kreditov. Dogovorili smo se, da bi delež v firmi odkupili skupaj s Koteks Tobu-som in sicer vsak po 12,5 % delnic firme Alpina Sports Corporation. Delavski sveti so dali v javno razpravo predlog sprememb pravilnika o uporabi službenih vozil, po katerem bodo vozniki prevzeli večjo odgovornost za vozila. Pred prejemom avtomobila bo podpisal poseben zapisnik, s katerim se bo zavezal, da bo avtomobil uporabljal le za družbene potrebe in zanj lepo skrbel. Avtomehanik pa bo s svojim podpisom garantiral, da je avtomobil tehnično brezhiben. Ustanovili bodo tudi posebno komisijo, ki bo skrbela za službene avtomobile. Uporabnik službenega avtomobila bo materialno odgovoren za vso škodo v zvezi z uporabo službenega avtomobila, če jo je povzročil namenoma ali i z hude malomarnosti. Delegati v delavskih svetih so sprejeli tudi poslovnik o delu samoupravnih delovnih skupin, obravnavali sezname predlaganih vodij SDS ter dali v javno razpravo osnutek poslovnika o zborih delavcev in delovanju delavskih svetov. Poslovnik ureja konkretne naloge zborov in delavskih svetov, točno opredeljuje postopek in način njihovega dela, pravice in dolžnosti delavcev oz. delegatov, pisanje zapisnika, še posebej pomembno pa je področje povezovanja delegatov s samoupravno delovno skupino, oz. z okoljem, ki ga zastopa. Pričakujemo vaše predloge in pripombe o omenjenem poslovniku, saj bomo le na tak način na podlagi izkušeni izdelali poslovnik, ki bo uporaben v različnih konkretnih primerih. Delegati so sprejeli tudi predlog sprememb Samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev ter razpis za dodelitev družbeno najemnih stanovanj delavcem Alpine za leto 1982. Na razpis se lahko prijavijo delavci, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in niso lastniki, solastniki ali imetniki stanovanja ter so na dan razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas v Alpini. Prav tako so delavski sveti obravnavali in sprejeli točkovno listo prosilcev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, oz. za stanovanjsko posojilo. Delavski svet TOZD Prodaja je odobril še dodatna sredstva za adaptacijo in izdelavo opreme za prodajalno Bjelovar I v višini 350.000,-din, za adaptacijo prodajalne v Bihaču v višini 100.000 din ter za adaptacijo prodajalne Alpina v Metiiki v višini 100.000,- din. Prav tako so tudi razpravljali o nakupu novih lokalov za prodajalne v Logatcu, Na-šicah, Vukovaru in Veliki Gorici pri Zagrebu. Strinjali so se z omenjenimi nakupi, s tem da bo potrebno narediti rebalans plana in določiti prednostno listo teh investicij. Delavski sveti so obravnavali in sprejeli tudi letni program ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ta urejuje organizacijo narodne in civilne zaščite, organizacijo proizvodnje v izrednih razmerah, temeljne usmeritve razvoja SLO in družbene samozaščite v letu 1982 ter plan za izvajalce konkretnih nalog ter finančno ovrednotenje plana. Precej časa pa so na sejah govorili o zahtevkih za varstvo pravic delavcev. Kako pa si lahko razlagamo dolžino sej delavskih svetov (TOZD Proizvodnja - 5 ur, TOZD Prodaja - 4 ure, DSSS - 3 ure, delovne organizacije — 3 ure)? Dolga seja še ne pomeni tudi uspešne seje. Predvsem pa so dolge seje utrujajoče za vse delegate. Kako pa bi dosegli, da bi bile seje krajše, kljub obširnemu dnevnemu redu? Dobro pripravljeno gradivo in predlogi, kratke razprave razprav-ljalcev, ki se morajo nanašati le na obravnavano točko, točen prihod na seje. Predvsem pa naj delegati v delavskih svetih bolj posredujejo mnenje samoupravne delovne skupine, manj pa svoje osebno mnenje, kar se je na primer pokazalo pri razpravi o povišanju oz. nepoviSanju grup proizvodni režiji. Mišo CEPLAK dogovarjamo se - dogovorili smo se dogovarjamo se - dogovoriti smo se N:i sejo bolj olajšati delo. Kako nameravamo to doseči? Ko bodo vodje delegacii prejeli gradivo, bomo v službi za samoupravna in pravna vprašanja poizkušali oblikovati povzetke pomembnejših gradiv ter jih posredovati preko sredstev obveščanja. Naloga delegatov bo, da bodo o obravnavanih problemih povprašali sodelavce — svojo delegatsko bazo in na seji konference delegacij posredovali njihovo mnenje. Na sejah konference delegacij bomo izoblikovali skupno stališče in določili delegata, ki bo na seji skupščine zastopal naše stališče. S tem želimo doseči več stvari: 1. približati delegatsko odločanje vsem delavcem 2. olajšati delo delegatom 3. povečati razumljivost informacij 4. izboljšati obveščanje delavcev o pomembnejših zadevah. Če nam bo to uspelo, bomo dosegli tudi glavni cilj: Izboljšati učinkovitost delegatskega sistema. M. C. Referendum in volitve v samoupravne organe 18. februarja bomo na REFERENDUMU SPREJELI SPREMEMBE naslednjih samoupravnih sporazumov: 1. Samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev 2. Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih 3. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD ^in DSSS. VOLILI PA BOMO DELEGATE ZA NASLEDNJE SAMOUPRAVNE ORGANE: 1. Delavski svet DSSS 2. Delavski svet TOZD Prodaja 3. Delavski svet delovne organizacije 4. Disciplinsko komisijo 5. Odbor samoupravne delavske kontrole DSSS in 6. Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Prodaja _IVLC. DO ALPINA ŽIRI n. tel. o. TOZD OWITEV ŽIRI n. tub. o. TOZD OBUTEV GORENJA VAS •». tub o. TOZD PLASTIKA Zlfll. n tub o. TOZD PRODAJA n. aub. o ŽIRt, 64234, Sum «•* 23 Telo Ion 064 692t>U TeW« 34 622 •won Nws'nev prodb.yn3i.oa iz Travnika. Po&to znam da sto u uredništvu nafierj listo "DELO ŽIVLJENJE" ,ja Vnm se obračam sa ovim dop-»son,a ako želita stavi ha n;?. n i)elo ili fro ds.ita Prasjedniku LWK. Člnn nam samoupravne rndni čk<£rontrole u dni,1n,jem tekstu I3UK ve6 dvije ~odina koliko i sam motrit trnja.'/.a vri Jem« mandata sam samo jednom bila pozvnna u "ALPTNU" rndt snmo"; upoznavnnja i hiranja Fresjednika .-JAK.Od tada viua nista naznnn o ^adu /K niti o bilo cemu ;to se dešavslo sa ovora kontrolom.N^moru da sVatim da za 2. "o-Hn* ni je bilo niti jedne intervencije ili pritužbe odnosno Kalbe od strane raerspektivi združiti v sedanji hali plastike, do tedaj pa ostane. za razliko od predhodnih sezon, ko je tekla v več oddelkih, na Colu proizvodnja notranjih čevljev, v hali plastike ostalo, torej se bo že število lokacij te izdelave zmanjšano na dve. Pozneje naj bi v obratu Col izdelovali obutev od vhoda materialov do izgotovljene obutve, seveda po skrajšanem montažnem postopku. Sedanja šivalnica v Zireh in Gorenja vas ter kooperanti bi oskrbovali z gornjimi deli montažo za lahko in športno obutev v lepljeni tehnologiji. Z vsem skupaj smo torej šele na startu, delno v prvi fazi. Srečujemo se z nepremostljivimi problemi, ki nimajo nič skupnega z novo organizacijo, to je pomanjkanjem materialov. Namesto, da bi vzpostavljali doslednejšo plansko disciplino, skrbeli za kvalitetnejšo pripravo dela in kvalitetno organiziranost proizvodnje, kar je prvenstvena naloga vodij linij, ki so svoje dolžnosti že prevzeli, porabijo velik del svojega časa, da ugotavljajo skupaj s planerji za posamezne kombinacije porazdelitve razpoložljivega materiala in dnevna preštevanja delavcev, koliko jih bo lahko delalo, koliko jih bo moralo ostati doma. Zaradi zmanjšanih zmogljivosti ne dosegamo dnevnih planov, kar že ogroža izpolnitev letnega plana. Kdaj bomo vse to nadomestili je dokaj vprašljivo, saj glede na vedno nove omejitvene ukrepe pri uvozu reproma-terialov in vedno večje zahteve domačih proizvajalcev materialov po devizni udeležbi, ne moremo preveč optimistično ocenjevati oskrbo z materiali tudi v letu 1982. Kot vidimo, nam čas niti najmanj ni naklonjen, da bi lahko z boljšo organizacijo dosegli tudi vidno boljše rezultate. To pa pomeni, da bo treba še toliko več prizadevanja in upornosti na poti k zastavljenemu cilju. Tone KLEMENClC Ne gre vse gladko bo UPMA roib l-SPl-oli/vo-J \FHMiCno- HABLVM TOJO PKOZVODNJA ^f^g"**' u. ta u Aitleo obuitu dgamtelt oroa/ama -Sf^ ^pZH pj rzr-^H llggfel HM fra^H HžH 1 IfcžM fiFl P^l i^lhl 11 fc^žl Spon** L./&WI Ik/ŽSUJ l-JitL^ banotrii \ UhualnSHa. etS . Hatinotoiu*. H . 6lS" iahniSna , ~ t^ltu U>aJ/t (Z»traJ< m* . . PriKo. . - šiuatnica. - ^•"almco. - 1 a»tofnmmt -^^p^f^np^fen {El 1 fcMtero®* /ZctetoLXijipr 617 'Xdttoutxnja itucLti - talxcx.rjik r^UmCcUxf/ L monloia - *aUul*eJ/ ta. - dW»J e&Ja /a _ Qdviiniefttxcipj __ L-j tiskar M Ur^'-"«- L ^mfor>' -Si/jb Uhndettn. _ trifmuM. XO. Kako ustvarjamo Težave lahko premagamo le s skupnimi močmi Kontrolorji panterjev opravljajo odgovorno delo Pomanjkanje materialov je resneje prizadelo tudi našo delovno organizacijo. Konec januarja so se tako sestala vodstva družbenopolitičnih organizacij in nekateri vodilni delavci Alpine in se dogovorili, kako reševati razmere, v katerih smo se znašli, še posebno zato, ker lahko pričakujemo, da bodo podobni problemi tudi v prihodnje. Toda nikakor se ne smemo sprijazniti s tem, temveč se moramo na vsakem koraku in vsak zavedati, da tudi s svojim odnosom do dela lahko olajšamo situacijo in pripomoremo k boljšim rezultatom. Menimo, da je v tem trenutku treba še posebno paziti, da smo pri delu disciplinirani, da smotrno izkoriščamo delovni čas in čimbolje tudi surovine in delovna sredstva, s katerimi delamo. Na omenjenem sestanku je bilo še posebej poudarjeno, da ne smemo nasedati nekaterim informacijam in posameznikom, ki vnašajo zmedo in paniko ali slabo voljo. Probleme bomo mnogo lažje reševali, če bomo složni in dosledni. Na sestanku so sprejeli naslednja stališča v zvezi z reševanjem nastalih težav. Po vrsti naj bi ukrepali takole: — kot prvi ukrep za -reševanje težav bi bila prerazporeditev delovnega časa — kolektivni dopust poleti naj hi letos skrajšali za 1 teden, to je 5 delovnih dni — če bi se težave še pojavljale, bi posamezniki ali skupine koristili individualni dopust, pri tem naj bi več dopusta koristili tisti, ki imajo tudi več dni dopusta — ob ponavljanju težav pa bi prišli na vrsto tudi izredni neplačani dopusti in pa kot zadnji ukrep — čakalne ure — v primeru, da bo zastojev več kot za en teden, bomo v času, ko bo dovolj materiala, delali tudi ob sobotah, če bo seveda potrebno — isto velja tudi za režijske delavce. Pri tem pa bo treba ugotavljati, katere službe imajo zaradi zastojev v proizvodnji manj dela in se zato lahko prilagodijo omenjenim ukrepom, saj vemo, da bodo v takih razmerah nekatere službe imele še več dela — da bi v rednem delovnem času lažje reševali težave, bi v bodoče, dokler bo položaj težaven, uskla-jevalne sestanke pripravljali popoldne — sprejeto je bilo tudi priporočilo, naj bi se nadur praviloma ne plačevalo, temveč bi jih posamezniki koristili, ko se bo položaj izboljšal — samoupravni organi in družbenopolitične organizacije bodo sproti spremljale razmere. Če bo potrebno, se bodo sestale in sprejele določene ukrepe. Na primer, če bo čakalnih ur veliko, bi delavski sveti sklepali o zmanjšanju indeksa uspešnosti delovne organizacije. Upamo, da se z omenjenimi ukrepi in rešitvami strinjate, in pričakujemo vaše vsestransko sodelovanje. Navedena stališča so na sejah konec januarja sprejeli tudi delavski sveti. M. C. Brez surovin ni finalnih izdelkov V letu 1981 se je usnjarsko-predelovalna industrija znašla v izredno težkem položaju, katerega posledica so zastoji pri izdelovalcih čevljev v zadnjem četrtletju leta 1981 in v začetku leta 1982. Zakaj tako, se sprašujemo, saj imamo v Jugoslaviji vendar veliko surovin — surovih kož, usnja za čevljarje pa premalo. Odgovor dobimo že, če vemo, da imamo doma komaj 50 % surovih kož, ostale pa je potrebno kupiti za konvertibilne devize. Združenje usnjarjev in čevljarjev v Sloveniji je začelo razmere obravnavati že leta 1980. Od tedaj tečejo pogovori in dogovori, kako priti do manjkajočih količin, kako bi to dosegli in pod kakšnimi pogoji. Združenje je ob pomoči Ko-teks-Tobusa pripravilo osnutek za sporazum, ki naj bi temeljil predvsem na naslednjih pogojih: — Izvoz gornjega usnja zmanjšati in izvažati obutev, izdelano iz gornjega usnja. — V republiki Srbiji, ki ima trenutno še edina višek kož investirati določena dinarska sredstva in si tako vsaj za obdobje 10 let zagotoviti redni pritok surovih kož. — Določiti višino združevanja deviz, ki morajo pokrivati manjkajoče količine surovih kož, katere bomo morali uvažati in seveda tudi potrebne kemikalije za predelavo in dodelavo usnja. Dogovor, ki temelji na navedenih načelih, ki so edina možna pot iz izredno težkega položaja, je za nekatere delovne organizacije težje sprejemljiv, saj zahteva poslovno igro z odprtimi in čistimi kartami. Na zadnjem sestanku 10 združenja je bilo zagotovljeno, da bodo izračuni za skupno vlaganje in združevanje deviz pripravljeni v prvem tednu februarja. Za nas čevljarje je vsak dan pomemben, saj ni zanesljivo, če bo dobava usnja potekala normalno. Z ozirom na to, da sem veliko sodeloval v pripravi in oblikovanju določenih stališč, sem prepričan, da bo dogovor do konca fe- bruarja sprejet, kar pomeni ustrezno zagotovitev in povezavo trenutno izredno neustreznih tokov v vsej predelovalni verziji od surovinarjev do predelovalcev. Poudarim naj tudi, da smo v povezavo na tem področju vključili tudi proizvajalce usnja iz drugih republik. Morda ob koncu še nekaj podatkov, ki predstavljajo vrednost sredstev za združevanje: — za ohranitev domačih virov kož potrebujemo 10 starih milijard dinarjev — za uvoz kož in kemikalij je potrebno združiti s strani čevljarjev v SR Sloveniji približno 10 milijonov $. Dinarska in devizna sredstva se morajo združiti v letu 1982. Ker so številke zelo visoke je razumljivo, da temu ustrezno potekajo dogovori zelo počasi. Jože BOGATAJ Takole izgleda zunanjost nove tovarne na Colu Težave proizvajalcev obutve pri nabavi reprodukcijskega materiala in njihove izvozne obveznosti so se v letu 1981 odražale tudi pri prodaji na domačem trgu. V maloprodajni mreži je prodaja v odvisnosti od domače proizvodnje in proizvodnje 40 ostalih proizvajalcev, od katerih obutev kupujemo za dopolnitev naše ponudbe. Domača lahka obutev je bila v obeh sezonah (pomlad — poletje in jesen-zima) dobavljena v glavnem v rokih in ustreznem materialu. To potrjujejo tudi odstotki prodaje, zlasti dobra prodaja je bila v sezoni jesen — zima in to 77 rt. Najboljša prodaja je bila pri ženskih škornjih (82'O, kjer smo imeli cene konkurenčne; pri tem gre velika zasluga vgrajenemu umetnemu materialu, ki obutev zaradi oprostitve plačila prometnega davka poceni v poprečju za 18 ri. Te obutve pa smo količinsko naročili največ. Pri pancerjih in obutvi za po smučanju (apreski) pa je domača prodaja izgubila precej, saj smo nekaj količin odstopili za izvoz, nekaj pa ni bilo v celoti proizvedeno zaradi pomanjkanja materiala. Prav ta obutev predstavlja največji delež v prodaji na debelo (an-gro), ki bi postavljeni plan prodaje lahko še bol j povečala. Kljub temu je bil plan prodaje na debeio presežen za 46 c(. Pri obutvi, ki so nam jo prodali naši dobavitelji, je bilo precej več zamud dogovorjenih rokov dobav kot pri Alpina obutvi. Poleg zamud v dobavi je bilo precej naročenih količin preklicanih, kar smo morali nadomestiti z drugimi modeli. Vse to pa je deloma opustošilo ponudbo. Navkljub vsem težavam, ki so nas spremljale, pa ocenjujemo prodajo v maloprodajni mreži kot zelo dobro. Postavljeni plan smo presegli količinsko za 3 %, vrednostno pa za 24 %. Realizacija v primerjavi z letom 1980 pa je bila povečana za 37 %. Lansko leto v mesecu januarju so bili zaposlenim ženskam v Alpini predstavljeni modeli kolekcije jesen-zima, 81. Po rezultatih ankete so bili najbolje ocenjeni elegantni škornji. Tudi prodaja te grupe škornjev je bila zelo dobra — 86 rt.' Od vseh grup škornjev pa je bila najboljša prodaja tako imenovana »Robin Hood« grupa (97 f), za katero pa so se pri anketi odločile le mlade po-trošnice v starosti od 18 do 25 let. Skupna ocena modelov (po anketi in prodaji) nam daje dobre napotke pri izbiri nove kolekcije za jesen —zimo 82. Tudi to kolekcijo bomo pred dokončnim izborom dali v oceno našim delavkam. Silva PIVK Pišejo nam iz prodajalne Kranj 15. februarja bo preteklo 20 let od otvoritve prodajalne v Kranju. Začeli smo trije delavci in prvo leto prodali za 95 milijonov din obutve. Sedaj nas je zaposlenih 10 in dve učenki 2. letnika šole za prodajalce. V preteklem letu smo prodali 56.000 parov obutve, v vrednosti skoraj treh milijard starih dinarjev. Prodali bi še več, če nam ne bi primanjkovalo gumijaste obutve, apreski in copat. Tudi obutve za mlade, t. j. »Robin Hood« stil bi več prodali, če bi jo dobili. Vsa leta smo se trudili in dosegali soliden promet in se v mreži uvrščali po prometu med prvih pet prodajaln. Preteklo leto smo dosegli šesto mesto, ker so se medtem odprle povečane prenovljene prodajalne (V araždin). Kranj je industrijsko mesto s kmečkim zaledjem. Taki so tudi naši kupci, ki iščejo mod- no, kvalitetno in obenem ceneno obutev. Prvič, da nam je uspela grupa za mlade in bi jo prodali vsaj še enkrat toliko, kot smo jo naročili. Ko smo te modele naročali, smo bili z naročilom previdni iz prakse preteklih let, saj smo obutev namenjeno za mlade, vsaj pri nas prodali šele takrat, ko je bila cena občutno znižana. Modeli so bili lepi in tudi naši mlajši kupci so se začeli bolj zanimati, kaj delamo doma, ker ni več tako enostavno in poceni po čevlje čez mejo. Vedno smo se trudili za čim-boljše rezultate tako v prometu, kot sicer. Vedno nam to ni uspelo, zlasti višina zalog, katere nam povečujejo slabi sortimenti, ki so določeni po področjih, pa bi morali biti prilagojeni vsakemu modelu, oz. kopitu, žal pa ne moremo vplivati nanje. Zalogo imamo, nimamo pa številk, za katere vprašujejo kupci. 10 let smo sodelovali na Šuštarski nedelji v Tržiču in nismo dovolili, da bi na taki prireditvi manjkala naša firma. Vsako leto sodelujemo tudi na smučarskem sejmu. Prva leta so bili v prodajalni zaposleni večinoma K V čevljarji, ker so potem opravili prekvalifikacijo za prodajalca pri nas - 10 delavcev. Obenem smo izučevali svoje ljudi preko Šolskega centra za blagovni promet in tako izučili 11 učencev, dve pa sta sedaj končali drugi letnik, teoretični del, in sedaj po počitnicah prideta na prakso. Zal ne bomo tudi v bodoče izučevali učencev, ker ni podpisan sporazum in bosta učence naše stroke izučevala le Peko in Planika. Sodimo, da je Gorenjska tako velika in imamo tu 6 prodajaln, da bi bilo potrebno podpisati sporazum o izučevanju učencev naše stroke. Tudi probleme imamo. Na kolektivnih sestankih poskušamo reševati težave, čutimo pa pomanjkljivo povezavo z vodstvom v Zireh. 3. avgusta 1980 smo odprli prenovljen lokal (prvič v 18 letih), kateri pa še danes ni povsem dokončan. Predizbirni oddelek ni dokončno urejen. Zato smo predlagali, da bi nam premestili blagajno in na njenem mestu okrog stebra uredili predizbiro za žensko in otroško obutev. Razsvetljava lokala ustreza kvečjemu za butik, ne pa za prodajalno s 30 milijoni prometa. Izložbe se nam v zimskem času še vedno rosijo, tako, da kupci ne vidijo čevljev v izložbi. Problem pa je tudi aranžerski material oz. nujno bi bilo, da bi imeli aranžerja, ki nam bi nekajkrat letno uredil izložbe po svojem okusu. Sami se trudimo, pa nam včasih zmanjka zamisli, če pa čevelj ni v izložbi, pa ni prodajen. Tudi s pravilnikom o nagrajevanju bi bilo potrebno vsakega posameznika bolj zainteresirati za večjo prodajo in ga v tem smislu tudi nagraditi. Beatrika POKLIC Komun Andrcjku i z oddelka termoplastov Kako ustvarjamo Kolekcija jesen-zima zelo uspešna Kako ustvarjamo Ne čisto po planu Plan investicij smo sprejeli tudi za vlaganja v maloprodajno mrežo. Približno 4 milijarde starih dinarjev naj bi letos namenili za razširitve prodajnih zmogljivosti oz. izboljšanje delovnih pogojev v prodajalnah. »Če ocenjujemo tovrstna vlaganja lani, lahko trdim, da se je povsod izplačalo«, meni vodja maloprodajne mreže Ivan Capuder. »Za letos smo sestavili kar realen plan, toda izgleda, da ga bo potrebno nekoliko spremeniti. Predvsem v tem pogledu, da načrtujemo nakup štirih lokalov in sicer v Logatcu, Našicah pri Osije-ku, Vukovaru in Veliki Gorici pri Zagrebu. Povsod imamo kar ugodne ponudbe in zato bomo verjetno predlagali delavskemu svetu TOZD Prodaja spremembo plana. Z nakupom lokala v Logatcu bi rešili problem, ker se bomo morali izseliti iz sedanjih prostorov, poleg tega pa bomo v novi prodajalni lahko odprli tudi oddelek za športni program. V Našicah pri Osijeku imamo zelo ugodno lokacijo v strogem centru mesta, kar je za prodajalno obutve zelo pomembno in močno povečuje promet. Podobno je s ponudbo v Vukovaru, kjer je lokal prav tako v centru, hišo, ki naj bi jo kupili, pa bi z manjšimi prerazporeditvami v prvem nad- stropju, lahko uredili za prodajo športnega programa. Kot vse kaže, se naša športna usmeritev lepo podaljšuje tudi na področju prodaje, saj nam v Veliki Gorici pri Zagrebu kaže ugoden nakup lokala v novem centru mesta, s tem da bi tudi tu lahko prodajali športni program«, je končal Ivan Capuder. Tako vse kaže, da bo Alpina kmalu imela pokrito ozemlje vse države, torej da bodo prodajalne v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah razen v Makedoniji in Kosovu. Ostale investicije, tu gre predvsem za obnovitve v prodajalnah, bodo predvidoma tekle po planu. Pri tem nastopajo nekatere težave, na primer že pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije. Tudi pri samih delih nastopajo problemi, ker skupina za adaptacije zaradi prezasedenosti ne more vsega opraviti do roka. Tudi organizacijo investicijske dejavnosti v mreži bo treba bolje opredeliti in določiti odgovornost. Nejko PODOBNIK Sindikat za spremembe PRED KRATKIM JE ZASEDAL REPUBLIŠKI ODBOR NAŠEGA SINDIKATA. NA PROGRAMU JE BILA TUDI RAZPRAVA NAŠEGA DELEGATA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJAR-SKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE NA 3. KONFERENCI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Republiški odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije združuje približno 70 tisoč delavcev, od tega 52 tisoč v tekstilni in 18 tisoč v usnjarsko-pre-delovalni industriji. Karakteristično za obe dejavnosti je izredno visok odstotek zaposlenih žena (v tekstilu nekatere podpanoge tudi do 80 odstotkov in več). Glede na takšno strukturo in dejstvo, da prihaja do izrazitejšega povečanja problemov na področjih, ki jih obravnava današnja konferenca, je republiški odbor že v preteklosti v okviru svoje redne dejavnosti posvečal obravnavi in razreševanju življenjskih in delovnih pogojev veliko pozornost. To aktivnost smo dodatno intenzivirali v času priprav na to konferenco, ko smo zlasti z razgovori v 18 organizacijah združenega dela preverili uresničevanje in reševanje problematike na področju socialne varnosti in politike, istočasno pa zlasti mnenja in razmišljanja ter pobude za razreševanje teh problemov v prihodnje. Z ozirom na dejansko stanje in probleme v obeh dejavnostih ter glede na ugotovitve, do katerih smo prišli v razgovorih v organizacijah združenega dela, moramo poudariti, da so pričakovanja tako republiškega odbora kot vseh zaposlenih v obeh dejavnostih, da bo konferenca sprejela konkretne usmeritve za razreševanje problemov na področju socialne politike, predvsem v smeri ugodnejšega reševanja v naših dejavnostih. V PRETEKLOSTI OGROMEN DELEŽ Vsa ta pričakovanja delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije pa so še toliko bolj upravičena, saj so prav delavci v omenjenih dejavnostih v preteklosti prispevali ogromen delež splošnemu razvoju naše družbe oziroma nastanka in razvoju nekaterih panog, ki jih danes opredeljujemo kot prioritetne oziroma osnovne nosilke našega nadaljnjega razvoja. Ob tem želimo predvsem izpostaviti bistveno slabše pogoje, v katerih so zlasti delavke v tekstilni industriji v preteklosti ustvarjale dohodek in akumulacijo, ki smo jo družbeno delili in uporabljali. S tem mislimo predvsem to, da takrat ni bilo organiziranega prevoza na delo in z dela, toplega obroka in drugih pogojev, ki danes zagotavljajo boljše razmere delavcev, tako delovne kot življenjske. Še zlasti pa se ti pogoji nanašajo na tehnologijo, s katero smo razpolagali v preteklosti oziroma s katero je opremljena današnja proizvodnja. POGOJI DELA SO SE PREMALO IZBOLJŠALI Kljub temu, da se je tehnična opremljenost kar precej izboljšala, pa se pogoji delavca — posameznika niso bistveno izboljšali predvsem zato, ker se je istočasno bistveno povečala tudi intenzivnost dela. Zato je zmotno mnenje, da je ob opredelitvi, da obe dejavnosti sodita v lahko industrijo, delo v tekstilu oziroma usnjar-sko-predelovalni industriji lahko. V preteklosti je bilo prav v smislu dokazovanja, da delo, zlasti tekstilne delavke ni lahko, opravljenih precej strokovnih raziskav tako na področju obremenitev pri delu kot nočnega dela. V zvezi s tem želimo izpostaviti zadnjo raziskavo s tega področja, ki jo je opravila Visoka tehnična šola v Mariboru (raziskava še teče) in ki prikazuje obremenitve šivilje, predice in tkalke in ki ponovno potrjuje visoke napore pri delu teh delavk in hkrati opozarja na močan vpliv intenzivnosti dela in delovnih pogojev na poškodbe oziroma okvare, ki v končni fazi povzročajo nastanek oziroma tako velik porast invalidnosti in zmanjšanje delovne zmogljivosti, s čimer se zlasti v tej panogi vse pogosteje in v večjem obsegu srečujemo. Tako raziskava ponovno ugotavlja, da se kljub uvajanju moderne tehnologije pogoji dela bistveno ne izboljšujejo, saj se ob odpravi oziroma zmanjšanju nekaterih škodljivih vplivov pojavljajo novi (na primer zmanjša se ropot, vendar se poveča jo vibracije). Ob vseh teh ugotovitvah pa je potrebno upoštevati še dodaten element, ki prav tako bistveno vpliva na zdravstveno stanje zaposlenih — delo ponoči oziroma večizmensko delo. Kljub vsem dosedanjim prizadevanjem tako organizacij združenega dela kot sindikata, da bi onseg nočnega dela, zlasti žensk zmanjšali oziroma ukinili, v naši republiki še vedno največje število žensk v nočni izmeni (tri oziroma štiri-izmensko delo) dela v tekstilni industriji — od približno 7 tisoč žensk, ki delajo v Sloveniji ponoči, jih v tekstilu dela kar 4 tisoč). Velja poudariti še to, da trenutna gospodarska situacija vpliva, da se obseg nočnega dela žena kljub družbeni usmeritvi in prizadevanjem povečuje. Če upoštevamo vse navedeno — od bistveno slabših pogojev delavk v preteklo- Šivalnicu na Colli (Ida sedaj v mnogo boljših pogojih Kako ustvarjamo sti do izrazito povečane intenzivnosti dela (na primer na osnovi že omenjene raziskave smo prišli do podatka, da je delo predice oziroma to delovno mesto obremenjeno s kar 95 odstotki), potem se ni čuditi takšnemu porastu števila invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Ob tem moramo poudariti velika prizadevanja in napore v OZD za reševanje vseh teh problemov, za katere pa lahko trdimo, da doslej širša družbena skupnost ni imela razumevanja. To velja še posebej za prizadevanja v zvezi z uveljavitvijo beneficirane delovne dobe za tista delovna mesta, na katerih so obremenitve največje in na katerih se pojavlja največje število invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Zato izkoriščamo današnjo konferenco, da v imenu vseh delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije zahtevamo, da pristojne institucije storijo vse, da se v najkrajšem možnem času uvede zavarovalna doba, ki šteje s povečanjem za tista dela in naloge, za katere se je naš RO opredelil v skupni akciji v okviru zveznega odbora (to pa so predice, tkalke in barvanje na žigrih). Menimo, da imajo zlasti delavke v tekstilni industriji za to vso moralno pravico, in da je potrebno v tem smislu vendarle upoštevati to njihovo zahtevo, ki je bila dosedaj neupoštevana. ALI JE UVAJANJE NOVE TEHNOLOGIJE -NEODGOVORNOST V zvezi s prizadevanji na tem področju se namreč ne moremo strinjati, da je krivda tako posameznih strokovnjakov kot tudi organizacij združenega dela za takšne razmere na področju invalidnosti in da je bilo njihovo dosedanje ravnanje v zvezi z uvajanjem nove tehnologije neodgovorno, tehnobirokratsko, brezbrižno in kratkovidno. S tem in po našem mnenju tudi z vzpodbujanjem drugih dejavnosti, ki se s temi problemi ne srečujejo, da ne bi bile solidarne do delavcev v teh dejavnostih, se resnično ne moremo strinjati zlasti s stališča prispevka vseh delavcev tekstilne in usnjarske industrije v preteklosti, o čemer sem že govoril. Saj bi s tako opredelitvijo izničili vse napore in prizadevanja delavcev v obeh dejavnostih, ki so bili kljub nenenako-pravnim pogojem pridobivanja v preteklosti vseskozi solidarni in s tem bili in so še prikrajšani za osebne dohodke. KAJ PA NOČNO DELO ŽENSK Menimo, da poglavje, ki opredeljuje odnos do nočnega dela žensk v bistvu pomeni odstopanje oziroma kompromis v odnosu do mednarodne konvencije, kot tudi do stališč, ki jih je sprejela Skupščina SRS in dosedanje politike, ki smo jo uresničevali v republiškem odboru na tem področju. Zato predlagamo, da se ido vprašanja nočnega dela bolj konkretno opredelimo oziroma da urejanje tega področja, tako kot smo to napravili s premeščanjem delavcev, prepustimo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih OZD samim. Sindikati pa naj dejansko preverjajo in zagotavljajo odgovornost za izpolnjevanje in izboljševanje osnovnih pogojev v zvezi z nočnim delom (topli obrok, zdravniški pregledi, prevoz na delo in z dela itd.). S tem istočasno predlagamo odpravo formalnega izdajanja soglasij, s katerim se trenutno ukvarja kar nekaj institucij. Tako rešitev namreč pogojuje tudi trenutna (pa tudi prihodnja) gospodarska situacija, ki se odraža zlasti v občasnem pomanjkanju surovin, večja naročila za izvoz itd. S tem pa tudi včasih kratkoročnem uvajanju delovnega časa (tudi nočnega dela). Druga možnost pa je v naši odločnosti, da bomo nadaljevali s prizadevanji za zmanjšanje obsega nočnega dela žensk oziroma nočnega dela nasploh, kar pa je potrebno bolj deci-dirano opredeliti v predloženem gradivu. POKOJNINE - PO TEM -KAJ JE KDO DELAL Prav tako predlagamo ustreznejše oblikovanje teksta in tudi smiselno opredelitev v zvezi z opredelitvijo na področju pokojnin; v bistvu nadaljujemo sedanjo Erakso, ko ni pomembno aj je kdo delal, ampak kje je bil zaposlen, se pravi, če si imel nizke OD, potem bo temu primerna tudi pokojnina, ne glede na formalno izobrazbo oziroma kvalifi- Pogled na montažno halo kacijo. Že dosedaj smo se v naših dejavnostih srečevali s problemom nizkih pokojnin, ki se je še zaostril s povišanjem življenjskih stroškov. Tako je prihajalo do socialne ogroženosti posameznih upokojencev, zaradi česar so nekatere organizacije združenega dela delale tudi ob prostih sobotah in na ta način zagotovile dodatna sredstva Ob zaključku naj izrazim še naše skupno pričakovanje, da bo akcijski program uresničevanje stališč in usmeritev današnje konference bolj konkreten v opredelitvah nalog in aktivnosti ter rešitev na posameznih področjih socialne politike, ki so v predloženem gradivu po našem mnenju preveč načelno opredeljene. Po poročilu pripravil Nejko Podobnik za socialno pomoč najbolj ogroženim upokojencem. Zavedam se, da je ta naša razprava kljub nekaterim konkretnim zahtevam in predlogom zelo načelna, vendar menimo, da za vse poznavalce stanja v obeh dejavnostih ni potrebno navajati še nekaterih dodatnih dejstev in ugotovitev, ker so le-ta v naši družbi že dovolj poznana. Zato jih v razpravi tudi nismo omenjali. Dovolj materiala — dovolj dela KRIŠPIN OBUTN/K in um ORGM/ZACVA Sprejema novo otganir/ranost Priprav/fo t/se potrebno_ [zva/a noi/c> organ/zac//0 / strt mut,M hcbo • TO icluo awty... Važno je da vemo • Važno je da vemo Ž^V STRAN 1() Važno je da vemo • Pogovor s štipendisti V ponedeljek, 25. januarja je organizator izobraževanja pripravil sestanek vseh Alpininih štipendistov. Štipendiste, zbralo se jih je 62, je uvodoma pozdravil glavni direktor DO. Predstavil jim je naš proizvodni program, prodajo doma in v svetu, spregovoril o težavah v deviznem poslovanju ter pri nabavi materialov. Prikazal jim je tudi novo organiziranost TOZD Proizvodnja in spregovoril o uveljavljanju športnega čevlja za vrhunske tekmovalce. Poudaril je tudi pomen uspešnega študija in nakazal profile, ki imajo v Alpini perspektivo, oz. za katere so večje zaposlitvene možnosti. Prav tako postaja vse pomembnejše znanje tu jih jezikov. Boris Markelj, vodja sploš-no-organizacijskega sektorja je spregovoril o razvoju in rasti Alpine od leta 1948 naprej, o razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji, prikazal pa je tudi samoupravno organiziranost Alpine danes ter naše proizvodne programe. Marta Mlinar, vodja kadrovske službe je nakazala kadrovsko problematiko in zaposlitvene možnosti ter poudarila skrb delovne organizacije, da bi svoje štipendiste po končanem študiju zaposlili v Alpini. Organizator izboraževa-nja Eva Dolenc pa je štipendiste seznanila z nekaterimi zanimivimi podatki s področja izobraževanja in štipendiranja. Tako Alpina trenutno štipendira 86 dijakov in študentov na- srednjih oz. višjih in visokih šolah, omogoča pa tudi 95 delavcem delovne organizacije študij ob delu ter daje štipendije 4 športnikom — smučarjem. Podrobnejši podatki, na katerih šolah imamo svoje štipendiste pa izgledajo takole: 8 CŠIC - 2. letnik 19 obutvena — 1. letnik 10 — kovinarska 12 — trgovska 5 — poklicne šole (kuhar, elektrikar, mizar, strojni risar) 22 — srednje šole: 7 na tehniški čevljarski šoli, 1 na upravno-ad-ministrati vni šoli, 2 na kemijski, 1 na gra-beni, 1 na elektro, 4 na strojni ter 6 na ekonomski srednji šoli 4 — višje šole: 1 višja šo- la za medicinske sestre, 1 višja pravna, 1 strojna in 1 VŠOD 6 — visoke šole: 3 eko- nomska fakulteta, 2 pravna fakulteta, 1 VŠOD. Ob delu pa se naši delavci izobražujejo na naslednjih šolah: 44 - CŠIC 5 — poklicna administra- tivna 9 — šola za trgovske poslovodje 11 — tehnična čevljarska šola 8 — ostale srednje šole 8 — višja tehnična čevljarska šola 3 - VŠOD - 1. stopnja 1 — višja pravna 1 — ekonomska fakulteta — 1. stopnja 1 - VEKŠ 2 — ekonomska fakulteta 1 - FSPN 1 — 3. stopnja ekonomske fakultete V letošnjem letu bo 24 rednih dijakov oz. študentov končalo šolanje, leta 1983 jih bo šolanje zaključilo 16, 1984 — 45 in leta 1985 — 5 dijakov oz. študentov. Naši dijaki na sredn jih šolah so v letu 1981 v učnem uspehu dosegli poprečno oceno 3, študentje na višjih in visokih šolah pa poprečno oceno 7,3 Pa še podatki za 1. redo-valno konferenco na po- Clani odbora za izobraževanje so 19. januarja razpravljali o bližnji proizvodni praksi. Sredi februarja se namreč začenja 10-dnevna proizvodna praksa za učence 1. letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja. Alpina bo, kot članica posebne izobraževalne skupnosti usnjarsko-predelovalne industrije in posebne izobraževalne skupnosti za kovinarsko stroko, sprejela 20 učencev obutvene in 6 učencev kovinarske stroke. Delegati posebne izobraževalne skupnosti usnjar-sko-predelovalne industrije so na seji v začetku januarja sklenili, da naj bi zaradi enotnosti v branži de- klicnih šolah: Vseh 6 učencev — naših štipendistov na kovinarski šoli v Skofji Loki je prvo konferenco končalo z negativnimi ocenami. Tudi dijaki obutvene smeri v Kranju niso bili posebej uspešni, saj jih je le 6 od devetnajstih pozitivnih. 13 pa jih ima eno ali več negativnih ocen. lovne organizacije učencem na delovni praksi dale malico in plačale delovne halje (namesto nagrade). Enako obliko nagrade bi bilo dobro uvesti tudi za ostale učence (naše štipendiste), ki bodo opravljali letos proizvodno prakso v Alpini (8 učencev). Delegati v odboru za izobraževanje so tudi obravnavali delavce Alpine, ki so jim pretekli študijski roki. Ker šolanja niso dokončali, morajo stroške študija vrniti. Stroške šolanja je treba vrniti v enkratnem znesku. Ce pa bi seveda kdo od njih končal šolanje pred rokom vrnitve stroškov študija, mu zneska ne bo potrebno vrniti. M. C. Približno sliko višine štipendij v Alpini pa daje naslednja tabela: a) najnižja štipendija — na poklicni šoli — na srednji šoli — na višji, visoki h) najvišja štipendija: — na poklicni šoli — na srednji šoli — na višji, visoki 2.222.— din (dober uspeh) 1.852.— din (zadosten) 2.778,- din (6,5) 4.257.- din 3.334,- din (odličen) 3.704.- din (8) Tako smo leta 1981 izdali za štipendije 1.576.200,- din. Štipendisti so v razgovoru povprašali še marsikaj zanimivega v zvezi s poslovanjem Alpine, zaposlitvenimi možnostmi, pripravniško prakso, ipd. Ob koncu lahko ugotovimo, da so takšni sestanki nadvse koristni — tako za štipendiste, kot tudi za našo delovno organizacijo, ki jih bo po končanem študiju sprejela v svoje vrste. M.C. Stroj /a hri/ganjc podplatov nam veliko pomaga pri delu Proizvodna praksa učencev usmerjenega izobraževanja Preko šestdeset štipendistov se je zbralo na tradicionalnem srečanju med zimskimi počitnicami Važno je da vemo • Važno je da vemo Važno je da vemo Razpis za dodelitev družbeno najemnih stanovanj I. SPLOŠNI POGOJI 1. Na razpis za dodelitev družbeno najemnih stanovanj se lahko prijavijo delavci, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in niso lastniki, solastniki ali imetniki stanovanja ali stanovanjske hiše in so na dan razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas v delovni organizaciji Alpina, tovarne obutve Ziri — TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja, DSSS. 2. Prosilec (ali zakonec), ki se prijavi na razpis za dodelitev družbeno najemnega stanovanja, mora za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja namensko varčevati. 3. Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe bo zbirala prijave na razpis 20 dni po objavi razpisa in to od vključno 1. 2. do 20. 2. 1982 zaključno. 4. Komisija bo po zaključenem razpisu pregledala vse prijave, opravila ogled stanovanjskih razmer in naredila prioritetno listo prosilcev, ki bo veljala samo za leto, za katero je razpis objavljen. 5. Prošnja za dodelitev družbeno najemnega stanovanja mora vsebovati: — osebne podatke delavca in družinskih članov — podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah — podatke o tem ali je delavec oz. njegov zakonec lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše ali imetnik stanovanjske pravice — socialne, zdravstvene in materialne razmere delavca in njegove družine — vse druge podatke, ki so odločilni pri oceni upravičenosti prošnje delavca po osnovah in merilih, ki jih določa samoupravni sporazum. 6. Prošnji za dodelitev družbeno najemnega stanovanja mora delavec priložiti potrdilo o namenskem varčevanju in ostalo dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost navedb. 7. Ce delavec ne predloži potrebne dokumentacije, se prošnja ne upošteva. Če iz objektivnih razlogov delavec ne more predložiti potrebne dokumentacije, o tem obvesti Komisijo za delitev sredstev sklada skupne porabe, ki mu lahko podaljša rok za predložitev dokumentacije, vendar največ za osem dni po preteku roka za vložitev proš- "'oBRAZCE ZA PROŠNJO ZA DRUŽBENO NAJEMNO STANOVANJE DOBIJO INTERESENTI V KADROVSKI SLUŽBI Omenjeni razpis bo veljaven le v primeru, da na referendumu 18. februarja sprejmemo samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Ce ta sporazum ne bo sprejet, v razpisu ne bo veljala 2. točka, ostalo pa ostane nespremenjeno — takšne so namreč določbe starega samoupravnega sporazuma. Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe Družbenopolitične organizacije aktivne 13. januarja se je sestal izvršni odbor konference sindikata Alpine. Določili so okvirne datume občnih zborov osnovnih organizacij — do 20. februarja, medtem ko se bo konferenca sindikata sestala do konca februarja. Izvršni odbor bo konferenci tudi predlagal naslednjo organizacijo osnovnih organizacij Zveze sindikatov: - 00 TOZD Proizvodnja (vsi proizvodni obrati v Zireh, skladišča, vzdrževalni obrati, avtopromet, Rovte, dosedanji delavci tehničnega sektorja) - 00 TOZD Prodaja (vsi delavci tozda) - 00 Gorenja vas - OOCol - OO DSSS (nabavni sektor, finančno-računovodski sektor, splošno-organizacijski sektor) Izvršni odbor konference naj bi sestavljalo 13 članov. Razpravljali so še o stanovanjskih posojilih, za katere se je prijavilo 108 prosilcev. Če bi prosilcem dali maksimalne zneske posojil, bi rabili 18 milijonov din, denarja pa bo verjetno le za 14 milijonov. Takoj po izdelanem zaključnem računu se bo sestala komisija za življenjske in delovne razmere ter izdelala kriterije delitve posojil. Ob novem letu smo obdarili 572 otrok in porabili 143.000.-din. Frani Oblak v slovo Lep zimski dan je bil, ko smo se poslovili od nje. Spominjamo se, da je bila vedno pripravlje- na sprejeti vsako delo in zaupano nalogo in jo tudi vestno izvršiti. Vsa leta, ki jih je prebila med nami, je delala v montažnem oddelku in z nami je delila tegobe in uspehe, težave in poraze. Vedno je bila nasmejana, tudi zadnje dneve, ko je prišla ponovno na delo, čeprav je v srcu sama vedela, da nosi klice smrti. Zato nismo pričakovali, da bo ta sij izgubila tako hitro. Še vedno smo nekako upali, da bo volja in narava močnejša in upornejša. V imenu osnovne organizacije sindikata, zlasti še njenih sodelavcev in celotnega kolektiva Alpine, izrekamo svojcem iskreno sožalje. Frana, naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako ljubila in cenila. Spregovorili so še o pripravi predloga za delitev regresa in menili, da je bila lanskoletna delitev ustrezna. Razpravljali so tudi o pripravah na obdaritev žena ob njihovem prazniku — na osebo je predvidenih 220.— din. Izvršni odbor konference sindikata je nato spregovoril o delu samoupravnih delovnih skupin, ki so skupna skrb vseh DPO in samoupravnih organov in obravnaval tudi poslovnik o delu teh skupin. 14. januarja pa so se na skupnem sestanku zbrali komunisti iz vseh OO ZK Alpine. Obravnavali so predloge članov občinske konference ZK, komiteja občinske konference ZK ter posameznih komisij, ki jih bo imenovala v februarju občinska volilna konferenca ZK. Obravnavali so spremembe statutarnega sklepa občinske organizacije ZK Skofja Loka ter izvolili delegate za občinsko volilno konferenco. Prav tako kot sindikalna organizacija so se tudi komunisti seznanili s poslovnikom o delu samoupravnih delovnih skupin. V zadnjem delu sestanka pa je direktor TOZD Proizvodnja Tone Klemenčič predstavil novo organizacijo TOZD, cilje za naprej in težave, s katerimi se bomo srečevali. Mišo Ceplak Točkovna lista za stanovanja Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe je 18. januarja obravnavala pripombe na predlog samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Pripravila in pregledala je tudi predlog točkovne liste za stanovanja ter potrdila predlog razpisa za družbeno najemna stanovanja. Vse omenjene predloge so potrdili in sprejeli tudi delavski sveti TOZD oz. DSSS na svojih sejah konec januarja. Poglejmo na kratko kriterije, ki jih vsebuje točkovna lista prosilcev za stanovanjsko posojilo oz. dodelitev družbeno najemnih stanovanj. 1. stanovanjske razmere — ta kriterij vsebuje 3 podkriterije vsak od njih pa se točkovno vrednoti po posebej izdelani tabeli: a) lastništvo stanovanja ali imetnika stanovanjske pravice b) površina stanovanja, s katero prosilec in njegova družina razpolaga c) kakovost stanovanja 2. Materialno in socialno stanje prosilčeve družine a) materialno stanje — dohodek na družinskega člana b) socialno stanje 3. Delovna doba prosilca 4. Število družinskih članov 5. Doba namenskega varčevanja 6. Aktivna udeležba v NOB 7. Čakalna doba M. C. Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo » V družbenopolitičnem življenju in pri upravljanju tovarne smo se pogosto pogovarjali »zelo naravnost«. To pa je pripomoglo, da so se vprašanja bolje izkristalizirala in poiskala rešitve . . . Nisem oklevala, čeprav se je včasih stvar končala bolj žalostno . . . sicer pa »upravi« nikoli ni bilo kaj prida za samoupravljanje . . . Največ sem delala v sindikatu, kjer smo bili bolj preprosti ljudje in marsikaj smo napravili. Spominjam se še. ko smo prešivalke delale še v Partizanu ...« Takole pripoveduje Slavka Mlinar, ki je že deseto leto v pokoju, pa še vedno sproti spremlja, kar se dogaja v Alpini. Vsi, ki smo jo poznali, smo menili: Slavka Mlinar in sindikalna organizacija — to je skoraj eno in isto . . . »Zares, v sindikatu sem delala ves čas od leta 1948 do upokojitve. Praktično sem opravljala vse funkcije, ki so v sindikatu v taki sredini. V začetku so mi posebno v spominu delovne brigade. ki so bile osnovane po oddelkih in izmenah. Ogromno priznanje nam je pomenilo, če je bila naša brigada Majde Sile, kakor se je imenovala, med najboljšimi. To pa je bilo tudi vse: dosegli smo plan, posebne nagrade za to ni bilo. Potem pa je prišlo leto 1950 in z njim delavsko samoupravljanje. V začetku zelo nebogljeno, kas- neje bolje. Nihče ni pravzaprav natančno poznal tega . . . in veliko smo brali . . .« Hitro so minevala desetletja in Slavka se je izkazala tudi pri delu, napredovala je do vodje oddelka, saj ji je tovarna omogočila tudi izpopolnjevanje. V pokoju Slavka ni mirovala. Aktivna je bila v Zvezi komunistov, različnih komisijah, smučarskem klubu in društvu upokojencev. »Dolgčas mi prav zares ni, kar zdrava sem in to mi pomaga. Dopoldne imam v varstvu kar tri vnuke, popoldne pa opravim vse ostalo. Knjiga mi še vedno veliko pomeni in branje mi hkrati pomeni tudi sprostitev, posebno ko je človek utrujen . . . Zadnjič sem bila na srečanju upokojencev in spoznala, da se otepate z velikimi težavami. Prepričana sem. da jih boste znali odpraviti.« Nejko Podobnik XVII. prvenstvo Zagreba tablicaii lige " malom nogometu Prva zmaga Alpine na FIS tekmi in prve točke v evropskem pokalu Premagani sta še dve stopnici k uveljavitvi naših čevljev. Zmaga na mednarodni članski tekmi v veleslalomu je uspela Benediku v Kotschahu v Avstriji. Cižman pa je »poskrbel« za prve točke v evropskem pokalu s trinajstim mestom v veleslalomu v Trbižu. Ce pogledamo prehojeno pot, je bil prvi uspeh zmaga na slovenskih ali državnih prvenstvih, pa slovenski pokal, uvrstitev tekmovalcev z našimi čevlji v državne selekcije. Robič je zmagal na mednarodnem pionirskem evropskem prvenstvu, itd. Samo uspehi pa menjajo mnenje javnosti v našo korist. Ce si ogledamo prvih deset mladincev na slovenskem prvenstvu v veleslalomu na Kopah, je slika popolnoma drugačna kot pred leti. Benedik — prva zmaga z SR 84 na FIS tekmi 1. Cižman. A, Sr 84, Olimpija 2. Knific, Lange, Alpetour 3. Lavtižar, A. Sr 84, Jesenice 4. Potočnik. A. Sr 84, Fuži-nar 5. Erbežnik, A, Sr 84, Olim-Pija (i. Robič, A, Phantom, Jesenice 7. Dolenc, San Marco, Novinar Jože Lavtižar, izjemen napredek na FIS lestvici 8. Krampi, A, Sr 84, Triglav 9. Mehle. A, Phantom. Olim-pija 10. Zan.A, Sr 84, Jesenice Cilji, ki jih želimo doseči pa so vse višji. Nimamo še zmage na članskem državnem prvenstvu. Prav tako težka je zmaga na tekmi evropskega pokala, želimo si medalje na slovenskem mladinskem prvenstvu, potem točke v svetovnem pokalu in tako naprej. Imamo celo vrsto izredno obetavnih tekmovalcev. Lastnik tovarne smuči Blizzard Arnsteiner je v Schladmingu izjavil, da ni prodajnega uspeha brez tekmovalne uveljavitve. Vendar to ni edini pogoj za uspeh. Vsekakor je to tudi kvaliteta izdelkov, ponudba, cena, propaganda, servisi in še kaj. Janez ŠMITEK Najbolji strijelac je Marijan Kolarek (Lokrum) 8 golo-va, najbolji vratar Lovro Manestar (Šelendič vet.) a fair play momčad Alpina. Z njimi je rasla Alpina Šelendič vet. 11 6 5 0 18: 8 17 Alpina 11 7 2 2 21:10 16 Lokrum 11 6 3 2 27:14 15 Joka 11 5 3 3 25:17 13 »Ž« 11 5 1 5 24:24 11 Zagreb 80 11 3 4 4 14:13 10 Metalogradnja 11 2 6 3 18:20 10 Victoria 11 2 6 3 9:11 10 Travno 11 4 2 5 20:18 10 PBZ 11 3 2 6 24:32 8 Mornari 11 1 4 6 11:24 6 Marlboro (— 1) 11 1 4 6 7:22 5 Dežmanova in Robič — zmagovalca slaloma na Zatrniku To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj Delavci Alpine so tekmovali v veleslalomu Na tekmovanju je v kategoriji moških od 36 — 45 let zmagal Rado Podobnik Veterani — nad 45 let: 1. Janez Perko (TRIO) - 43.20 2. Alojz Burnik (Alpina) - 43,79 3. Lojze Podobnik (Alpina) - 45.93 Člani do 35 let: 1. Franc-Komat-(TRIO) - 36.77 2. Franci Pečelin (Alpina) - 38.39 3. Drago Krolnik (Alpina) - 39.34 Članice do 30 let: 1. Anuška Kavčič (Alpina)— 46,87 2. Helena Kavčič (Alpina) - 49,54 3. Mojca Hladnik (TRIO) -53.68 Člani 36-45 let: 1. Rado Podobnik (Alpina) - 40,53 2. Marjan Eigner(TRIO) - 42.27 3. SilvoTrček (Alpina) - 42.51 Po končanem veleslalomu so se udeleženci srečanja zbrali v Strojarni, kjer so v veselem razpoloženju preživeli prijetno sobotno popoldne. Mišo Čeplak Sredi januarja so v veleslalomu tekmovali delavci Alpine. Na Goropekah se je zbralo 34 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Članice nad 30 let: 1. Podobnik Stana 29,11 2. Čar Anica 29,76 Veterani: 1. Burnik Alojz 47,24 2. Podobnik Alojz 48,35 3. Čadež Alojz 49,38 Člani od 26 - 35 let: 1. Pečelin Franci 42,46 2. Pišljar Zdravko 43,15 3. Modic-Jože 44.17 Članice do 30 let: 1. Kavčič Anuška 27,18 2. Kavčič Helena 27,53 3. Kosmač I vica 35,13 Člani od 35-45 let: 1. Podobnik Rado 43,94 2. Čar Stane 48,11 Člani do 25 let: 1. Zakel j Drago 44,56 2. Fortuna Tone 46,97 3. Zakelj Bojan 47,67 Med tekmovalci smo izredno pogrešali smučarje do 25. leta starosti, ki jih je nedvomno med delavci Alpine kar precej. Tudi žensk je malo, kot da bi se bale nastopiti. Verjetno bo treba v prihodnje tekmovanje razširiti, pri čemer bi bilo zanimivo ekipno tekmovanje med oddelki. Množičnost bi morala biti s takimi tekmovanji najbolj spodbujena. N. P. Sindikalno prvenstvo Žirov v smučarskih tekih Ni pomembno, kdo je boljši V lepem sončnem vremenu so se v soboto, 30. januarja na Mrzlem vrhu smučarji DO TRIO iz Tržiča in Alpine, pomerili v tradicionalnem veleslalomu. Na tekmovanju je sodelovalo 55 tekmovalcev iz obeh delovnih organizacij in to v različnih kategorijah. Kljub temu, da namen srečanja ni bil v tem, da bi se izkazalo, kje so boljši smučarji, ampak v poglabljanju sodelovanja med obema kolektivoma, si oglejmo najboljše. V dvoboju Trio — Alpina je letos zmagala Alpina in osvojila lepo trofejo Članice do 30 let: 1. Stana Podobnik (Alpina) - 53,02 2. Anica Car (Alpina) — 53,67 3. Silva Pivk (Alpina) - 58.57 V soboto, 23. januarja je bilo v Novi vasi pri Žireh lepo pripravljeno sindikalno prvenstvo Žirov v smučarskih tekih — v organizaciji tekaške sekcije smučarskega kluba Alpina. (Nadaljevanje na 14. strani) Pritiskal je mraz, toda razpoloženje je bilo na višku, saj je na koncu naporne poti čakal čaj in prijetna družba To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj SINDIKALNO PRVENSTVO ŽIROV V SMUČARSKIH TEKIH (Nadaljevanje s 13. strani) V mrzlem, toda lepem vremenu je nastopilo 40 tekmovalcev, med njimi 4 ženske do :!() let, kar je prav gotovo premalo. Pohvalno je, da je bilo 8 žensk nad 30 let. REZULTATI: Ženske do 30 let 1. Ivica Kosmač 2. Helena Dolenc 3. Vida Markelj Ženske nad 30 let 1. Silva Klemenčič 2. Bernarda Lukančič 3. Milena Krolnik Moški do 30 let 1. Stane Stanonik 2. Jože Stanonik 3. Srečko Erznožnik Moški 30-40 let 1. Lojze Oblak 2. Peter Mlinar 3. Srečko Kavčič Moški 40-50 let 1. Bernard Kavčič 2. Vinko Albreht 3. Vinko Eniko Moški nad 50 let 1. Pavel Zakelj 2. Metod Erznožnik 3. Janez Zakelj Moških do 30 let je bilo 7, od 30-40 let - 14, od 40-50 let — 8 in moških nad 50 let — 5. Ženske so tekle na 2,5 km dolgi, moški pa na dvakrat daljši, dobro pripravljeni pros'• 11.19,66 Alpina 11.31,05 ABC 13. 34,18 Etiketa 12.49,11 Alpina 13.10,27 ZD 13.25,18 Alpina 16.10,67 Alpina 16.19,20 Mizarsko podjetje 16.33,47 Alpina 15.47,72 Alpina 17.49,98 Alpina 18.41,25 Alpina 21.13,47 Alpina 21.21,55 Kladivar 21.23,87 Alpina 21.25,66 Alpina 21.57,75 Alpina 22.40,38 Alpina N. P. Novoletni odbojkarski turnir V nedeljo. 17. januarja je bil v telovadnici osnovne šole Padlih prvoborcev Žiri tradicionalni novoletni odbojkarski turnir med DO. Kljub temu. da so bile vse delovne organizacije obveščene pravočasno sta nastopili le dve ekipi, in sicer osnovne šole in Kladivarja. Zmagala je ekipa osnovne šole z rezultatom 3:0. Igralci Kladivarja so se enakovredno borili le v prvem setu. nato pa so morali priznati premoč razigrani ekipi osnovne šole. Ekipa OŠ je tako prvič osvojila prehodni pokal, ki je bil 2 leti last Kladivarja. Škoda, da sta se kljub dobri organizaciji turnirja, udeležili le dve ekipi. Ni mi jasno, zakaj ekipe ni prijavila Alpina, saj ima največje število delavcev. Ob tem si postavljam dve vprašanji: — ali gre za premajhno kolektivno zavest — ali gre za slabo sodelovanje med odgovornimi športnimi referenti in delavci — športniki. Smučarski tečaji V tednu od 18. do 23. januarja 1982 so bili organizirani tečaji v alpskem smučanju in teku na smučeh. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo začrtane cilje tečajev lahko zaključili. Oba tečaja sta bila dobro obiskana. Tečaja v alpskem smučanju se je udeležilo 70 predšolskih otrok, ki smo jih razdelili v 6 skupin. Najmlajši (3—5 let) so bili v začetnih vrstah, v ostalih vrstah pa so otroci s svojim znanjem pokazali, da smučanje v Zireh iz leta v leto napreduje, saj skoraj ni več predšolskega otroka (starega 6 let), ki ne bi začel smučati, oz. ne bi imel smučarske opreme. Zelo spodbuden je bil odziv odraslih. Tečaja v alpskem smučanju se je udeležilo 19 tečajnikov, v teku na smučeh pa 18 — torej vsako leto več ljubiteljev oz. aktivnih udeležencev zimskih športov. Lepote gibanja na snegu in soncu, boljše fizično in psihično počutje, smotrnejše izkoriščanje prostega časa, pa tudi vedno večji uspehi jugoslovanskih smučarjev in smučark v svetovnem merilu, so motivi, ki usmerjajo ljudi v te dejavnosti. Zato vas vabim, da se naslednje leto prijavite na začetne in nadaljevalne tečaje še v večjem številu. Obvestilo smučarjem Ljubitelje smučanja obveščamo, da bomo tudi iz Žirov organizirali smučarski avtobus na smučišča z ugodnimi snežnimi razmerami, in sicer ob prostih sobotah, seveda če bo dovolj prijav. Datume za prijave bomo objavili na Radiu Žiri in po zvočnikih v DO. Akcija »Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji« Z akcijo »iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« želimo povečati število aktivnih udeležencev v športni rekreaciji in z novimi organizacijskimi oblikami dati ljudem čim več možnosti udej-stvovanja v dejavnostih, ki jim omogočijo največ zadovoljstva. V Zireh imamo zaenkrat dovolj možnosti, imeli pa jih bomo še več, vendar le če bo interes ljudi dovolj velik, da se vedno znova, še posebno žene in gospodinje, vključite v športno rekreacijsko dejavnost. Nuša KRVINA dopisu/k Na sindikalnem prvenstvu Žirov je daleč najboljši čas dosegel Lojze Oblak S prvimi težavami na snegu so se spopadli tudi najmlajši STKAN l:> To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Naša vas postaja mesto To sicer ni več čisto res, ker po novejših predpisih ne gre več za mesta, temveč za naselja. Toda to zanesljivo ni pomembno. Važnejše je, da je občinska skupščina Skofja Loka 23. decembra 1981 končno sklenila v Žireh uvesti ulični sistem. To pomeni tudi krono akciji Turističnega društva Žiri, ki je dalo pobudo za to; že pred popisom prebivalstva pa so bile izpeljane že vse ostale akcije v okviru KS. Oglejte si del odloka občinske skupščine: ODLOK o »družitvi naselij na oljem območju Žirov 1. člen V naselje z imenom Žiri se združijo naslednja naselja: del naselja Dobračeva, naselje Nova vas pri 2ireh, naselja Stara van in naselje Žiri. Preostali del naselja Dobračeva se priključi naselju Selo. S tem ae ukinja naselja Dobračeva, Nova vas pri Žireh in Stara vas. 2. člen Z naseljem Žiri se združi del naselja Dobračeva s hišnimi številkami 1-53, 63, 64, 73-136, 138, 139, 142-171, 174-191 in 193-217 (statistična okoliša 535670 ter 535940 in del statističnega okoliša 535640). k naselju Selo pa se priključi del naselja Dobračeva s hišnimi številkami 54 — 62, 65-72, 137, 140, 141, 172, 173 in 192 (preostali del statističnesa okoliša 535640). Kot vse kaže, lahko toliko težav s hišnimi upamo, da bo naše na- številkami, kot jih je selje že naslednje leto bilo do sedaj, bolje urejeno in ne bo Nejko PODOBNIK Ulični sistem v Žireh Na območju naselja Žiri se uvede ulični sistem ošte-vilčbe stavb. V naselju Žiri se imenujejo naslednje ulice: 1. Bedrih 2. Cesta Jurišnega bataljona 3. Cesta XXXI. divizije 4. Cesta na Ledinico 5. Čevljarska ulica (i. Delavska ulica 7. Qobračevska ulica 8. Dražgoška ulica 9. Gasilska ulica 10. Gregorčičeva ulica 11. Igriška ulica 12. Industrijska ulica 13. -Jezerska ulica 14. Kajuhova ulica 15. Kosovelova ulica 16. Levstikova ulica 17. Logaška cesta 18. Mladinska ulica 19. Novovaška cesta 20. Ob potoku 21. Opekarska ulica 22. Partizanska cesta 23. Pionirska pot 24. Pod Žirk 25. Polje 26. Pot na Koče 27. Pot na Rovt 28. Pot v Skale 29. Pot talcev 30. Prvomajska ulica 31. Rakulk 32. Rakovnik 33. Rudniška ulica 34. Sejmiška ulica 35. Slovenska pot 36. Staro vaška cesta 37. Strojarska ulica 38. Tabor 39. Tavčarjeva ulica 40. Trg osvobodit ve 41. Triglavska ulica 42. Ulica Maksima Sedeja 43. Zupančičeva ulica Geodetska uprava občine Skofja Loka izvede preošte-vilčenje naselja v roku enega leta po uveljavitvi odloka. Stroški za nove ulične table in hišne tablice se krijejo iz proračuna občine Skofja Loka. Saj ni res, pa je po vozni cksti morajo prebivalci izpod golega vrha nad žirmi preko treh drugih občin. da pridejo do sedeža svoje krajevne skupnosti v žiri. v svoji občini Skofja loka Cesta poteka po ozemlju štirih občin, kar je vsekakor krajevna zanimivost. Če ne štejemo krajevne skupnosti Gorenja vas pa poteka ta cesta čez pet krajevnih skupnosti. Torej se morajo ti prebivalci peljati po opravkih na svojo krajevno skupnost tudi preko petih krajevnih skupnosti, da se lahko vrnejo v svojo krn-jevno skupnost in občino. Ivan REVEN Vedno več ljudi spoznava koristnost gibanja v naravi. To se je pokazalo tudi na letošnjem začetniškem tečaju tekačev na smučeh ~ _ c.« s re, ?or/ Torej - z Golega vrha morajo vaščani v Žiri iz občine Skofja Loka, preko občine Ljubljana-Vič, občine Vrhnika, občine Logatec - nazaj v občino Škofja Loka šniLA J&Žllt pečifv^ , ( ŠICx>rtl±lX>^ UlC/tat aou vtL»[f' ^K-t-BlZ/^ J I '4f D&CINA , U/t »HtA / S obč-tbib Darovali so Slavko Bogataj, Stara vas 217, 1000 din ob smrti sestre Minke. Ob smrti Štefanije Gantar, Selakove mame, vsi Brencetovi — 2000 dinarjev. Filipičevi: Lojze, Franc, Jože in Francka Novak - 1600 din ob smrti Tomaža Kavčiča z Ledinice. Sošolci Francke Oblak - 1000 din - namesto venca. Družina Pertovt z Do-bračeve — 5000 din ob smrti mame Pavle Pertovt. Lojze Kopač — namesto poslovilne zakuske ob odhodu v pokoj — 6000 din. Družina Poljanšek iz Račeve in sorodniki — 2000. — din ob smrti Minke. Ponovno objavljamo fotografijo, ki je bila objavljena že v prejšnji številki prav v tej rubriki. Kot smo izvedeli,gre za knjigovodski tečaj. Želimo, da sodelujete pri ugotavljanju tečajnikov. Če koga poznate, se oglasite v uredništvu Delo-življenje »DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve 2iri, Stara vas 23, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Otratev Gorenja vas, TOZD Plastika Ziri, TOZD Prodaja Žiri in Delovni skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Anica Go veka r, Rado Kavčič, Anton Eni-ko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, Mišo Ce-plak, Anuška Kavči« -tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada NN izvodov. Fotografije Tone Pintar. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj Objavljamo novo fotografijo v rubriki NE POZABIMO. Kot vidite gre za fotografijo žirovskega Sokola, verjetno okrog leta 1912. Oglasite se z odgovori: kje je narejen ta posnetek, kdaj in kdo so pripadniki Sokola na fotografiji. Ob tem še: ni nujno, da poznate vse; vsak podatek je dobrodošel To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj Koliko nas je Krajevni urad Žiri nam je poslal poročilo, koliko nas je bilo 31. decembra 1981 V letu 1981 je bilo rojenih 74 otrok, umrlo ^je 37 krajanov, v Žiri se je priselilo 33 krajanov, iz Žirov se je odselilo 44 krajanov. Vseh prebivalcev Žirov je bilo 31. 12.1981 4438, od tega 2156 moških in 2282 žensk. Matičar: Anka KAVČIČ ^