GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - LETO VI - ŠTEVILKA 6 - JULIJ 1964 Samo z večjo produktivnostjo v boljši standard V zadnjem času se vse pogosteje pogovarjamo o našem življenjskem standardu ht mnogo je bilo že izrečenega na ta račun. Splošna povprečni vrednosti prejetih dohodikov po posameznih republikah ali na celotnem področju Jugoslavije mu prav nič ne pomagajo. Z navaja- ko, da ima za najskromnej-še življenje, s čimer je mišljena najskromnejša hrana, obleka in obutev. Neposredni proizvajalec bi moral do- stiskanja pasu privošči kakšen priboljšek. Skrbi, kako bo izšolal svoje otroke, ali pa občutek, da svojim otrokom kljub največjemu priza- dohodka v višini 20.000 din, s katerim delavec ne more živeti, ampak le životari, pa do osebnega dohodka, s katerim bi lahko normalno ži- ugotovitev je, da je standard njem podatkov se tisti, ki Prenizek. Ta ugotovitev je zaslužijo najmanj, ne more-Popolnoma točna. Mnogo jo potolažiti. Oni prejemajo ljudi in to pretežno tistih, kljub visoki povprečni vredni se najbolj potijo, imajo nostl dohodkov še vedno najmanj. Mesečno dobivajo najmanj in seveda premalo, samo toliko, da živijo od da- Vsem nam mora biti jasno, fes do jutri in podatki o da delavec dobiva samo toll- Delo komunistov mora 19. VI. 1964 je bila predkongresna volilna konferenca ZKS občine Moste — Polje Visoka stopnja razvitosti našega družbenega sistema, njegov demokratični in vsestranski značaj, ki temelji na ustvarjalnosti najširšega kroga delovnih ljudi in dosežena stopnja našega gospodarstva, ki se postopoma osvobaja etatističnih elementov gospodarjenja, postavljata Zvezo komunistov pred nove, še zahtevnejše naloge. Tako so se glasile uvodne besede v referatu sekretarja občinskega komiteja tov. Butine. Referat je načel vrsto pro- o onem najvažnejših vpra-blemov in slabost:, tako da šanj in sicer o delu in vlogi Prisotnim delegatom ni bilo ZK v današnjih pogojih težko pričeti z raz.pravo. Že družbenega in političnega Prvi diskutant je razpravljal življenja. Razprava je do- Temeljna organizacija izdelana 0 napredek in razvoj domačih in inozemskih podjetij z enako ali podobno proizvodnjo 0 rezultati raziskovanj strokovnjakov v tovarni 0 modernizacija obstoječih in uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov uporabe sodobnih materialov in podobno. Iz navedenega sledi praktična pot razvijanja in osvajanja novih proizvodov: (Nadaljevanje na 5. str.) Preberi tudi ti! KADROVSKI SEKTOR POGLABLJA SVOJE DELO - 3, TEŽAVNA POT NA LOŠINJ - 3, AKTUALNA VPRAŠANJA POLEMIČNI ODGOVORI - 5, VEČJA DISCIPLINA OMOGOČA SKRAJŠANI DELAVNIK - 6, REGENERACIJA KRP ONECISCENIH Z BARVAMI IN LAKI • 6, TO SI ZELO ŽELIMO - 7, DAN V LOGARSKI DOLINI - 8, NAGRADNA KRIŽANKA - 8 Da bi mogli točneje definirata kunkcljo Razvojnega sektorja, pomen in namen njegovega dela moramo določiti posamezne faze dela Pri razvijanju in osvajanju nove proizvodnje lahko narekuje več činiteljev, kot: 0 stanje in zahteve na tržišču 0 vključevanje konkurenčnih podjetij na tržišče v pogledu asortimenta, kvalitete in cene bivati toliko, da bi si lahko ustvaril dom, da bi živel kulturno in zdravstveno neoporečno, in da bi bil brez večne skrbi za jutrišnje življenje. Dobivati bi moral toliko, da bi se v njem zbudil občutek, da si lahko brez biti boljše! polnila misli v referatu in pokazala nujnost, da moramo več skrbi posvetiti idejno političnemu in organizacijskemu izgrajevanju Zveze komunistov. Drugi delegat je načel vprašanja česte neenotnosti akcije ZK, kar vsekakor izvira iz že zgoraj naštetih pomanjkljivosti. Razprava je načela še vprašanje investicijskih vlaganj, organizacije dela in iskanja notranjih rezerv, pogojev dela in kadrovske politike, sprejem statutov, delitev dohodka, vzgojo mladih itd., itd. Problemi, osvetljeni na konferenci, so zadeli tudi naše pomanjkljivosti in menim, da je ugotovitev glede kadrovske politike, da se morajo komunisti boriti za načela kardovske politike in zavzemati, da bomo prenesli pravice in odgovornosti ka,drovanja v samoupravne organe, tudi naša nujnost. V okviru samoupravnih organov pa moramo predvsem zagotoviti, da se bodo sprejemali hitrejši An učinkovitejši ukrepi pri ustanavljanju kadrovskih služb* izobraževanju kadrov in izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih. V članku je nemogoče obdelati in prikazati problematiko v taki meri kot jo je konferenca. Na koncu bi se širše dotaknila bistva vloge Zveze komunistov, ki marsikomu še ni popolnoma jasna. Konferenca je ugotovila, da je bistvo vloge Zveze komunistov v tem, da komunisti za svoje ideje in koncepte pridobivamo del. ljudi, jih postavljamo na lastne noge in usposabljamo, da se bo vsak tudi sam boril in ustvarjal tak položaj, ki bo koristil (Nadaljevanje na 6. str.( devanju ne more nuditi ti- vel, je velika razlika. Z zelo stega, kar jim gre, zelo ne- enostavnim računom lahko vzpodbudno vplivajo na de- vsakdo izračuna naš živijenj-lovni učinek neposrednega ski minimum, proizvajalca. Od osebnega (Nadaljevanje na 2. str.) Beograjski novinarji spoznali Saturnus V torek, 23. junija, so našo tovarno obiskali novinarji iz Beograda. Obisk je organizirala Zvezna gospodarska zbornica, ki je omogočila 15 novinarjem radia, televizije in tiska, da so spoznali ljubljanski okraj. Obisk, ki se je začel ob 10. uri in je trajal do 14. ure, je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem je bil razgovor s predstavniki gospodarske organizacije, v drugem so si gostje ogledali proizvodne obrate. Razgovor je vodil direktor tovarne tovariš Rakušček, prisostvovali pa so mu še tehnični direktor, direktor kadrovskega sektorja in predsednik sindikalne podružnice. Obiskovalci so najprej spoznali zgodovinski razvoj naše tovarne, nato so postavljali različna vprašanja. Zanimali so se za razvoj v zadnjih letih, koliko smo v tem času investirali v rekonstrukcijo in avtomatizacijo. Pri gostih je veliko zanimanja vzbudilo naše prizadevanje, da bi uresničili predvidene integracije. Zvedeli so, da so glede gradnje obrata v Pančevu nastale težave, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Po izjavj direktorja podjetja je trenutno stanje v Kuma- Nadaljevanje na 7. strani Največ zanimanja Je vzbudil ogled obratov v Mostah in v Zalogu. Novinarji so pozorno sledili razlagi proizvodnega procesa Samo z večjo produktivnost j o v boljši standard Nadaljevanje s Izračun življenjskega ninnima (povprečni za Obleka in obutev ji. strani) Prevoz ml- moško, samsko osebo za eno — mestni promet eno leto) Dav,ki — občina — 4 pare nogavic po 400 din 1.600 din — 3 spodnje hlače po 350 din 1.050 din — 1 spodnja majica po 500 din 500 din — 2 srajce po 3.000 din 6.000 din — 1 par čevljev po 5.000 din 5.000 din — 1 obleka po 25.000 din 25.000 din — 1/4 šala po 1.000 din 250 din — 1/5 klobuka po 3.000 din 600 din — 1/3 para rokavic po 2.100 din 700 din — 1 kravata po l.OOOdin 1.000 din — 1/5 puloverja po 900 din 900 din — 1/10 zimskega plašča po 25.000 din 2.500 din — 1/2 para copatov po 1.000 din 500 din — 1/2 pidžame po 3.000 din 1.500 din 46.500 din Posteljnina — 1/2 para rjuh po 3.000 din 1.500 din — 1/10 prešite odeje po 7.000 din 700 din — 1/10 blazine po 3.000 din 300 din po po — perilo in posteljnina po 1.500 din 1.200 din 4.000 din 5.000 din 500 din — skupno za vse leto — cigarete, bomboni, sadje 2.000 din like v prejemkih je v nečem 18.000 din c*ruBcm. Ne delamo namreč po ustavnem načelu, ki pravi, da mora biti delavec pla-14.400 din čan P° svojem delu. Zopet pa ne smemo tega narobe razumeti. Ne mislim reči, da 4.000 din to delamo namenoma, am- 5.000 din Pak Jc to rezultat nepregled- nosti in pomanjkanja dolo- 9.000 ril n čenih podatkov iz proizvod- nje. To so podatki o ekonomiki proizvodnje, k)i jih 6.000 din najčešče ne ugotavljamo ali pa jih nadomeščamo z nekimi povprečnimi vrednostmi, ki nimajo realnega pomena. Tako se zgodi, da je nekdo bolje plačan kot bi zaslužil, drugi pa zopet manj 2.000 din Hrana — hrana v menzi po znižani ceni z malico po Kultura — 12 krat kino po — 6 krat gledališče po Higiena — zobna pasta 12 kosov po — milo 8 kosov po — brisača 1 kos po — britje po — striženje 12-krat po — kreme 5 kosov po Najemnine — garsonjera po — voda po — smeti po — elektrika po — radio po — časopis po članarine — ZK po — sindikat po 1.200 din 100 din 150 din 2.500 din 14.400 din Ostalo darila, izleti Dopust — 14 dni 24.000 din čeprav bi za svoje delo moral prejemati več. Brez takih podatkov je seveda popolnoma nemogoče pravilno 12.000 din določiti realne delavčeve prejemke. Vse podatke, ki so potrebni za pravilnejšo do- 18.000 din ločitev prejemkov je mogoče 391.510 din dol>iH ,e z rednim, vsakodnevnim zasledovanjem eko- Račun pokaže, da mora razliko med realnim življenj- nornike proizvodnje na po-nioška oseba brez otrok in s s popolnoma opremljenim 1 200 din stanovanjem, ki mu je bilo 900 d" podarjeno, dobivati mesečno -------— nad trideset tisoč dinarjev. 2.100 din če pa upoštevamo, da ima normalno vsak delovni člo- 1.500 din Skupaj 100 din 70 din 500 din 100 din 200 din 150 din skim minimumom in tem sameznih delovnih linijah oz kar naš delavec v resnici mestih. Na ta način lahko prejema. dobimo točno sliko, koliko Vzroki za • tako stanje so je posamezni proizvajalec nedvomno v tem, da naša z.aslužil. Redni vpogled v eko-produktivnost še ni dovolj nomiko bi pozitivno vplival visoka, da so tehnološki po- tudi na povečanje produktiv-vek še družino s povprečno stopki bolj ali manj zastare- nosti, boljšo kvaliteto, racio- 1.200 din enim otrokom, ki ga mora li itd. Kljub temu to ne 560 din preživljati, izšolati in vzgo- opravičuje v celoti tako veli-500 din jiti z mesečnimi stroški ke razlike med tistim, kar 1.200 din okrog 15.000 — 20.000 dinar- neposredni proizvajalec pre-2.400 din jev, lahko enostavno zaklju- jema iin stistim, kar bi mo-750 din čimo, da bi moral neposred- ral prejemati, da bi lahko ni proizvajalec za kritje živel socialističnemu človeku vseh stroškov zaslužiti me- primerno življenje. Delavec 6.610 din nalnejše izkoriščanje osnovnih sredstev in surovin. Bilo bi manj izmeta, okrepil bi se občutek osebne odgovornosti. Vpogled v ekonomiko proizvodnje bi skratka vsestransko vplival na povečanje produktivnosti in na 4.000 din 150 din 50 din 1.000 din 450 din 500 din 48.000 din 1.800 din 600 din 5.400 din 6.000 din 800 din 250 din 12.600 din sečno vsaj 50.000 din. Celot- bi moral kljub zastarelim delavčeve prejemke. Črpanje ni dohodek družine z dvema tehnološkim postopkom, ki 'n zbiranje teh podatkov lahko opravljajo samo posebne, za to določene službe. Srečko Bergant Sodelavec, sodelavka! Dopisujta • • v Vse naj bo sodobno ! Spoznali smo ... da je bila nova SODOBNA kolesarnica nes nujno potrebna. Odslej kolesa ne stojijo Najbolj SODOBNO pa bi bilo, da bd to napraivli sedaj, ko že delamo, da ne bi čez nekaj let parkirni pre- več po vseh kotih tovarne in st°r SODOBNO prekopavali, niso več izpostavljena dežju ter ne rjavijo. da bi zgradili ostrešje. Predvideni nasad bo rastel počasi — kdaj bo senca? Jože Perovič Videli smo ... da se dela SODOBEN pavkami prostor na dvorišču tovarne, namenjen je članom kolektiva in za obiske poslovnih ljudi, ki prihajajo v tovarno z osebnimi avtomobili. Res SODOBNA rešitev, da ne stojijo avtomobili raztre- n boga, šuti!« šeni po vseh senčnih in star ’ slovenski sončnih kotih tovarne in so v napoto notranjemu prometu. Toda še bolj SODOBNO bi bilo, da bi napravili na parkirnem prostoru skromno otrokoma, kjer sta zaposlena oba zakonca bi moral to- t? nnn aln rcJ znašati okrog 100.000 din. um s ta|dm dohodkom b. človek lahko zadostil vsem osnovnim potrebam. Mesečni do-73.800 din hodek v taki višini nikakor ni previsok, ampak predstavlja le življenjski minii-9.600 din mum delavca ali delavke, ki 3.000 din jima je naložena /dolžnost, da v družinskem okolju vzgojita svoje otroke štene in Ne trdim, da je navedeni izračun življenjskega minimuma popoln. Lahko sem nehote kaj izpustil, vendar pa le daje približno sliko tega problema. Upoštevani so res najnujnejši Izdatki v na j sk romne j š i h oblikah. Namen tega razmišljanja pa ni, da bi vsi prizadeti zahtevali povišanje svojih prejemkov. Namen je samo, da lahko kritično raziščemo vzroke za zahtevajo dosti ročnega dela dobivati prejemke, ki se ne bi dosti razlikovali od opisanega realnega življenjskega minimuma. Ne bi bilo prav, da bi valili krivdo za nizko produktivnost na neposrednega proizvajalca in mu očitali neprizadevnost, nedisciplino, neodgovornost in podobno, ker so to le izjemni primeri, ki jih ne moremo in ne smemo posplošc- ivoje otroke v po- rem° jn ne smemo posplošc- y valiti CaSfltllS delavne državljane. va^Ie Glavni vzrok za te raz- J Jt Še vedno pereče 22. aprila ob 14. uri na sprejemljiv za to naj raste dvorišču pri kolesarnici, na- tam, kjer je bil vsajen, mesto nasvidenje »jembemti Predlagam naj se po oddelkih popišejo kolesarji, pregovor Prostor v kolesarnici bi razpravi, da lepa beseda najde delili po številkah in oddel-lepo mesto in vsaj v središču kih. Slovenije bi želeli slovensko Tako ne bo prišlo več do besedo. V drugem primeru nesporazuma med kolesarji, bo treba misliti na dodatek Kolesarji pa naj si kupijo za ločeno življenje. Vsak de- ključavnice, da sl bodo za-okusno ostrešje, da ne bodo lovni človek zasluži spošto- klenill svoje konjiče. S tem vozila izpostavljena soncu, vanje, ki mu gre. Kdor nima bomo prihranili nepotrebne sajam in dežju. Tako imajo privzgojenega čuta spoštova- osebne dohodke. Toliko v to že urejeno v SODOBNIH nja, mu moramo dati mož- premislek! tovarnah. nost prevzgojitve, če pa ni Jemec V zadnjem času smo v kolesarnici videli že precej nesmislov. Ali mora oseba, ki med delovnim časom zapusti tovarno, oditi Iz nje peš? Kadrovski sektor poglablja svoje delo Kadrovski sektor naše tovarne je z željo, da bi čim bolje razporedili kadre in jim omogočili strokovni in osebni razvoj, razširil svojo dejavnost in vključil v sodelovanje industrijskega psihologa. Praksa je namreč pokazala, da je človek, ki na določenem delovnem mestu ne rešuje zadovoljivo svojih nalog nezadovoljen z delom ter čuti do njega celo odpor. Večno negodovanje in kritiziranje takega delavca moti disciplino in neugodno vpliva na oblikovanje dobrih medsebojnih odnosov v kolektivu. Posledice takih sporov pa najbolj občuti proizvodnja, ker je v takem vzdušju nemogoče normalno delati. Običajno se posameznik niti ne zaveda, da njegovo znanje in sposobnosti ne odgovarjajo delovnemu mestu, ki ga zaseda in da je prav to vzrok neuspeha. Zato je načelo kadrovske politike: ipravi človek na pravo delovno mesto. Za realizacijo tega načela skrbi skupina strokovnjakov ki skušajo obravnavati človeka z vseh vidikov njegovega udejstvovanja ter tako zagotovili uspešen razvoj posameznika v okviru njegovih sposobnosti in znanja. Marsikdo bo vprašal: »Kakšen delež ima pri tem psihologija ozirmoa psiholog?« Psihologija kot znanost posega danes na vsa področja človekovega udejstvovanja. Povsod, kjer se srečujemo s človekom, se srečujemo tudi s problemi, ki so produkt njegove dinamike — njegovih sposobnosti, interesov, nagnjenj itd. Cilj psihologije je torej v tem, da proučuje človeka kot celoto z vsemi njegovimi posebnostmi Etiketna višina Nova knjiga ing. Berganta UMESTO PREDGOVORA Proizvodnja konzervi u Jugoslaviji i dalje raste iz godine u godinu. Konzerve postaju sve više artikal svakodnevne ishrane ljudi, a istovremeno i sve važniji predmet našeg izvoza. U vezi s tim problemi proizvodnje kvalitetnih limen-ki došli su u prvi plan. Ing. Srečko Bergant, i ovog puta, obradjuje interesantno i za praksu proizvodnje konzervi vrlo važno pitanje, i to na način jednostavan, dokumento-van in stručan. Prema torne, u ovoj knjiži koja — što je naročilo za pohvaliti — izlazi u izdanju fabrike »SATURNUS« Ljubljana — Moste, naši proizvodjači konzervi nači če u svakoj prilici odgovor na niz pitanja koja se pred niih postavljajo, kad je potrebno da odrede dimenzije a naročilo visinu limenki. Otuda knjiga »VIŠINA KONZERVNE LIMENKE« ing. SREČKA BERGANTA predstavlja važan i aktuelan prilog unapredjenju naše konzervne industrije, dobar priročnik za bolju orijentaciju stručnjaka u institutima i laboratorijama i isto tako udžbenik za one koji tek počinju da se bave ovim poslom. Vrlo dobra tehnička oprema knjige govori o pažnji, koju autor i fabri-ka u kojoj on radi, pridaju ovom pitanju. Uveren sam da če i ova knjiga — kao i raniji rad ing. Berganta — naiči na zasluženi prijem u industriji konzervi u Jugoslaviji. Prof. dr. I. Savič 1. r. ■M Težavna pot na Lošinj Napočilo je Jutro težko zaželenega 8. junija. Zgodaj zjutraj nas je odpeljal SAP-ov avtobus proii Rabcu. Vožnja do Rabca je bila prijetna, vsi smo bili dobro razpoloženi. Kaj ne bi bili, saj smo potovali na dopust. Ura je bila 6.30, ko smo se pripeljali na Rabac. Vsi dobre volje, z mislijo, da bomo že ob 10.30 na Velikem Lošinju, smo bili kaj kmalu razočarani — a zakaj? Trajekt nas ni •hogel sprejeti ob 7. uri, vse je bilo že zasedeno. Zelo dobro so nas potolažili uslužbenci trajekta, da nas bodo vkrcali, ko se vrnejo nazaj. Prav po polževo so minevale urice — toda bila je že tudi 11. Že smo pozabili, da smo čakali 4 ure in pol — toda pred nami je bilo čakanje še Petih ur. Tega dne trajekt ob 11. url sploh ni peljal. Do 16. ure smo preživeli naš dopust na dolgočasnem »Rabcu«. 1-ahko sl mislite, kako »prijetno« je bilo to čakanje. Zakaj smo čakali toliko časa? Uslužbenci, ki so odgovorni za rezervacije, niso javili prihoda našega avtobusa. Ura je že 20.30. Mrak se je spuščal na otok, ko smo Prišli na Lošinj. Osebje nas je prijateljsko pozdravilo in takoj smo sedli k mizam. »Mami« nam je pripravila dobro Večerjo, ljubka dekleta so nas hitro postregla. Močno utrujeni smo takoj odšli spat, toda kaj hitro sem se zbudila prestrašena, češ da je medved v bližini. Pa sem sc le spomnila, da na Lošinju ni medvedov, da pa so •hoški, ki »grmijo«. Marija Gospetl in ga kot takega tudi obravnava. Človek je bistveni del proizvodnje, zato je zanimanje zanj vse premajhno. Mogoče je krivda v tem, da je človekova osebnost mnogo bolj zapletena in težje dostopna, kot mehanizem najbolj kompliciranega stroja. Stroj reagira na naše povelje vedno enako — pni človeku pa tega ni. Ako želimo, da bo reagiral v skladu z interesi podjetja, potem moramo tudi pri njem premakniti določen »vzvod« — sicer bo reakcija neustrezna. Toda, kje je tisto mesto, ki sproži ustrezno reakcijo? Poiskati in izluščiti ga je treba iz kompleksa mehanizmov človekove osebnosti. Največkrat je to delo dolgotrajno in naporno, včasih pa je potrebno spremeniti le malenkost, da odstranimo vzroke, ki povzročajo nerazpoiože-nje in neuspeh pri delu. Slabo izbrano delovno mesto je že vzrok, ki povzroča omenjeno dejstvo. Ljudje se med seboj razlikujejo tako po znanju, sposobnostih, nagnjenjih in interesih. Prav te razlike, ki so med nami, povzročajo dejstvo, da se posameznik ni sposoben enako uspešno pri- lagoditi različnim delovnim mestom. Zato moramo pri postavljanju ljudi na določena delovna mesta upoštevati poleg njihovih psihofiziolot-ških lastnosti, še njihove sposobnosti, znanje, interese itd. Ni dovolj samo želja postati ključavničar. T-Japor, ki ga je potrebno premestiti za realizacijo tega cilja, terja razen želje še neke osnovne sposobnosti in znanje, splošno prilagodljivost, močan interes — drugače odpovemo že pri prvih ovirah. V takem primeru je želja večja od dejanskih sposobnosti in jo je zato nemogoče realizirati. Človek, ki doživi na enem mestu neuspeh, bo poskušal srečo na drugem, če ga bo izbral v okviru svojih sposobnosti, bo tudi uspel. Težje pa bo, če tudi drugič poskuša samo na srečo, ker je že zopet obsojen na neuspeh. Posledica takih neuspelih poskusov je neprilagojeno vedenje take osebe, manjvrednostni Ikompieks, ki začne obremenjevati tako osebo, jo kaj kmalu onemogoči v delovni sredini. Svoje neznanje pripisuje sodelavcem, vodilnim kadrom, skratka krivda pade sedaj na tega sedaj na onega, ker pravega vzroka ne pozna, ali pa si ga noče priznati. V takem primeru leži del krivde tudi na človeku, ki je zaposlil tega delavca, ne da bi preveril njegove dejanske sposobnosti — ampak se je opiral le na njegovo željo. Najbolj zanesljiv napovedovalec uspeha ali neuspeha je psihološki pregled, kjer psiholog s pomočjo psiholoških tehnik ugotovi znanje in sposobnosti posameznika in mu v okviru teh svetuje delovno mesto, kateremu bo kos. Kombiniranje večih psiholoških tehnik nam da dokaj zanesljivo sliko človekovih sposobnosti, ki nam služijo kot kriterij pri napovedovanju uspeha, oziroma neuspeha na določenem delovnem mestu. Sodelovanje pri sprejemu in uvajanju novih delavcev v našo tovarno bo torej eno izmed delovnih področij industrijskega psihologa. Poleg obveznega zdravstvenega pregleda bomo kmalu uvedli tudi obvezni psihološki pregled novih sodelavcev, saj si bomo le tako zagotovili ustrezen kader, hkrati pa približali načelu kadrovske politike: PRAVI ČLOVEK NA PRAVO DELOVNO MESTO! Mira Tomec Naši mladinci na delovni akciji 20. oktobra smo z velikimi svečanostmi v Beogradu zaključili delovno akcijo jugoslovanske mladine za zgraditev avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. V 1096 km moderne ceste je bilo vloženih veliko delovnih naporov mladih, ki so leta 1948 pri- čeli in v lanskem letu dokončali to veliko cesto. S ponosom jo imenujemo veliko delovno zmago, saj je pri njeni izgradnji sodelovalo 501.596 brigadirjev. Upravičeno jo imenujemo »cesto Bratstva in enotnosti«, kajti akcija je postala skupna mlademu rodu od Ljubljane do Gevgelije, postala je simbol naših prizadevanj, da si z lastnim delom ustvarimo pot za srečnejšo in bogatejšo skupnost vseh narodov. Težko bi bilo iz množice objektov in iz številnih dogodkov izbrati najtežje oziroma najpomembnejše. Vsak kubi.k je bil nova radost, vsako srečanje je utrdilo enotnost mlade generacije, vsako novo spoznanje in pridobljena veščina so usposobile mlade za nove delovne podvige. Izgradnja avtomobilske ceste je vsekakor pomemben gospodarski dogodek. Razvoj gospodarstva zahteva ustvaritev najboljših transportnih možnosti med posameznimi področji Jugoslavije. Ta cesta povezuje gospodarsko razvita področja z nerazvitimi. Dalj časa so nekateri ugotavljali, da je organizacija dela z mladinskimi delovnimi brigadami dražja kot s profesionalno delovno silo, in da je ekonomsko nerentabilna. Posebna komisija Sekretariata za promet in zveze pri ZIS je dela analizirala in ugotovila, da je tako delo cenejše in da je takšen način gradnje družbeno rentabilnejši. V MDB se mladinke in mladinci marsičesa naučijo, pridobijo kvalifikacije, seznanijo se z delavskim samoupravljanjem i,n podobno, saj jim organizatorji MDB nudijo vse oblike ideološkega dela: tribune, krožke, razno športno im kulturno zabavno življenje. Katerikoli mladinec je prišel z zvezne delovne akcije, je ilahko pripovedoval o dejavnosti, ki jo srečuješ v brigadi, saj včasih še za počitek ni časa. Zjutraj je čiščenje, potem delo na trasi 6 ur. Po kosilu so razni krožki, predavanja, čiščnjc naselja, naštevala bi lahko še veliko. Kot vsako leto tako tudi letos naše podjetje pošlje mladince v MDB. Tudi letos smo poslali za mesec dni štiri brigadirje, ki so se prostovoljno prijavili in so z veselim srcem odšli 8. junija na nov odsek avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti Jadranske magistrale. Tu se mora mladinska organizacija zahvaliti uprav: ter posameznim EE, ki so imeli razumevanje do tega ravno tako pomembnega dela, ker bodo ostali sodelavci in sodelavke nadomestile njihovo delo. Od mladincev, ki so odšli, lahko pričakujemo, da se bodo vrnili udarniki, kajti izbrali smo kes najboljše. Od njih lahko pričakujemo, da bodo postali tudi dobri družbeni delavci. Vemo pa tudi, da nam manjka kadra posebno mladlih, ki bodo nekoč zamenjali starejše. Kot rečeno, je brigada najboljša šola za slehernega mladinca, da postane nekoč dober upravljalec. Senica Komaj smo asfaltirali dvorišče in že ga spet razkopavamo, so godrnjali nekateri. V razlago: »Dvorišče je bilo treba prekopati zaradi popravila vodovodne cevi, ki je počila v vratarnici 17.1 DOR SITAR — EE 7a- nila. Pri tem si je ponesrečen-log — se je poškodoval 4. maja ka poškodovala prstanec in 1964. Pri nastavljanju orodja mezinec desne roke. Tei poza »Mandoline« je z levo ro- škodbi je botrovala premajh-ko za orodjem loviti stisnjeni na previdnost pri delu. kos. Poškodoval si je palec le- ve roke. Do poškodbe je prišlo zaradi nepravilnega delovnega postopka. ANTON MATJAŠIČ — TEREZIJA KOVAČIČ -EE Embalaža — Poškodovala se je 12. maja 1964. Pri zgibu dna za >Colar« ji je pokrov padel iz oboda. Pri tem EE OTI se je poškodoval sj je .poškodovala kazalec des-4. maia\ 1964. Na prebodu iz ne roke. oddelka ga je stisnil trans- mr iz a nrmrs a sr c c p or trti voziček, ki je bil na- r M/L,K.A BOGDAN- EE lažen z zaboji. Poškodoval si ~ "1* Poškodova- le prsni koš. Tesnost prostora ? 1X ™1la I964'. ponejrecen-je bil vzrok tej poškodbi, pa k,a Je nesa' zab°’ ,.nz^.ela..ze7 do takih poškodb drugič prav lezn/, val> nf Moa' kl >l >e gotovo ne bo prišlo. ™ levo no^- Po' škodovala st fe mezinec le- MATE DUGANDŽ1Č — ve noge. Poškodba je nastala El. Embalaža — Poškodoval zaradi tesnosti prostora. Obrat se je 6. maja 1964. Pri trans- je v rekonstrukciji. TRANC PEVEC — EE Zalog — Poškodoval se je 14. portiranju pločevine je padel nazaj preko stolice in si pri tem poškodoval zapestje leve -■ „ roke. Do te poškJbe je pri- m,a)a, 1964j P™“recenec ,e šlo zaradi nepravilnega delov Z*T kartonaste* zaboje na vrh naložene pločevine m stal na vrhu uskladiščene pločevine. Ko je prijel zavitek kartonastih zabojev, se je vrvica nega postopka. MATEVŽ KRALJ — Stranski obrabi — Poškodoval se je 7. maja 1964. Pri prevozu strgala in je delavec zaradi soda za apno se je sod pre- nagnjenega položaja padel na valil in pritisnil ročico vozič- tla. Poškodoval si je brado in ka ob gleženj leve noge. Tudi zlomil levo roko. Tudi tej ne-do te poškodbe je prišlo za- sreči je botroval nepravilni radi nepravilnega delovnega delovni postopek, postopka. DIMITRIJ STOJIČ — E E AVGUSTA GYERGYEK — OTP — Poškodoval se je 14. EE Zalog — Poškodovala se maN 1964- Prj poliranju oboje 7. maja 1964. Na poti v ZJ' kuhalnik mu je brusil-stranišče ji je spodrsnilo. Pri nl kolut zagrabil polizdelek in tem si je poškodovala zapest- model, ki ga je udaril po pal-je leve rake. Delala je še ne- cu (lcsne r°kc in desnem steg-kaj dni, nato pa ji je roka nu- Vzrok za to poškodbo je zatekla. Snažilke pozori Po- nezadostno znanje o delu. škodba je nastala zaradi spol- ALBIN BRATUN — EE skih tal. ■ Embalaža — Poškodoval se je CVETKA BAJC - EE Em- 1S.' ,ma>a 1964‘ Pri Premika-balaža - Poškodovala se je n,u *> §a vra[a 8. maja 1964. Pri robljen,u Zadela ^ desni kazalec *Acitron* doz na ročni s-ti- m *a Poškodovala. Ne-shalnici je z levo roko zašla *"***»* delu! pod orodje in si je pri tem po- IVAN DAJČMAN — EE škodovala -kazalec leve roke. OTP — Poškodoval se je 16. Do poškodbe je prišlo zaradi maja 1964. Pri poliranju nepoučenosti. Preddelavci po- okrasnega obroča za žaromet, svetite več časa pri ,uvajanju "ut je brusilni kolut zagrabil delavk na novo delovno me- obroč, mu ga potegn.l iz rake sto. tako, da mu jo je porezal. MARIJA SINKO — EE ANICA BRVAR — EE Zalog — Poškodovala se je 8. 0TP — Poškodovala se je 20. ma, a 1964. Na poti ta sluz- maja 1964 Na poti do detav. be ,e s kolesom padla in st nega mesta je ponesrečenka zvila desno nago v gležnju. zadela ob odpadno pločevino KATICA PETAK _________ EE ,n s* ie -poškodovala hrbtišče Embalaža — Poškodovala se desne* noge. Poškodba je bila je 9. maja 1964. Pri luknjanju manjšega značaja. Vzrok po-pokrova za hobok je zašla škodbe — nered na delovnem z roko pod luknjač pod za- mestu. ščitno ograjica. Poškodovala MATILDA KOVAČIČ — si je kazalec desne roke. Za- EE Zalog — Poškodovala st radi neupoštevanja pravil io je 20. maja 1964. Pri gumi-UTV je kljub zaščitni ograjici ran ju oval pokrova ji je stroj prišlo do te poškodbe. Ko- stisnil sredinec, prstanec in mentor ni potreben! mezinec desne roke. Poškad- ALOJZIJ A ŠKET _______ EE ,e nasta^a taradi dvojnega Embalaža - Poškodovala se uda'rca str°>a-je 11. maja 1964. Pri nastav- MARTIN DRAGAN — EE Ijanju pokrova za vedra ji je OTP — Ponesrečil se je 19. pokrov zaneslo iz nastavke, maja 1964. Pri cinkanju raz-Poškodovala si je prstanec le- rtih kovinskih delov se je do-ve roke. Do poškodbe je pri- taknil kislin. Na rokah se mu šlo zaradi nepravilnega delov- je pojavil ekcem. nega postopka. SVETOZAR TAJNIČ — NEŽKA ZAGORC — EE EE OTP — Ponesrečil se je Zalog — Poškodiovala se je 22. maja 1964. Pri pobiranju ll. maja 1964. Delavka je na- okvirja stop svetilke, ki mu lagala iz stolice pločevino na je padel iz roke pri brušenju, mizo. V •tem je transporter mu je brusilni kolut poškodo-pripeljal pločevino tako ne- val stegno leve noge pod ko-spretno, da je pločevina zdrs- lenom. Do pošk,odbe je prišlo zaradi nepravilnega delovnega poštopka. FERDO MERELU — EE Zalog — Poškodoval se je 25. maja 1964. Pri uravnavanju transportne naprave mu 'e obod konzerve prerezal palec na levi roki. Poškodba jc manjšega značaja. Poškodoval se je zaradi nepravilnosti pri delu. ANICA RIHTAR — EE Embalaža — Poškodovala se je 25. maja 1964. Ponesrečenka je pri nakladanju pločevine zadela ob oster rob pločevine, ki je štrlela iz kupa. Poškodovala si je mezinec leve roke. Poškodba je nastala zaradi neuporabe zaščitnih rokavic. JUSUF OMERDAŽIČ — EE OTP — Poškodoval se je 28. maja 1964. Pri brušenju stop svetilk se je porezal po kazalcu leve rake. Rana se mu je pozneje zagnojila. Ob pravočasni intervenciji zdravnika ne bi prišlo do gnojenja. TONČKA BERDEN — EE Zalog — Poškodovala se je 28. maja 1964. Ponesrečenka je pobirala pločevino s tal na stolico. Pri tem delu ji je pločevina zdrsela s stolice. Ponesrečenka jo je hotela zadržati in se tako porezala po mezincu desne roke. ANA* BENEDIČIČ — EF. Embalaža — Poškodovala se ie 26. maja 1964. Pri čiščenju ji je padel prazen zaboj na nogo in jo poškodoval. RADOMIR BILBIJA — EE OTP — Poškodoval se je 26. maja 1964. Ponesrečenec je poliral stop svetilke, pri tem se je predmet močno segrel in mu opekel desno roko. Polarni kolut mu je že prej poškodoval kazalec leve roke. Do poškodbe je prišlo zaradi poškodovanih zaščitnih rokavic. STANKA* MASTNAK — Skladišče črne pločevine — Poškodovala se je 28. maja 1964. Ponesrečenka je pobirala pločevino iz Škarij, ki sta Uh upravljala tov. Munda in Jambrcrvič. Segla je po odrezani kos, v tem pa ji je naslednji padel na palec desne roke in ji ga lažje poškodoval. Neprevidnost je bila vzrok tej poškodbi. KARLA KOS — EE Zalog — Poškodiovala se je 28. maja 1964. Ponesrečenka je gumirala »Mandolin« pokrove. Ko je vložila pokr-ov, je v tem tudi z nogo sprožilai stroj. Orodje jo je stisnilo za sredinec in prstanec leve roke. V mesecu maju se je ponesrečilo 28 naših sodelavk in sodelavcev. Eden najbolj pogostih faktorjev nesreč pri delu je prav gotovo premajhna seznanjenost delavk in delavcev na novem delovnem mestu. Potrebno bi bilo, da jih odgovorni temeljiteje seznanjajo in jim popravljajo napake. Le na ta način lahko občutno zmanjšamo število nezgod, obenem pa tudi višino bolniškega staleža. Poškodbe so v večini primerov manjšega značaja, kar kaže, da smo vsi skupaj le dosegli uspeh na področju varnosti pri delu. BgMlg EM0B NOVI SODELAVCI Mira TOMEC, Dragoslav ing. SINOBAD, Pavle MARIČ, Franc NOVAK, Jurij GANTAR, Peter ŽUGIC, Janez POLLAK, Anica HORVAT, Marija VEGI, Marko MILANO-VIČ, Terezija BAJC, Stanislav KNAFELJ, Dobrivoje KRSTIČ, Božidar GAVRILOVIč, Angela REZAR, Rozalija NARAKS, Pepca MARIČ, Danica ZOMBRA Anion JAMBROŠIČ, Ciril NAROBE, Ivanka BREZNIKAR, Marica PEREšKO, Janez KUŠTRIN, Katarina VRTARIČ, Marjan VIDIC, Vadimir ANICINOV, Marija PERČIČ, Terezija ČEBULAR, Anton KOTNIK, Juro MARKOVIČ, Milan PIUZI, Vidosava GAVRANOVIČ, Janez DIMNIK, Marija DIMNIK, Janez HUDEČEK, Marija MEŠIČEK, Karel HAINE, Marija PENE, Darja RINK, Elizabeta KONČAR, Stane PLEČNIK. Novim sodelavcem želimo, da bi se na novih delovnih mestih čim bolje počutili! ODŠLI IZ KOLEKTIVA Po sporazumu Vinko ANDRIJANIČ, Helda ČERNELIČ, Sonja VIRANT, Edvard VISNEVAR, Milan FRjOLICH, Jože KUNC, Martin OVEN, Terezija KOREZ, Marjan KOVIČ, Ana SESTAK, Jelka PANGERŠ1Č, Ivanka BIRMAN, Veronika JEVŠJAK, Malči GRABEC, Slavka PLESKO, Srečko SEŠEK, Magda šPENiDE, Anica ZUPANČIČ, Majda PELAN. Samovoljno Mihael KOČAR, Jovan SOLDAT, Marija ŽICKAR, Marija BRLEČ, Ivan PAVLOVIČ, Rozalija VIRANT, Viktor ŽIBBK, Avgust KOKALJ, Jože ŽGAJNAR, Djodje STOJANOVIČ. Upokojena Bogomir ČERNE, Nežka STRAH. RODILI SO SE: Alojz MAROLT — dobi hčerko, Ivan POVŠE — dobil sina, Miha SALKIČ dobil sina, Polona ŠTEPEC — rodila sina BOŠTJANA, Marija DESMAN rodila sina GREGORJA, Anica GNUS rodila hčerko OLGICO, Husnija KAPIC dobil hčerko, Viktor MABROŠIČ dobil hčerko. Novorojenčkom in staršem želimo obilo sreče. Poročili so se Marija GRČMAN poročena »ANŽIČ«, Jožefa ŠUM poročen ^ »LUNAR«, Jože JAMŠEK poročil tovarniško uslužbenko Anico KOVAČ. Mladoporočencem in mladoporočenkam naše čestitke. Krvodajalstvo postaja sestavni "'del morale našega človeka. To ugotovitev potrjujejo krvodajalci, kl jih je med nami vedno več. Udeležba v letošnji akciji zasluži pohvalo. Na sliki je skupina krvodajalcev krvi pred odhodom na Zavod za transfuzijo krvi. Od leve proti desni sedijo: EDVVARD BOATENG BAAFI, JOSEPH EDVVARD OSEI, EDVVARD SAFO AKVEAMPONG in ERASMUS VVILSON BLEKOR Temeljna organizacija Prijatelji iz Gane Pred letom dni so prišli v našo državo štirje Ganci. ERASMUS VVILSON BLEKOR, EDVVARD BOATENG BAAFI, EDVVARD SARFO ACHAMPOING, JOSEPH EDVVARD OSEI so prišli v Jugoslavijo, da bi se strokovno usposobili za vodenje tovarn, ki bodo v Gani proizvajale konzervno embalažo. Ko so pred letom dni prišli v našo deželo, so se takoj začeli učiti srbohrvatskega jezika. Najnujnejše znanje so dobili na enomesečnem tečaju na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Nato so si znanje izpopolnjevali le praktično. Po enomesečnem bivanju v Zagrebu so odšli na tečaje v Bečej, Novi Sad 'in še nekatera druga podjetja. Nato so se vrnili v Zagreb, kjer so se usposabljali v tovarni LIM in na koncu maja meseca so prišli v naše podjetje. Njihovo učno in delovno področje je obrat Zalog, v Moste pridejo le na kosilo. Med sproščenim in prijateljskim razgovorom sem iim zastavil tudi nekaj vprašanj za Glas Saturnusa. Vaš cilj pri delu v tovarni? Na osnovi pogodbe med Jugoslavijo In Gano, po kateri vaša drfžava gradi iprl nas tri modeme tovarne za proizvodnjo konzervnih škatel, smo prišli v vašo deželo, da bi praktično in teoretično spoznali tovrstno proizvodnjo ln da bomo potem sposobni sami dobro in uspešno voditi delo v naših tovarnah. Omenili ste gradhjo novih tovarn. Kdaj bodo začele predvidoma obratovati? Tovarne morajo začeti obratovati v začetku drugega leta. Te tovarne bodo organizacijsko povezane s prehrambenimi Industrijami, tako da bodo proizvajale skoraj samo za njihove potrebe. V obratu Zalog opravijo stroji veliko dela. Kaj menite o delu ljudi? Organizacija dela in tempo dela sta zelo dognana. Reči moramo, da so ženske zelo delavne. Ne samo v tovarni, tudi izven nje spoznavate naše ljudi! Da. Priietno nam je bilo, (Nadaljevanje s 1. strani) 1. Zbiranje podatkov o stanju na tržišču, študij in analiza 2. študij, analiza in načrtovanje izdelka s stališča proizvodno tehničnih in tehnoloških možnosti kot osnove za izdelavo aproksimativne pred kalkulacije 3. Izdelava projekta in konstrukcijskih načrtov za izn delavo prototipa 4. Izdelava prototipa kot osnove za raziskovanje in kontrolo funkcionalnosti in zunanjega izgleda izdelka 5. Izdelava dclavniškUi načrtov in tehnološke dokumentacije 6. Izdelava načrtov za orodja 7. Izdelava orodij 8. I.ansiranje 0-te serije. ko smo se udeležili izleta v Ankaran. Skupni jezik smo hitro našli, zabave ni manjkalo. Vaši delavci in delavke so zelo družabni. Še majhen klepet, ob slovesu pa smo soglasno rekli, da se bomo še kdaj pogovorili. Peter Mam Korektura ln uskladitev proizvodne dokumentacije 9. Predaja dokumentacije in orodij v serijsko proizvodnjo. Pregled posameznih faz poteka razvoja nam kaže, da se v to delo mimo razvojnega sektorja Vključujejo še komercialna služba in orodjarna s konstrukcijo orodja. Delo pri razvijanju in osvajanju proizvodnje novih proizvodov, ki se odvija v razvojnem oddelku nam določa sestav, funkcionalno odvisnost in organizacijsko razdelitev razvojnega sektorja kot sledi: 0 vodstvo sektorja 0 projektiva 0 konstrukcija 0 tehnološki oddelek 0 kode in standardi 0 arhiv in knjižnica 0 prototipna delavnica 0 laboratorij za preiskave in preizkušnje. Glede na panoge proizvodnje podjetja so v okviru navedenih oddelkov razvojnega sektorja formirane specializirane skupine za posamezne vrste proizvodov. Vlado Pirc y41< j\AaUAA,WVvCLSXlujq - pjCr v. uevmevu wi r glavarjem« družine. Ker te Jože odgovarjal čisto realno rc) misliš o tem? Res, marsikaj se spremeni m mislim po resnici, upam, da in človek mora opustiti neka-s strani »boljše« polovice ne tere navade in različne »izlete« bo zamere, ker ni bila prisotna. Naj vam jih najprej predstavim. Jože je strugar v naši remontni delavnici, star pa je proga ni bila prisotna, sem jo 28 let. In Ančka? No, Ančka kar videl, kako prikimava Jo-je tisto prikupno temnolaso žetovim besedam in prepričan ‘lekle iz pisarne naie tiskarne, sem, da je enakega mnenja. iz samskih časov, ampak ker se z ženo lepo razumeva, mi ni za samsko življenje nič žal. Kljub temu, da mlada Če bi ji prisodili 23 let, bi kar nekako uganili; Oba delata v istem kolektivu, med istimi ljudmi. Ima to kake slabosti laili pa morda prednosti? Slabosti gotovo ne. Z ženo delava na popolnoma različnih delovnih mestih in tako nimava službenih etikov. Je pa kar zanimivo, ker sva oba seznanjena z istimi dogodki in problematiko in imava vedno snov za pogovor. Tak pogovor in skupno prizadevanje pa naju samo še zbližuje. Veš Jože, imel sem pripravljeno vprašanje o tem, kako preživita prosti čas, pa se zdaj, ko vi rim, da ga precej porabita že za vožnjo z vlakom, skoraj ne upam vprašati. Preveč ga res nimava, vča sih se vendar najde urica\ ki je samo najina in trikrat... no takrat jo pač izkoristiva na čim prijetnejši način. Začetek je torej dober in kaže, da bo vse v redu in da bo njuna skupna pot lepa in brez večjih težav. Iz srca jima to želim. V zakonu vama v imenu uredništva želim mnogo srečt in vse, kar si sama najbolj želita. Jure Poljšak Nagradna križanka Dan v Logarski dolini VODORAVNO 1 Del džamije 7. Števnik 10. Grška boginja modrosti 11. Delavec, ki ne vidi sonca 13. Neoblečena 14. Arena v cirkusu 15. Letovišče v Opatiji 16. Ličje 17. Pritrdilnica 18. Vrsta vede 20. Vrsta lame, volne in blaga 21. Kemični znak za silicij 22. Del nesnage 23. Namen, nakana, tatarski poglavar 24. Kdor računa ravnotežja sil 26. Ime grške črke 27. Snov, ki spreminja hitrost kemične reakcije 29. Brezbarvna hlapljiva tekočina 30. Slikarska potrebščina 31 Zlato (franc.) 33. Delež staršev nevesti 34. Kemični znak za erbij 35. Ime žene špartanskega kralja 38. Važen del primitivnega orožja 39. Prislov 40. špansko mesto in pokrajina 41. Majhno naselje 42. Ime filistejske lepotice 43. Moško ime 44. Pesmi, spevi »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Marn. Tiska tiskarna ČP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo. 45. Človek, ki prezira družbene konvencije 46. Idilična skupina dreves 47. Italijansko mesto NAVPIČNO 1. Besnost — strast 2. Grški otok 3. Skrb, varstvo 4. Žensko ime 5. Egipčansko. božanstvo 6. Vrsta prodajalne 7. Del posteljnine 8. Vrsta 9. Nadav 12. Združenje, zveza 14. Očetova žena 16. Plazilec 18. Delavec v gostinstvu 19. Gorski greben v Jugoslaviji 20 Kdor se nepoklicno ukvarja s čim 21. Bivališče puščavnika 22. Mirujoči del elektr. generatorja 23. Del trikotnika 24. Okostnjak 25. Soha 26. Angleška votla mera 28. Poslovni pojem 32. Pilot 35. Simbol He 36. Zveza 37. Gozdna goličava 38. Simbol Tl 39. Žival iz rodu kopitarjev-rastlinojedec 40. Žensko ime 41. Žila dovodnica 42. Ime tragično preminulega generalnega sekretarja OZN 43. Gostija 1— svatovanje 45 Kemični znak za krom Marjan Bajc. Rešitve do 29. julija v nabiralnik! Nagrade: 5000 dinarjev, 3000 dinarjev, 2000 dinarjev in pet nagrad po 1000 dinarjev. Pri žrebanju želimo obilo sreče! Uredništvo Sapova avtobusa sta nas odpeljala na pot, ki nas je vodila skozi Domžale preko trojanskega klanca naprej skozi Mozirje, vasico Nazarje, dalje mimo Rečice, vasi Radmirje, čaplje, mimo Luč. Skozi okno se na severni strani nudi lep pogled na 2062 m visoko in mogočno Raduho, na južni strani pa na veliki Rogatec. Od Luč dalje je dolina zajedena povprek skozi apnenčasto sleme. Na levem bregu se tik nad cesto pojavi od deževnice izprana skalna konica, imenovana Igla, pod njo pa se v betonskem bazenčku vzdiguje in upada gladina vode, ki jo v presledkih daje presihajoči studenec, kakor se prazni in napolnjuje podzemeljska votlina. Pot nas je vodila dalje skozi sotesko. Naenkrat pa se 101 beseda Dopust, še posebno, če je bil lep in prijeten, pusti v človeku vtise, ki mu dolgo ostanejo. Seveda pa se tudi nevšečnosti prikradejo v nas, tako da včasih malce pogo-drnjamo. GLAS SATURNUSA vabi sodelavke in sodelavce, naj v 101 BESEDI opišejo prijeten ali neprijeten, zabaven ali žalosten, skratka, dogodek, ki ste ga doživeli na dopustu. Avtorjem prispevkov ne bosta ušli objava in nagrada 1500 dinarjev. Prispevke do 1. avgusta v nabiralnik GS ali v uredništvo. soteska odpre in pred nami se razprostre slovita — očem prelepa — čudovita Logarska dolina — v našem gorovju tako izrazitih oblik, da ji je malo enakih v Alpah. Ravno dno — je široko in zeleno, pobočja isitrma in skalnata, nad sklepom pa se vzdiguje veličastna vrsta s stenami in snežišči nalipšanih gorskih velikanov. Prispeli smo na cilj. Kratka pešpot nas privede do slapa Savinje pod Rinko, ki v 80 m visokem curku lije niz steno. Nad steno je dostop v značilno ledeniško krnico Okrešelj, kjer je tudi Frišaufov dom z nadmorsko višino 1387 m. Od tam je izhodišče za celo vrsto lepih vzponov in tur. S sten se proti krnici spuščajo melišča in snežišča. Odpre se ti čudovit pogled na Jermanova vrata — 1884 m — znanega pod imenom Kamniško sedlo ter na Planjavo iin Ojstri- co. Ko gledaš te inaravne lepote, krasote, ki se ne dajo popisati, vidiš in občuduješ lepoto naših prelepih gora — našo lepo slovensko zemljo. Sonce je ogrevalo in sijalo na vrhove gora, mi pa smo v prisrčnem razpoloženju preživeli nekaj lepih uric med gorskimi velikani. Smeh in pesem sta odmevala med stenami naših planin. Prijetno je bilo, le škoda, da je tako hitro minilo. Udeleženci izleta se želijo ponovno udeležiti takih in podobnih izletov v maše prelepe kraje, si bogatiti znanje in krepiti zdravje. Na povratku domov smo se ustavili v lepo urejenih Medijskih toplicah, kjer »mo sc osvežili ob termalnem vrelcu, ki ima toploto okrog 25 stopinj Celzija. Ob /.vokih glasbe smo se zavrteli in tako končali lep izlet v Logarsko dolino. Marjan Bajc Tudi v majhnem prostoru je mogoče sožitje. Seveda, če vsi hitimo k Istemu cilju llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Čari dehteče pomladi in opijajočega poletja so prišli tudi na Saturnusa streho. Škoda, da le z drugo Izmeno *