Rokodelci.
1. Kovae.
$|$b rani že uri, Pač predno na duri Potrka še beli mi dan, Sč zlatom lepo okovan, Meh krepko pritisnem In glasno zavrisnem, Da z gozdom ves hrib Vstrepeče za hip, In kladivo moje Veselo zapoje, Po jeklu zapleše, Da iskre zakreše, Od zore do mraka Po naklu mi skaka. Okolica cela Prinaša mi dela, Zato se ne prime
Nikoli me dremež!
Ta rad do prek zime
Pri plugu bi lemež,
A drugi lopato
In tretji koso,
Kosit bi na trato
Rad jutri šel ž njo.
Pribiiem kmetiču
Železje na voz
In podkev konjiču,
Če revež je bos.
Res, kladivo pridno vihtim,
Da krči se jeklo pod njim,
Le takrat kovati prejenja,
Omahne iz raoje roke,
Ko v prsih brez iskre življenja
Kovati prejenja srce!
-« 140 g*-
2. Kotlar.
Po konci, po konci,               In svoje vam voke
Dekleta, ženč,                       Umetnost dokažem.
Če počeni lonci                     Kot z okom bi mignil
V oroari stoje!                       Povežem vam lonec razbit,
Zdravnik imeniten                 Če kdo ga je dvignil
Za lonce sem jaz,                   In krepko zalučil ob zid.
Za to vam očiten                   Zato le po konci,
Dam hitro dokaz;                  Dekleta, žene,
Vse luknje, razpoke               Če počeni lonci
Zacelim, zamažem,                V omari stoje!
(Z  naslcilnjo  pesnijo hočc  kotlar prepričati, da je treba vse lonce povezati,  ila  na ta način
prikrije sebičnost.)
Anica drva na ogenj nalaga,                 Davno je poldan že odzvonilo,
Loncev vrsta v peči kipi.                      V hiši družina zbrana je že.
,,Dober dan!" tako se s praga              ,,Kje je kosilo? Kje }e kosilo?"
Mlad lcotlarček oglasi.                          Grla gladna v sobi kriče.
,,Lonec zakrpam, pisker povežem         ,,Skoro prinesem!" Anica reče,
Prav po ceni, za belič!"                       Lonce vzame iz peči,
,,nBeži, da po lopar ne sežem,             A zakaj se opoteče,
Beži, strašilo, dela ni nič!                     In zakaj tako prebledi?
Hitro le dalje se odpravi,                      Ali si dekle je opeklo
Naše posodje, vse je novo!""                Ob žrjavici roke?
Žalosten hišo kotlarček ostavi,              Oh, kosilo je izteklo,
Anica lonce zaliva skibno.                   Prazni lonci pred njo stoje.
Prazni stoj^, zijoC kot prepadi, Anici piavijo: ,,Deklica, glej, Novi lonci popokajo radi, Treba povezati jih je vselej !"
St. pl. Orlovič