SLOVENSKI GOSPODA
Izhaja vsako Bredo
Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, Četrtletno 11 din; inozemstvo 76 din Poštno-čekovni račun številka 10.608 Reklamacije niso poštnine proste
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 81-18
Cene inseratom: Cela stran 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 750 din, osminka strani 400 din — Mali oglasi posamezna beseda za naročnika 1 din, za nenaročnika 2 din
Srditost vojne v Evropi in Afriki
Letalski napadi na zahodu
Nemci in Angleži obračunavajo med seboj z letalskimi bombami
Nemško in angleško vrhovno poveljstvo sta poročala v minulem tednu o znatno povečani srditosti zračnih bojev nad Anglijo, Nemčijo in nad od Nemcev zasedenem ozemlju, kjer se vršijo nemške priprave za vpad na angleški otok. Nemška letala so izvedla zadnje dni težke bombne napade na London ter večja angleška industrijska mesta. Razrušenih je bilo veliko poslopij in pristaniških naprav. Več ladij, ki so bile v napadenih lukah, je bilo zažganih in potopljenih. Tovarnam, raznim industrij-
skim napravam in vojaškim poslopjem na juž nem Angleškem in Škotskem je bila po nemških poročilih povzročena velika škoda. Samo-obsebi umevno je, da so zahtevala ta bombardiranja številne mrtve ter ranjene med civilnim prebivalstvom.
Nemcem so vračali zračne napade angleški bombniki. V drugi polovici minulega tedna so doživela nemška velemesta Berlin, Bremen Hamburg in Düsseldorf doslej največji zračni napad. — Nemško vrhovno poveljstvo pra vi, da so bila angleška letala med napadom na omenjena mesta 2000 metrov visoko in ni so mogla prav meriti z bombami.
italijanska ofenziva v Albaniji
Mussolim na albanskem bojišču
Napadi Italijanov na albanskih bojiščih so bili v minulem tednu zelo srditi. Grki sami priznavajo, da je izvedel nasprotnik zadnje dni na velikem delu fronte močne napade, katere so spremljala letala in topniški ogenj. Veliko delavnost Italijanov je podžigala prisotnost Mussolinija, ki si je ogledoval postojanke
na osrednjem bojišču pri Tepekniju dva polna dneva. Napadalci so imeli občutne izgube in polje med obema črtama v gorovju je oolno obojih mrličev. Italijani imajo samo na tepe lenskem odseku tri do štiri divizije. Hujši na padi bodo še sledili. V tem primeru bodo po slane iz Italije okrepitve, kar bi znalo nadaljevanje italijanske ofenzive zavleči.
Nemška in bolgarska pripravljenost
Nemška in bolgarska moč
Po splošnih podatkih imajo Nemci na spodnji Donav; in pa ob grško-bolgarski meji ter ob turško-bolgarski meji skupno 500—600 tisoč mož, med njimi več oklopnih divizij. To nemško armado podpirajo bolgarske vojne sile, in sicer: sedem divizij na turški meji, tri divizije na zapadni meji in dve diviziji na grški meji.
Novo vojno razdobje
Omenjena nemško-bolgarska vojaška sila je v minulem tednu bila pripravljena, a se ni nikamor premaknila. Švicarska poročila trdijo, da stojimo pred novim razdobjem vojne. Pri-
hodu japonskega zunanjega ministra Macuoke v Nemčijo in Italijo pripisujejo tako v Berli nu kakor v Rimu veliko važnost in napovedu jejo, da bodo pomenili ti razgovori pričetek novega razdobja v sedanji vojni. Iz Rima raz glašajo, da ne bo pred prihodom Macuoke in pred zaključkom razgovorov, ki se bodo vršili v Nemčiji in Italiji, nobenih večjih dogodkov ne v Evropi in ne kje drugje. Velesile trozveze Nemčija, Italija in Japonska hočejo pri teh posvetovanjih izdelati soglasne načrte za bo doče nastope. Gotovo je, da bodo sledili takoj nato izredno važni dogodki, ki se bodo razvijali z izredno naglico. V okvir teh dogodkov spada tudi zgoraj opisana nemško-bolgarska pripravljenost.
Afriško bojišče
Obmejne praske v severni Afriki
Odkar so zasedli Angleži Libijo v severni Afriki, je tamkaj precej mirno. Italijani in Nemci bombardirajo iz letal libijska obalna mesta in razna angleška oporišča, kakih pomembnih bojev pa ni več, dasi so spravili Nemci za obrambo Tripolitanije nekaj motoriziranih divizij v severno Afriko, ki patrulirajo ob tripolitansko-libijs" meji in skušajo itali-
jansko kolonijo Tripolis obvarovati ter zaščititi napram kakim angleškim iznenadenjem. Iz miru v severni Afriki se da sklepati, da so zaenkrat Angleži odložili nadaljevanje ofenzive proti italijanski Tripolitaniji, ker morajo imeti na razpolago izdatnejše vojne sile za podporo Grkom in Turkom, ako bi skušala nemško-bolgarska armada iz Bolgarije napasti Grčijo in se približati Solunu ter Dardanebm.
Razplet bojev v
vzhodni Afriki
V Eritreji
V	vzhodno-afriški italijanski koloniji Eritreja so zadeli Angleži na trd oreh pri gorski italijanski trdnjavi Keren, katero oblegajo že cel mesec. Po najnovejših poročilih so padle prve utrdbe na jugu in vzhodu od Kerena v angleške roke. Obramba Kerena je bila osredotočena samo na zahodno stran, ker Italijani niso predvidevali, da bo napadla angleška vojska trdnjavo istočasno z južne, vzhodne in zahodne strani. V času, ko so gradili Italijani utrdbe Kerena, so bile italijanske oblasti pozorne na zahodno stran Kerena, medtem ko je ostala vzhodna polovica nezavarovana. Ta ne-dostatek je izkoristila angleška vojska, ki je zavzela prve utrdbe Kerena.
Prodiranje Angležev in Abesincev Angleži in abesinski četniki se poslužujejo za svoja prodiranja v notranjost Abesinije vseh pomembnejših cest, ki vodijo iz angleškega Sudana in Kenije proti abesinski prestolnici Addis Abebi. Ti pohodi so težavni radi goratega sveta, a jih Angleži in Abesinci po moči pospešujejo, ker se bliža abesinska deževna doba, v kateri so večja gibanja sploh nemogoča.
Prodor iz Somalije v Abesinijo Pri bojih za osvojitev Abesinije so dokazale doslej največjo naglico južnoafriške čete, ki so zasedle italijansko Somalijo in so od tam v naglih pohodih v Abesinijo od juga na cesti, ki pelje iz obmorskega mesta Mogadišo ob reki Šebeli do križišča Ferfera in od tam na drugo največje abesinsko mesto Harrar, ki je blizu železniške proge Džibuti v francoski Somaliji in Addis Abebo.
V	minulem tednu so dosegli Južnoafrikanci na opisani cestni zvezi mesto Dagga-Bur. Od tam se bližajo italijanski obrambni črti Har-rar-Džidžiga. Med Harrarjem in Džidžigo se pripravljajo Italijani mrzlično na obrambo.
Ti dve mesti sta bili doslej utrjeni le proti severu in vzhodu, od koder bi bili Italijani lahko pričakovali kak napad iz severne francoske Somalije ali pa iz vzhodne angleške Somalije. Doslej sta bili pa ti važni točki nezavarovani od juga, ker ju je ščitila ogromna italijanska Somalija, ki pa je v glavnem zasedena od južnoafriške vojske.
Italijani so zbrali pri Harrarju in Džidžigi 10.000 mož, ki bodo trdovratno branili edino abesinsko železniško zvezo Džibuti—Addis Abeba.
Prva naša narodna dolžnost je, da smo zvesti svojemu narodu, slovenskemu jezika lu slovenskim narodnim izročilom.
Dr. Jože Jeraj v knjigi »Slovenci in Jugoslavija?, ki se dobi v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju za 2 din.

-V H. ^fc X. ^
Samospoštovanje in samozavest
Vsak kmet, ki je vreden svojega imera, vi-joko ceni hišo, pa naj bo samo hišic ki jo je podedoval od staršev, in zemljo, pa naj bo samo gruntec, kjer so gospodarili njegovi predniki. Duh dedov in pradedov živi v tej hiši ter jo obdaja kot nekak angel varuh, in njihov znoj, ki je zemljo močil, jo posvečuje s tistim blagoslovom, ki je združen s potrpežljivo prenašanim trpljenjem ter prehaja tudi na bodoče rodove. Slovenskemu kmetu je lastno spoštovanje do od staršev in prednikov podedovane hiše in zemlje. Njo vrednoti nad vse, više kot sebe in svojce. Za njo se trudi in muči, jo brani in izpopolnjuje. Na njo je ponosen kot na svojino, pa naj so njegovi domačiji postavljene še tako ozke meje.
Narodova domačija sega tako daleč, kakor daleč sega njegova zemlja. Kjer so postavljene meje rouni zemlji, tam se ljudje ne čutijo več doma, tam začenja zanje tujina. Če poedinec visoko čisla zemljo, ki jo imenuje svojo, mora narod še više vrednotiti svoje narodno ozemlje, ker brez nje ;a mu ni obstoja. Domovina je zemlja, trdna podlaga niegovesra bitka. Domovina pa so tudi ljudje, je rodna kri, je narodna kultura, narod prosveta. Vse to so visoke vrednote, katere so predniki ustvarili, katere so ljubili, katere so pospeševali s trpljenjem in znojem, katere so branili s krvjo in življenjem.
Kdor teh visokih vrednot ne spoštuje, tak ,?ebe zametuie in izključuje iz vrst poštenih 'iudi. Mar ie poštenjak tisti, ki staršev ne spoštuje? Tak človek je pokvarjenec in ne-Tnačajen izrodek družine. Svojo krivdo tak človek razširja in povečuje, če materinsko bla-io (to je izraz nesmrtnega Slomšeka): mate--ino besedo in sveto vero zaničuje, svoj narod zdaja in tujcu svojo dušo prodaja. Kakor je človeku nemogoče sleči od roditeljev dobljeno kožo in zlesti v drugo kožo, tako tudi nihče ne more svoje narave tako preleviti, da bi se spremenila po krvi in duhu v drugega človeka, v pripadnika drugega naroda. Tak človek je odpadnik od lastnega naroda, drugoroden človek pa ne more postati. Za Judeževe srebrnike se je tujcu prodal, lastno domovino pa l'e podlo in sramotno izdal.
Domovina! Kako važna in plemenita čustva
Teh par besed naslova je tako tesno med ieboj povezanih, da od tega zavisi prav za prav vrednost naših domov, zemljišč in sploh vseh pridelkov. Vredno je torej in potrebno, da žrtvujemo ves prosti čas izboljšanju naših dovoznih cest in potov.
Poglejmo malo okrog. Zelo lepi kraji, irasna zemljišča, posestva s prikupnimi do-novi, pa če moraš čofotati po slabem kolovozu skoraj eno uro daleč, ti pač mine vse veselje do še tako prijetnega doma; dočim ob dobri cesti morda skromno posestvo z borno hišico napravi na človeka čisto drug vtis.
Tukaj se vidi ogromna razlika vrednosti naših domačij. Nehote porečeš: v tem kraju ne bi bil rad niti namalan! Ali ni res tako?
Čitamo raznovrstne oglase kot: »Hišica z malim vrtom ter sadonosnikom ob lepi dovozni cesti naprodaj!« — Kupcev takoj na pretek. Ravno nasprotno: »Krasno posestvo z novim gospodarskim poslopjem in hišo po zelo ugodni ceni naprodaj.« Takoj veš, da nekaj ni v redu. Po večini so vzrok slabe dovozne ceste.
Podlaga pravemu 1 gostanju so vendar 7 prvi vrsti dobre ceste. Kaj ti pomaga, ako imaš pridelke, katerih zaradi slabih cest ne moreš spraviti pravočasno in z lahkoto v denar. Napravi nekaj metrov drv, že moraš imeti po dva para močne živine, da postaviš par sto kilogramov na dobro cesto. Koliko
vzbuja ta beseda v vsakem značajnem človeku! Vso globoko vsebino tega pojma je svetniški papež Pij X. v svojem nagovoru francoskim romarjem leta 1909. zajel v te lepe besede: »Domovina, to je tisto sveto ime, ki vzbudi v srcu najdražje spomine, ki stori, da sladko zazvenijo vse strune v duši. Domovina je tista skupna zemlja, kjer nam je tekla zibelka, zemlja, ki nas priklepajo nanjo krvne vezi. Domovina je duhovna skupnost očetnih izročil in ljubezni.«
Slovenska domovina! Kdo bi mogel opisati njene naravne lepote? Od gorskih velikanov, ki s svojo večno snežno krono kipijo proti zračnemu nebu, do nižav, obkrožujočih sinje morje, sam niz prirodnih lepot. Tujec jih strmeč občuduje. Res ta zemlja ni najplodovi-tejša in najbogatejša - kladov nad in pod njo. Vendar pa ni tako skopa, da svojim otrokom ne bi dala tega, kar potrebujejo za življenje. In naše ljudstvo! Ali ne ljubi svojo zemljo kot dragoceno blago, podedovano od očetov, katero upravlja in varuje kot punčico svojega očesa? Ali ne ljubi nadvse tudi od očetov podedovano vero in na njej zasnovano staro slovensko poštenost in krepostnost ? Na naši zemlji biva narod krepak, narod poštenjak, kakor pravi pesnik Simon Gregorčič, narod, ki čas ga še okužil ni, ki svet ga omehkužil ni.
Ali se tega zavedamo v polnem obsegu, in sicer vsi brez izjeme, tudi najpreprostejši in najsiromašnejši človek v našem narodu? Ali spoštujemo sebe in narod, kakor to delajo pripadniki velikih — po številu velikih — narodov? Mar so drugi radi tega boljši in več vredni, ker jih je več? Gmotna silnost je pri njih večja, ne pa sila duha in moč volje. Nadomestimo z duhovnimi silami to, kar nam manjka v pogledu števila in gmotnih moči. Ljubimo svojo zemljo in svoj narod nad vse! Naši predniki so nam našo zemljo ohranili, pazimo, da jo s slabičnostjo ne zapravimo. Ne skoparimo s čustvi in dejanji, ko gre za blaginjo in obrambo domovine. Domovina in država nad vse! To so vrednote, ki so danes najvišje v naravnem -du. Za njih obrambo žrtvujmo sebe in kar premoremo. Če nismo za to pripravljeni, nismo vredni, da nas nosi slovenska zemlja.
muke da našemu kmetskemu ljudstvu prevoz pridelkov z njiv in travnikov itd. Poznam primer, da se že kmet leta in leta trudi vsako leto na istem mestu z vožnjo sena (na cesti je namreč jama, preko katere malokateri voz srečno prepelje). Biti morajo po štirje držači pri vozu, da ga tako rekoč prenesejo. Ali ni to skrajna malomarnost od nas samih, da si ne popravimo pravočasno ceste. Marsikje bi en delavec popravil in odpravil marsikatero nevšečnost v enem dnevu.
Kako žalostno je, ako dva ali trije, morda še več sosedov uporablja isto cesto in vendar imajo cesto v najslabšem stanju. Vprašaš: Zakaj? Zato, ker mogoče en trdovratni sosed hoče samo voziti, popravljati pa nikdar. Ravno radi tega nočejo več drugi popravljati, trpijo in trpinčijo živino vsi skupaj. So nekateri, ki celo govorijo: »Jaz si bom že zvozil, imam močno živino, oni se naj le muči.«
Čas je že, da enkrat s tem prenehamo ter začnemo v slogi delati. Imejmo v vidiku, da pri dobri cesti opravimo lahko vse delo, od-nosno vožnjo s slabo živino, tudi s kravami, katere nam dajejo večje koristi kot pa voli.
Ali ne vidimo pri gospodarsko naprednih narodih, da imajo tako lepe ceste, da lahko skoraj do vsake njive privoziš z vsakim prometnim sredstvom, da celo iz gozda imajo takšne poti kot jih pri nas malokje najdeš. Tamkaj ne popravljajo cest v poletju, ampak
pozno v jeseni ter čez zimo do zgodnje spomladi, ko so z drugim delom pri kraju, nava-žajo gramoz, izkopavajo in čistijo cestne jarke itd.
Ti kmeti se pač zavedajo, kolike koristi so ceste v dobrem stanju. Zakaj bi istih tudi mi ne posnemali. Ne zanašajmo se samo na podpore oblasti, odnosno proračunov občin, ampak storimo sami svojo dolžnost. Popravimo in spravimo svoje ceste v dober stan. — Korist bomo imeli sami največjo. Ne samo toliko, kolikor je predpisanega kuluka, ampak tako dolgo (seveda po dvačni moči) bi bilo treba delati in popravljati, da bo cesta sposobna za vsak promet in videli boste, da bodo potem ceste vsako leto manj popravila zahtevale. Eno ali dve leti žrtvujmo ves prosti čas za zboljšanje cest.
Koliko je takih, ki bi radi posvetili vse svoje sile zboljšanju cest, a ni človeka, ki bi prevzel spodbudo ter pripravil k složnemu delu. Našli se bodo tu pa tam tudi takšni, ki jim je popravilo cest deveta briga, a vendar ne smemo kloniti. Mi storimo svoje, za take so pa primerna sredstva, s katerimi se jih prisili.
Kot že omenjeno, imajo deloma povsod pri gospodarsko naprednih narodih kmetje ceste razdeljene tako, da vsak skrbi le za svoj odmerjen mu del ceste, kateri mora biti vedno sposoben za vsako vožnjo. Kmetje kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel najlepše urejeno in v najboljšem stanju cesto. Tudi pri nas bi se lahko vse ceste v občini razdelile po davčni moči. Prepričani smo lahko, da bo uspeh zelo — zelo zadovoljiv.
Občina bi skrbela samo za mostove in prcpuste ter če bi se kje cesta zaradi vremenskih nezgod pokvarila, utrgala ali zasula.
Vse je izvedljivo, samo dobre volje ne sme manjkati.
Prvi bodo seveda kričali tisti, ki so se temu delu vedno izognili. Konec je treba enkrat napraviti tudi temu, tako da ne bodo vedno samo eni in isti prizadeti.
Po teh odmerjenih delih cest bi se zrcalila vrednost posameznega kmeta. Uverjeni smo lahko že vnaprej, da bodo tudi tisti prijeli za delo, ki so se na en ali drug način odtegovali.
Čimprej razdelimo občinske in dovozne ceste po davčni moči med kmete. Enkrat za vselej bo odpadla vsa ostrost pri besedi kuluk (ljudsko delo), ki bo prešlo v dolžnost posameznika, prav tako kot mora sedaj obdelovati svoje zemljišče itd____
Razdelitev cest mora biti pravična. Ozirati se je treba na razne okolnosti, posebno še, kateri deli cest zahtevajo vedno največ popravila. Predpisati predpisno širino ceste ter za jarke, upoštevati lego ali je sončna ali senčna, kamnit svet ali močvirje. Vse to vemo že iz večletnega dela na cestah.
Po možnosti naj občina skrbi, da ima kamnolome ter pripravljen material, da ga lahko prizadeti nemoteno vozijo na ceste. Neveščim je pomagati z nasvetom. Ker nimajo vsi živine, je treba dobro razdeliti cesto po skupinah, kar bi ne smelo presegati 500 m dolžine ceste za eno skupino, ki ima na razpolago vozno živino, tem bi se še pridelilo gotove manjše posestnike brez živine.
Določiti je čas, do kdaj morajo biti vsako leto ceste popravljene. Popravila bi občina od časa do časa pregledala, zamudnike pa kaznovala s tem, da najame na njih stroške delavstvo ter cesto popravi. Vsak, kdor bi se pro-tivil delu za zboljšanje cest, ni dosti vreden gospodar.
Varne so slovenske družine in slovenski kmečki domovi pred sovražnikom, ker jih brani hrabra jugoslovanska vojska.
Dr. Jože Jeraj v knjigi »Slovenci in Jugoslavija«, ki se dobi v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju za 2 din.
Vaclav Vrabič:
Kmečki domovi — dobre cestfe!
Se o sezonskem delavstvu v Prekmurju
Z ozirom na razpravo na zasedanju banske-ga sveta dravske banovine o sezonskih delavcih v Prekmurju, je potrebno javno pojasnilo, ker je o tem tudi v javnosti bilo objavljeno poročilo.
Ne drži trditev, da bi imeli v Prekmurju 14.000 sezonskih delavcev. O številu teh je pravilno pisal g. Janko Bejek v zadnjem »Slov. gospodarju«. Ne drži trditev, da bo šlo v Vojvodino le okrog 2000 delavcev, ampak jih bo šlo okrog 2650. Ne drži trditev, da je lansko leto ostalo doma okrog 75% našega delavstva; to je v protivnosti z izjavo, da jih je lansko leto šlo okrog 4500, torej bi bilo kar 18.000 sezonskih delavcev, ko pa se trdi v sami resoluciji, da jih je okrog 14.000, kar je pa še preveč pretirano, kakor je pravilno poročal v zadnji številki »Slov. gospodar«. Ne drži trditev, da tujina ne vpliva kvarno na naše delavstvo v narodnem oziru, da se delavstvo tujih idej ne navzame. Vsi seveda ne, nekateri pa. Mi bi lahko dali o tem dokaze, pa mislimo, da ni mesta za take stvari v časopisju. Spričo trditve, da je zadovoljen delavec dober patriot in narodno zaveden, bi bilo treba pokazati na ti-
ste bogataše v Soboti, ki so vse prej kot narodno zavedni."
Ne moremo odobravati tudi zahteve, da se naj pusti v tujino vsak, kdor je potreben, brez ozira na starost. Mi ponovno prosimo in predlagamo, da se naj pustijo v tujino le tisti moški, ki so rojeni vsaj leta 1916., in dekleta, rojena vsaj leta 1921. Prostora za dokazovanje pa tu ni!
Omembe vredno je tudi vprašanje, kako plačujejo v Prekmurju veleposestniki delavce. Znano je namreč, da so plačevali lansko leto delavcem le 10 din dnevno, in to pri delavčevi hrani. Na ta način se kajpada ne širi zadovoljstvo med delavci!
Ponovno poudarjamo, da je treba dati našim delavcem dela, da bodo imeli dovolj kruha. Vedite pa delavci, da je v tujini vojna in da lahko zgubite tudi vi življenje, kakor jih je toliko zgubilo v Franciji, in življenje je vendar več kot vse drugo! Komur ni velike sile, naj ostane doma. Siromaki naj gredo, druge pa nikar pustiti ven, naj delajo doma.
Gornje vrstice smo napisali iz ljubezni do naših delavcev.
Po §ugoslaviji
Dohodnina se nam obeta. Radi znatnega dviga cen, radi lanskega povišanja prejemkov državnih uslužbencev in predvidene preskrbe kredita za nabavo prehrane za državne na-stavljence bo državni proračun od 1. aprila do 31. decembra 1941 višji kot je bil dosedanji. Računajo, da bo vsota proračuna vkljub temu, da je samo za deyet mesecev, ista kot je bila za leto 1940/41, to je nad 14 milijard dinarjev. Radi uveljavljenja novega proračuna je pričakovati spremembe v davčni zakonodaji. Uvedena bo najbrž dohodnina. Ni pa še znano, ali bo kmet tudi moral plačevati dohodnino ali ne. Končno napovedujejo, da ne bo prinesel novi dohodninski davek znatnega povečanja davčnih stopenj, temveč samo uspešnejše izterjavanje predpisanih davkov.
Kdaj bo bi. Nikolaj Tavilič proglašen za (svetnika? Hrvati upajo, da se bo to zgodilo letos, ko se obhaja narodna svečanost 13001et-nice krščenja Hrvatov in pa 550 letnica smrti bi. Nikolaja Taviliča, ki je umrl leta 1391 kot mučenec v Jeruzalemu. V tem pričakovanju jih je potrdila vest, ki jo je prinesel zagrebški nadškof dr. Stepinac iz Rima, kjer je nedavno bil na obisku pri papežu Piju XII. Nekateri
mislijo, da bi se progalsitev blaženega Nikolaja Taviliča za svetnika mogla zgoditi na letošnji praznik prvakov apostolov sv. Petra in Pavla, ko bo zaključeno hrvatsko sveto leto (jubilejno leto krsta Hrvatov). Drugi pa upajo, da se bo to zgodilo vsaj do 14. novembra, ko bo končana 550 letnica Nikolajeve mučeni-ške smrti. Katoliški krogi na Hrvatskem pri tem poudarjajo, da se češčenje bi. Nikolaja
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni pamreö Aspirina brez „Bayer"-jevega križa.
Od(M i«, »on 8. ^ - 1 -»•
med hrvatskim ljudstvom še ni tako razširilo, kakor bi bilo potrebno. Dozdaj ima komaj polovica cerkev in kapelic na Hrvatskem kip ali sliko ali oltar bi. Nikolaja. Čim bolj bo češčenje tega blaženika in zaupanje v njegovo pomoč med ljudstvom naraslo, tem prej bo prišlo do njegove kanonizacije (proglasitve za svetnika). To velja tudi za predmet iskrenih želja slovenskega naroda, za proglašenje za blaženega služabnika božjega svetniškega škofa Antona Martina Slomšeka.
Hovice iz domačih krajev
Sedemdesetletni jubilej je obhajal 12. marca g. Jožef Trafenik, upokojeni ravnatelj Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru. Rodil se je leta 1871 pri Sv. Florjanu pod Bočem iz učiteljske družine. Po končani gimnaziji in bogoslovju v Mariboru je bil posvečen v mašnika leta 1895. Kaplan je bil med drugim tudi na Hajdini, kjer ga je zadela huda nesreča. Zlomil si je nogo in je mnogo trpel radi poškodbe, ki mu še danes nagaja. Dolgo let je bil v Mariboru v škofijski pisarni in je
skrbel za petje ter orglanje v stolni cerkvi. Ob prevratu je bil postavljen za ravnatelja Spodnještajerske ljudske hranilnice v Mariboru, k se je pod njegovim spretnim vodstvom razvila v močan ter ugleden denarni zavod. Pred leti je stopil v pokoj, katerega preživlja v Mari boru. Jubilant se veseli v našem obmejnen mestu obče priljubljenosti ter spoštovanja. G ravnatelju Jožetu naše česf''ke z željo, da b užival zasluženi pokoj v krepkejšem zdravjt še dokaj let!
Stavbe, ki jih grade živali. V vsej tropski Afriki niso postavili najvišjih zgradb ljudje, temveč živali, kakor so na primer termiti (vrsta mravelj), človeška stavbarska umetnost še ni postavila tako velikih zgradb, kakor žival, če vzamemo razmerje med ljudmi m termiti, ki so čisto majhni, pa postavijo 12 metrov visoke zgradbe. Večkrat so po svoji višini in vitkosti pravcati nebotičniki. V Sudanu, vzhodni in južni Afriki vidiš v daljavi griče, za katere misliš, da so človeške naselbine, pa so le termit-ske zgradbe, življenje termitov je čudovito. Termiti zbirajo strohneli les ln druge snovi, zlasti ro-gozničarje ln papir. Boje se luči ln sončne toplote. Njihovi izleti, ali bolje bojni pohodi so običajno zvečer in ponoči. Če na-
Podkrajški Judež
Povest iz domačih hribov
11
»Pred ženitvijo sem varen. Bodite brez skrbi, teta!«
»Prav imaš! Dober pob si in mojih misli. Pa to veš tudi, da je Bog rekel: duh je voljen, človek pa je slab. Zase sicer lahko rečem, da nisem imela nikoli kakih skušnjav; če bi me bil sam cesar vprašal, bi mu bila figo pokazala — hvala bodi Bogu! Mladim ljudem pa rade pridejo muhe. Če se jim malo bolje godi, že mislijo, da jim samim ni obstati, da si morajo tovariša ali tovarišico poiskati, potem pa ti kar čez glavo treščijo v zakonski jarem. Tonč, še nekaj ti bom svetovala, da ne boš postal kdaj slab, da boš do kraja obstal v samskem stanu. Veš kaj? Pojdi h kapucinom ali k frančiškanom! Pa rajši h kapucinom!«
»Ali vam bolj kaj pametnega ne pride na misel? Saj vendar ne bom začel študirati, ko pa bom kmalu že trideset let star!«
»Saj ti ni treba študirati. Radi te vzamejo za brata, boš za vratarja ali za cerkovnika ali za kuharja — to ti je še lepše, kakor če moraš okoli po misijonih letati pa pridigati in spovedovati. Malo težka pa raskava je me-niška halja že. Je pa to dobro v njej, da ne moreš čez ojnice skakati. Pa so menihi kljub temu zmerom dobre
volje, zmerom boš imel veselo tovarišijo in ti nikoli no bo dolg čas. Verjemi mi, Tonč, ni kaj lepšega kako redovniški stan.«
»Teta, zakaj pa potem vi niste šli v samostan?
»Jaaaz? Sveti križ, kaj takega bi si še misliti n bila upala. Vsi ne morejo v samostan. V božjem kralji stvu niso samo sveti menihi in puščavniki, so tudi sve; romarji — Bog mi odpusti, saj od svetosti sem še tak daleč, kakor je pepelnica daleč od adventa ... Mene j Bog na drugo pot peljal. Iti moram za njim zdaj se; zdaj tja in pobirati drobtinice, ki mi jih rneče na pot.
»Teta, vam je ves svet pretesen, meni bi samosta naj ne bil.*
»Ti moj Bog! Svet zadaj in spredaj ni kaj prida f je vseeno, ali je tesen ali širok. V samostanu si na dv in telesu oskrbljen. Tam ti ni treba garati, da bi si kruh zaslužil, in na dediščino ti tudi ni treba mi3liti
»Na dediščino? Kdo bi mi pa naj kaj zapustil?«
»Bajto bi morala tebi zapisati, ko bi umrla. Če gr pa v samostan, jo lahko Devici Mariji zapišem pa nar, bo obema na onem svetu v korist, tebi in meni.«
»Teta, storite s svojo bajto, kar hočete! Jaz nisr nikoli mislil nanjo. Meni je ni treba.«
»Torej pojdeš res h kapucinom? Bogu bodi hva1 Ali veš kaj? Ko pridem prihodnjič v Maribor, te b-priglasila in bom vprašala, kaj noraš svojega s sel prinesti.«
Duhovniške vesti. G. Anton Karo, doslej spiritual na mariborskem bogoslovju, je imenovan za tajnika Visoke bogoslovne šole v Mariboru; g. Franc Lukman, katehe* in pridigar v Celju, je imenovan za minisu-rialnega svetnika in je prestavljen v prosvetno ministrstvo v odsek za vere.
Mlinarju stisnilo prsni koš. V Brdah v občini Šmartno pri Slovenjem Gradcu je doletela huda nesreča 42 letnega mlinarja Petra Vi-narnika. Ko je hotel namazati osišče mlinskega kolesa, ga je zagrabilo kolo in mu stisnilo prsni koš. Ponesrečenega so prepeljali v resnem stanju v slovenjgraško bolnišnico.
Trgovskega potnika doletela smrtna nesreča. V železniškem trikotu na Tržaški cesti v Mariboru je našel progovni čuvaj od vlaka smrtno povoženega moškega. Komisija je ugotovila, da je smrtno ponesrečeni Zdravko Gobec, 34 letni trgovski potnik, rodom iz Istre, živel pa je na Betnavski cesti v Mariboru. Peljal se je z zadnjim vlakom iz Koroške v Maribor. Gobec je padel po nesreči z vlaka, ka-ten" s:a je prerezal na dvoje in je bil pri priči mrtev.
L'ri trčenju si zlomil nogo. Rudolf Uranjek, 28 letni gostilničar na Pohorskem domu, je zadel v Hočah po nesreči z motorjem v neki voz in si je zlomil nogo. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Nesreča posestnika. Slamoreznica je odrezala prste na roki posestniku Avgustu Novaku iz Orlevasi pri Braslovčah.
S hudimi opeklinami v bolnišnico. V Lepi njivi pri Mozirju se je vnela obleka osemletnemu sinu malega pr ustnika Vinku Stropniku. Dečko je dobil hude opekline po obrazu in vsem životu. Revčka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Podlegel poškodbi. Poročali smo o nesreči, ki je dohitela na ljubljanskem kolodvoru 76 letnega trgovca, posestnika in gostilničarja Alojza Gorenca od Sv. Duha nad Leskovcem. Prišel je nekoliko prepozno na kolodvor v Ljubljani in se je obesil na že vozeči vlak. Preden so ga potegnili v vagon, je omahnil in padel pod kolesa vlaka, ki so mu hudo poškodovala obe nogi. V ljubljansko bolnišnico prepeljani Gorenc je podlegel po štirih dneh trpljenja poškodbi.
Nesreča na železniškem tiru. V Mostah pri Ljubljani se je zgodila na dvorišču kemične tovarne nesreča. S premikalno lokomotivo je bilo pripeljanih v tovarno pet vagonov materiala z glavnega kolodvora. Na povratku iz tovarne je zadela lokomotiva na tiru ob dvo-vprežni voz, na katerem je pripeljalo kmečko dekle s Trate pri Št. Vidu v tovarno ilovico. *>troj je zagrabil prvi del voza in ga razkadil.
Franklin Roosevelt, predsednik Združejiili držav Severne Amerike, bo začel izvajati zakon o pomoči demokratičnim državam
En konj je obležal takoj mrtev, drugega so morali zaklati, ker mu je zlomilo zadnjo nogo. Skupna škoda znaša dobrih 17.000 din. Dekle je pravočasno skočilo z voza.
Desetletnica pomenljive zadruge. Mlekarska zadruga v Slovenjem Gradcu je obhajala zadnje dni desetletni jubilej. Ustanovljena je bila v obmejnem okolišu za zgled produktivnemu zadružništvu. Od začetnih 150 litrov mleka ob ustanovitvi se je ob desetletnici dvignil dnevni donos mleka na 800—1000 litrov. Zadruga oskrbuje danes z mlekom in mlečnimi proizvodi ves severno-zapadni kot bivše Štajerske. Zadruga šteje 500 Članov in razpolaga z odlično živino.
Podružnica Slov. planinskega društva v Rušah je obhajala 40 Ictnico. Dne 13. marca je obhajala podružnica SPD v Rušah 40 letnico obstoja. Podružnica je zgradila pred 40 leti na Pohorju svojo prvo postojanko — Ruško kočo. Ta prva slovenska koča zelenega Pohorja je postala matica za vse pozneje in posebno še po prevratu zgrajene pohorske planinske postojanke.
Številna družina. V Pamečah pri Slovenjem Gradcu živita zakonca Jakob in Pavla Ferk, po domače pri Rihtarcu. Jakob je bil koroški borec, danes pa je na manjši zemlji skrben gospodar in zgleden družinski oče. Pred nedavnim je žena Pavla podarila življenje dvanajstemu sinu, ki je bil krščen na ime Jožef. Pavla je rodila poleg sinov še šest hčerk, od katerih sta dve umrli. Živih je 16 otrok, ki so krepki in so v največje veselje dobrim staršem. Marčeva številka »Kmečke žene« je pri-
občila sliko te številne slovenske dr ožine. Posledica je bila, da se je našla dobra duša, ki je potom uprave »Kmečke žene« obdarila zgledno družino. Mogoče se bo našla še kakšna dobra duša!
Vinski sejem v Ljutomeru. Dne 4. marca je Vinarska podružnica v Ljutomeru priredila svoj 13. vinski sejem v lepo ozaljšani dvorani g. Zavratnika. K otvoritvi se je zbralo mnogo vinogradnikov, gostov in raznih odličnikov. Predsednik organizacije g. Zemljič je pozdravil vse navzoče, posebej še vse odlične goste. Potem je orisal težki položaj vinarstva. Načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave g. inž. Podgornik je pohvalno orisal ljubezen tukajšnjih vinogradnikov do goric. Pozival je navzoče, da vztrajajo in se ne ustrašijo trenutnih težav. Po lepih vzpodbudnih besedah je pozdravil v imenu g. bana in otvoril vinski sejem ter razstavo z željo, da bi bilo mnogo uspeha. Razstava je bila nepričakovano dobro založena. Na izbiro je bilo 150 vzorcev vseskozi izbornih vin. Kupcev je bilo tudi iz vseh krajev Slovenije, vino so pokušali, si zaznamovali, vprašali po ceni, a kupili so tokrat malo. Upanje pa je, da bodo kupci še potrebovali in iskali naše vino, da se bo cena ustalila in bodo kupci in razstavljale! še prišli na svoj račun.
Novi znaki Zveze fantovskih odsekov. Naša mladina hodi po potu svojih vzornikov. V spomin blagopokojnega dr. Antona Korošca bodo odslej nosili člani in podporni člani ter prijatelji Zveze fantovskih odsekov posebne znake, na katerih je v umetniški izdelavi podan lik pokojnega voditelja. Mladci bodo nosili znak z likom pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča, naraščajniki pa lik škofa Antona Martina Slomšeka. Znaki za člane in prijatelje Zveze fantovskih odsekov so že gotovi ter jih prodaja Društvena nabavna zadruga, Ljubljana, Miklošičeva 7, po 5 din, mladčevske znake pa po 4 din. Pri naročilih po pošti pošljite denar za znake v naprej. Stroški za poštnino se zaračunajo posebej.
Nov most čez Savo. Te dni bodo začeli graditi nov in prepotreben most čez Savo, ki bo spajal Krško z železniško postajo Videm-Krško in banovinsko cesto Rajhemburg—Brežice. Novi most je nujno potreben, ker je sedanji leseni in stari ter obrabljeni most veliko preslab za vedno rastoči vozni in posebno pa še avtomobilski promet.
Naše »ptice selivke« se vračajo. Mnogi izmed prekmurskih sezonskih delavcev se še niso vrnili iz tujine, temveč tavajo po njej ter iščejo prilike, da jim bo dana priložnost, da se lahko vrnejo k svojim dragim, ki so jih v borbi za obstanek zapustili. Pred dnevi sem v Mariboru srečal nekaj iz Francije se vračajočih delavcev. Stopil sem k eni ženski, ki bi očividno
»Take misli kar pustite! Poslušajte, teta, kaj vam rečem! Jutri ali pojutrišnjem pojdem daleč, daleč od tod. Če ne boste nič izvedeli, kje sem in kam sem šel, pa si mislite, da sem kje pri kapucinih in da sem na dobrem.«
Ženica ga je pogledala z začudenim, pa veselim pogledom. On je medtem vstal in si je slekel jopič.
»Bog ve, če bi res ne bilo najbolje! Morda me burja le sama zanese tja,« je polglasno mrmral.
»Tonč, le nikar si ne premišljuj! Ko si se enkrat odločil, ostani pri svojem sklepu!« ga je Jerulja nagovarjala. »Kaj pa imaš na svetu dobrega pričakati? Svet je dolina solz, čisto kakor lastovičje gnezdo je, vsako uro lahko iz njega padeš. Poglej Meležnika! Ljudje so mu kar zavidali, tako srečo je imel; zdaj je čez noč vsega konec in na vislicah bo storil smrt.«
»Kaj pa govorite! Zaradi take reči še nobeden ni prišel na vislice, kvečjemu če dobi kako leto. Da bi to pa ravno Meležnik moral biti, še ni gotovo. Saj lahko koga drugega tudi zadene.«
»Jaz tega nikomur ne privoščim. Toda Meležnika je le zadelo, ne bo se več rešil, vsi tako pravijo, je že sojen.«
Judež se je grizel v ustnice in ni vedel kaj reči. čez nekaj časa je dejal, da je truden in da bi šel rad spat. Povečerjala sta in pomolila in sta šla leč.
Medtem ko je Jerulja hitro zaspala, se je Judež premetaval sem in tja in ni mogel zaspati. Kakor j$
mižal, je že videl Meležnika pred seboj... Ali ga bodo res obsodili? Mogoče je vse. čudno res ni, če so njega osumili. Sicer mu za življenje ne bo šlo, ker se še ni čulo, da bi bili koga na smrt obsodili, če je pri pretepu, ko se je branil, drugega ubil, pa kakih pet, šest ali celo deset let bi vendarle utegnil dobiti... Nihče drug ga ne more rešiti kakor on, Judež. Če zdaj uide in se pričevanju izogne, bo Meležnika zadelo. Nedolžni se bo moral namesto krivca pokoriti, ženi bodo vzeli moža, otrokom očeta, vse gospodarstvo bo šlo rakovo pot — kriv vsemu temu pa bi bil' on, Judež, ker bi resnico zatajil in dal morilcu s svojim molkom potuho. Nadvor-skega Petra pol toliko ne bi zadelo, če bi ga za pet ali deset let zašili, Peter bi po pravici trpel, samec je, za nikogar mu ni treba skrbeti... Toda Julko bi zadelo, hujše bi jo morda zadelo kakor Meležnico ...
Pa kaj mu je Julka mar? O, pač, pač! Bliža je njegovemu srcu kakor kdor koli drug. Toda če resnica in pravica tako velevata, mora srce molčati... Zdaj, Judež, je treba značaj pokazati! In vendar: kako bi mogel Julki toliko žalost prizadejati?
Vso noč se je premetaval po postelji in ni prišel do sklepa. Zjutraj je vstal s težko glavo. Nič več ni mislil, bežati moram, si je rekel, hitro je treba, le štiri in dvajset ur časa je še, če medtem ne izgine, bo moral pred sodnijo in bo moral pričevati... Toda poprej je hotel še z Julko s;eyoritjL
lete na primeren predmet za svoj plen, ga pre-vlečejo z ilovico, nato pa iz notranje strani izgri-zejo.
Zanimivosti. Moderna industrija uporablja 23 različnih, vrst alkohola.
—	Najstarejšo uš na svetu so našli okamenelo v naftonosnih škriljevcih v Coloradu v Ameriki. Njeno starost cenijo naravoslovci, odnosno geologi na 30,000.000 let. — Izmed vseh Človeških organov porabijo normalne oči največ energije, in sicer okrog 20 odstotkov vse življenjske energije.
—	Gobavoev je na svetu okrog pet milijonov. Na Evropo jih odpade 20 tiso. Največ jih je v Rusiji in v Španiji. •— Indijanci pravijo čebeli muha bledega obraza, ker so jo pripeljali v Ameriko šele Evropci. — Starost naše zemlje cenijo na dve do
rada tiska J vprašala, ter navezal z njo razgovor. Doma je bila iz Hodoša, skrajne točke Prekmurja. Na vprašanje, kako se jim je v teh burnih Čagih godilo v tujini, mi je vsa solzna odgovarjala: »Ako bi vam hotela popisovati vse trpljenje, ki smo ga prestali za časa vojne, bt potrebovala več ur za razgovor. Naše trpljenje je skoraj nepopisno, ker smo se lačni potikali po podzemeljskih brlogih kot živina. Vtnogi od naših ljudi še sedaj tavajo po tujini in ne vemo, kje prav za prav so. Vsi ti dogodki so me živčno popolnoma pretresli, zato ne bom več odhajala v tujino. Verjetno bom tudi v domovini dobila kako zaposlitev.« Ker zaradi zunanjepolitičnih razmer delavci ne bodo mogli v tolikem številu v inozemstvo kot prejšnja leta, a naše državno posestvo v Belju jih niti polovico ne more zaposliti, je nujno, da se doma začne z javnimi deli!
SanatorlJ v Mariboru: Tyrševa ulica 19, tel. št. 23-58, je najmoderneje urejen za operacije. EJnteroklinar za Izpiranje debelega črevesa! Vodja Specialist kirurg dr. Cernlč.	23
Delavec ustreljen pri nedovoljenem prekoračenju meje. Brezvestni agentje skušajo neprestano delavske ljudi proti denarni nagradi na nedovoljen način spraviti preko meje. Smrtna žrtev tihotapstva z živim blagom je postal bivši tovar-
niški delavec Anton Volentar. V temni noči je poskušal na nedovoljen način prekoračiti severno mejo, a so ga zalotili graničarji. Ker ni poslušal svarilnih klicev, ga je smrtno zadela krogla iz puške obmejnega stražnika. Ustreljenega so pre peljali v Prevalje.
Prijet, ker je kradel obleko. Mariborski policiji je padel v roke 29 letni krojaški pomočnik Josip špajgl iz Pančeva, ker je kradel iz čakalnic mariborskih zdravnikov obleko in jo prodajal, špaj-gla zasleduje radi tatvin tudi beograjska policija.
V mestu okraden posestnik. Anton Kožar, posestnik lz Oseka pri Sv. Trojici v Slov. goricah, se je pripeljal z avtobusom v Maribor in se je ustavil v neki gostilni na Aleksandrovi ce3ti. Ko je zapustil krčmo, je opazil, da mu je sunil nekdo iz žepa na telovniku listnico s 7400 din in iz hlačnega žepa pa denarnico s 500 din.
Tatvina v skladišču. V skladišču in tkalnici Tekstilne družbe v Košakih pri Mariboru je bilo pokradenega blaga za srajce in hlačevine v vrednosti 9000 din.
Zaboden v oko. Iz Draže vasi pri Ločah so pripeljali v mariborsko bolnišnico 42 letnega posestnika Konrada Arbajterja, katerega je zabodel v neki tamošnjl gostilni v oko neki moški.
Ne hranite denarja doma! V Jiršovcih v občini Sv. Urban pri Ptuju je sunil neznanec iz zaklenjenega stanovanja iz omare 12.000 din posestniku Alojziju Bezjaku.
Izdaten vlomilski plen. Neznanci so vlomili v noči v Ormožu v trgovino Avgusta Gottweina.
Pazite pri
BATERIJAM
na znamko
CROATIA
Slika iz bojev v afriški puščavi. Redek fotograficni posnetek angleškega letaist.^ ^aa na italijanske Čete. Vojaki v afriški puščavi nimajo pred granatami in bombami drugc^ kritja, kot da se vležejo na tla in s tem nekoliko zmanjšajo nevarnost zadetka po izstrelkih.
Odnesli so celo zbirko manufakturnega blaga v skupni vrednosti za 50.000 din.
železne in kovinaste predmete kradejo na pokopališču. Na okoliškem pokopališču v Celju se pojavljajo v zadnjem času tatvine železnih in ko-vtnastih predmetov. Z nekega spomenika so pokradli neznanci ves baker, z drugih pa svetilke in sploh vse, kar je kovinastega.
Vlom v garažo. V Celju je bilo vlomljeno v noči v garažo avtomehanika Viljema Sulgaja na Cesti na grad. Vlomilec je oškodoval Sulgaja za 10 tisočakov.
Kratko na svobodi. 21 letni Jože Zupane, ki j« bil radi tatvine v zaporih celjskega okrožnega sodišča, je pobegnil. Zbežal je ob Savinji pod železniški most in proti Skalni kleti. Jetniški paznik ga je dohitel na kolesu in ga je pripeljal nazaj v zapor. Begunec je bil zelo kratko na svobodi.
Nepoštena in tatinska hlapca strogo obsojena. Svoječasno smo na tem mestu poročali, da sta Janez Horvat in Ivan Skalič, hlapca grofice Ba-thyani Elizabete, iz Krajine v Prekmurju svoji gospodinji v času njunega službovanja pokradla razih stvari V vrednosti okrog 34.000 din. Za svoje tatinsko dejanje je bil Horvat obsojen na dve leti in dva meseca, a škalič na dve leti In tri mesece strogega zapora. Obenem morata oba povrniti vso povzročeno škodo v znesku 34.000 din.
Od sodišča kaznovana pretkana sleparija. Od celjskega okrožnega sodišča je bil zadnje dni obsojen na dve leti težke ječe 55 letni Vinko Žni-daršič iz Leskovca pri Krškem. V brežiškem okraju se je izdajal za od okrajnega načelstva pooblaščenega konjača. Pobiral je pasje takse in je na ta način izvabil od ljudi precej denarja.
Po
s v e
i
Ponesrečen napad na bivšega angleškega poslanika v Sofiji. Ko so vkorakale nernčke čete v Bolgarijo, je prekinila Anglija z Bolgarijo diplomatske zveze in je angleški poslanik Rendell s člani svoje družine, z osebjem poslaništva in z britanskimi državljani zapustil Sofijo. Vsega skupaj se je pripeljalo iz Sofije v Carigrad 70 oseb. Bolgarski kralj Boris je dal poslaniku celo svoj vlak na razpolago do bolgarske meje. Rendell s spremstvom se je naselil v carigrajskem hotelu »Pera Pal-
trl milijarde let, starost sonca pa na 8 do 10 bilijonov let. — Ob dobri razsvetljavi baje človek tudi boljše sliši kakor v mraku ali ob slabi razsvetljavi.
Hvaležni kos. Pred kratkim je umrla v Olomucu 71 letna Marija Havlikova, ki je bila velika prijateljica živali. V mrzli zimi je pticam stalno polagala ernja in drugih dobrot v krmilnico pred svojim oknom. Operutenlh gostov je bilo tam vedno dovolj in so se stari go-apej zahvaljevali z veselo zaupljivostjo in ščebetanjem. Ko so jo polagali v grob, je prepeval v bližnjem grmu kos in ta je potem, ko so pog rebe i odšli, grob večkrat Obkrožil, nato je sedel nanj in še enkrat zapel, pokojničin brat je v ptici spoznal i
Okoli poldneva je šel na vas in zavil mimo Nadvor-nika. Počasi je šel mimo, prežal je okoli hiše, zavil je po stezi v goščo in čakal, da bi jo kje zagledal. Pa ni imel sreče. Videl je Nadvornika, videl je Nadvornico, posli so se sukali okoli poslopij, Julke pa vse do večera ni nagledal. Bliže k hiši pa si ni upal, dokler je vedel, da je stari doma. Ko se je zmračilo, se je vrnil, ne da bi bil kaj opravil. Srce mu je bilo žalostno.
Hodil je mimo Meležnika. Ko je prišel bliže, je zaslišal dretje in jok. V kapelici ob hiši je bila luč. Od tam so prihajali stokajoči glasovi. Družina je bila zbrana pri kapelici, Meležnica, Marička, njena sestra, in otroci. Molili so, toda bilo je, kakor da stokajo in se jočejo verne duše v vicah. Judeža je pretreslo. Obstal je in poslušal. Otročji drobiž se je stiskal okoli matere, najmlajšega je držala Marička. Meležnica je zatulila: »Sveta Marija, Mati božja ...« Marička, ta poprej tako poredno vesela Marička, je ihte molila naprej, otroci so trudno in enakomerno jokali, najmanjši je zdaj in zdaj zaskne-eal. Bil je tako žalosten pogled, da ga Judež ni prenesel. Odhitel je skozi les proti domu, vso pot pa mu je brnelo po ušesih: Ti si kriv te žalosti in nesreče! Ti, ti, ti!
V lesu se je ustavil in je prisluhnil. Še do sem je segal jok. Slabo mora biti za Meležnika! Njegovi doma bodo to vedeli, zato so tako obupani. Moj Bog, spet je Meležnica zatulila! Revi se bo še zmešalo — še storila si bo kaj — potem bo on njen morilec ...
Kar so ga noge nesle, je drl proti domu. Tu se je vrgel na posteljo. Šele po dolgem času je omahnil in zaspal. Toda ni imel mirnega spanja. V sanjah je videl Meležnika pod vislicami, zraven njega je klečala Meležnica, na rokah je držala otroka — zadavljenega, z vrvjo okoli drobnega vratu ... Judež je zakričal in se prebudil. Bil je ves moker. Od strahu je bil trd. Tako je nekaj časa ležal, pa strahotne podobe iz sanj ni mogel pregnati.
Vtem se je začelo svitati. Vstal je, se oblekel, skušal je pomoliti, pa ni mogel zbrati misli — in potem je začel težko sopsti, postal je bled ko zid, ves se je tresel — in potem je čisto tiho obstal in se je zagledal skozi okno ... Da, bom! ... Sklep je storjen, naj velja! ... Trpka poteza se mu je zarisala okrog ust... Naj se zgodi, kar se hoče!... Pa Julko mora r^prej še videti, spregovoriti mora z njo, prej ne gre.
Proti poldnevu je zopet prežal na robu gozda Uk nad Nadvornikom. Danes je imel srečo. Ni še dolgo čakal, tedaj je zagledal Juiko, ko je šla z vrčem proti studencu. Švignil je za živo mejo m pohitel po globači in prestregel dekle. Julka se je prestrašila, ko ga jo tako iznenada zagledala pred seboj. Ta tudi Judež so je pi ustrašil, kajti biia je čisto bleda in. odkar jo je zadnjič srečal, je močno shujšala. Pa je ni utegni! gledati, ne da bi j.i pozdravil, jo je vprašal:
»Julka, ali so oče dorn;-.'.'
/.ilcmeter,
SOFIA
% PhilippDpel Vr Haivla «v
Js/an/n^ jjsküdar
Saloniki
1 Izmir (Smyrna)
Könnt!:
yindras
JiiJsaöMEss
ISjjnglX
¡"XKrcli
A
M» \ MMMIEM
t \ IhAüfOf^	\ far?,o Jp
* V X Dons i fast schuh
■ nottsnsHHzpunhte
offvrsa

nčmpndusa-
F (ifai.)~
Zemljevid balkanskih držav. Na zemljevidu vidimo mejo Bolgarije napram Grčiji in Turčiji
mce« 12. marca zvečer. Nekaj minut za tem, ko je bila prtljaga Angležev dostavljena v omenjeni hotel, so eksplodirali peklenski stroji, ki so bili podtaknjeni med kovčege. Ubitih je bilo pet oseb, 20 pa ranjenih. Močno je trpelo tudi hotelsko poslopje. Očividno je, da je bil cilj atentatorjev: smrt poslanika Ren-della in uničenje njegovih važnih dokumentov, katere je pripeljal s seboj. Rendell sam pravi v svojem poročilu o atentatu, da so se nahajale bombe ali peklenski stroji v dveh kovče-gih, ki sta bila v neopaženem trenutku položena med prtljago osebja angleškega poslaništva. Poslanik Rendell poroča, da se je on in osebje poslaništva rešilo na čudežen način. Ako bi bili peklenski stroji eksplodirali v vlaku, bi se bila zgodila največja nesreča.
Siamski mir hud udarec za Francijo. Na posredovanje Japonske je bila 11. marca v Tokiu podpisana med francosko Indokino in Sia-nirm mirovna pogodba. Francija je morala odstopiti Siamil 70.000 kvadratnih kilometrov ozemlja s 50.000 prebivalci, kjer so najbogatejša riževa polja. Hkrati je izgubila Francija edine zlate rudnike, ki jih je imela v svoji kolonialni posesti. Pogodba nadalje določa, da smejo francoski in indokitajski državljani še nadalje ostati v odstopljenih pokrajinah in da bodo uživali iste pravice kakor Siamci. Siam odstopljenega ozemlja tudi ne sme utrditi in vzdrževati tam vojaštva. Podrobnosti o razdelitvi bo določila posebna komisija. Japonska je prevzela jamstvo za novi mirovni sporazum.
Sroominiaiifio se v molitvah raisiih!
B
Dolgoleten naš naročnik umrl pri Sv, Lenart« v Slov. goricah. V nedeljo, 9. marca, je umrl L u d o v i k čolnik, kletarski mojster v pokoju ter bivši gostilničar in posestnik. Bil je dolgoleten zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Rajni naj počiva v miru — preostalim naše sožalje!
Smrtna kosa je pretrgala niti življenja uglednemu posestniku in vzornemu družinskemu očetu
Francu Pečovniku, p. d. fepanu iz T e -š o v e v župniji Vransko. Rajni je bil skrben družinski oče, ki je v strogo katoliškem duhu vzgojil svoje otroke. Bog je obilno blagoslovil njegov zakon. Saj je ob njegovem grobu žalovalo sedem sinov in dve hčerki, dočim ga je en sin že pričakoval v večnosti skupno z materjo, ki je umrla že pred 14 leti. Vsi otroci so marljivi delavci v
¡Kratke tedenske novice
»Svoboda ljudstva, nedotakljivost meja in mir na zunaj in znotraj so cilji, ki jih hoče naša vlada doseči s svojo politiko«, je rekel minister dr. Miha Krek na nedeljskem shodu v Radovljici.
»Naš denarni položaj bo Narodna banka obdržala na zdravi podlagi in bo skušala denar v nadaljnjem poteku okrepiti in ohraniti«, je rekel v nedeljo, 16. marca, guverner naše Narodne banke dr. Milan Radosavljevič.
V	Berlinu je imel zadnjo nedeljo govor vodja rajha Hitler. Napovedal je neizprosno nadaljevanje vojne do končne zmage. — V Washingtonu je pa govoril v nedeljo predsednik Roosevelt. Napovedal je vsestransko podporo Amerike Angliji in njenim zaveznikom.
Japonci so na umiku pred Kitajci, ki zasedajo sevemokitajske pokrajine, katerih so se polastili Japonci pred dvema in pol letoma.
Italijanski in madžarski časopisi dajejo priznanje neomahljivi in pametni politiki Jugoslavije.
Ko se je Amerika odločila, da pomaga Angliji, je dobro proučila vse možnosti, da bo ameriški vojni material varno prispel v Anglijo,
Nemška vojna industrija se seli iz zapadne Nemčije v središče države in zlasti v Avstrijo, kjer bo manj izpostavljena angleškemu bombardiranju.
Dne 14. marca je bila obletnica miru, ki je bil sklenjen po hudih bojih med Finsko in sovjetsko J Rusijo.
i Ameriški vojni minister Knox je poudaril, da i mora Imeti Amerika močnejše brodovje kot ga f imajo vse tri države, ki se borijo proti demokra-f cijam.
? Angleški minister za vojno brodovje Aleksander f je dejal v svojem govoru med drugim: »če vzdr-t žimo do prihoda ameriške pomoči, potem zmaga ' ni samo zagotovljena, ampak bo tudi zelo hitra,«
Ob drugi obletnici slovaške republike je poslal kancler Hitler predsedniku Slovaške dr. Tisu brzojavne čestitke.
Kancler Hitler je obiskal sredi minulega tedna fob triletnici vkorakanja nemških čet v Avstrijo Linz, kjer je imel govor na svoje sorojake.
V	španskem mestu Sevilla je eksplodirala v predmestju smodnišnica. Nesreča je zahtevala 50 mrtvih, 250 ranjenih in 300 poslopij je porušenih.
V	Bolgariji sta iztirili 14. marca med postajama Uborište in Kiselovo pri Varni dve lokomotivi tovornega vlaka. Od 38 vagonov se jih je 17 prekucnilo in vnelo, ker so vsebovali nafto. Ubitih je bilo 10 ljudi, 14 pa ranjenih.
Rooseveltov odposlanec polkovnik Donavon je imel pred odhodom v Ameriko V portugalskem glavnem mestu Llzabon sestanek z ameriškim poslanikom v Madridu, šlo je za vprašanje preskrbe z živili Portugalske, Španije in nezasedene Francije.
»Ne,« je odgovorila začudeno, »davi so šli. Kako pa, da si ti še tu? Ali tebi ni treba na sodni jo?«
»Tudi, pa se mi še ne mudi. Če grem vso noč, bom tudi še prav prišel ... Julka, poslušaj! Pomeniti se moram s teboj. Tu naju ljudje vidijo. Bodi tako dobra pa pridi gor v les, da se lahko v miru pogovoriva.«
Nezaupno ga je pogledala.
»Menda se me ne bojiš?« jo je užaljeno vprašal. »Ne, bati se ti ni treba. Nekaj važnega bi se rad pomenil s teboj. Ne bo dolgo.«
»Kaj bi se tt bala!« je odgovorila. »Čakaj me gor, po kosilu bom prišla.«
Ne da bi kateri še kaj rekel, sta šla vsak na svojo ¡itran.
Judež jo je mahnil v breg. Najprej je pobral v grmovju lepi šopek, ki ga je imel pripravljenega za Julko, potem je zavil po gozdu naokoli in se je po dobri uri vrnil na kraj, kjer je hotel Julko pričakati. Pa Julka je že bila tu. Sedela je nad globačo in si z obema rokama zakrivala lice. Ko je začula njegove korake, so ji roke omahnile, skočila je pokonci. Še bolj bleda se mu je videla kakor poprej pri studencu. Nekaj časa sta se nemo gledala. potem je vprašala ona kratko in odsekano:
■Kaj mi imaš povedati?«
dobrega storila,« je s težavo stisnil iz sebe, »in — poslovil bi se rad. Danes grem, ne bova se več videla.«
»Kam greš? Zakaj greš?« je vprašala hlastno.
»Prihrani mi odgovor, prosim te,« je dejal; »čez kak dan boš že izvedela. Po pošteni poti grem.«
»Na sodnijo greš, zaradi tistega nesrečnega pretepa, mislim si. .. Bodi mi odkritosrčen pa mi nekaj povej! Kdo je Tinča zabodel? Ti veš.«
»Jaz — jaz da bi vedel?« se je prestrašil. »Ne, jaz ne vem ... Kako, da bi jaz vedel ?«
»Ti si tistemu, ki ga je zabodel, nož iz rok izvil in si ga s kegljišča ven vrgel.«
»Sveta Marija!« je zavpil. »Ali že veš? Kdo ti je pravil?«
»Torej je res?« je z grozo dahnila. »Še zmeraj sem upala, nisem mogla verjeti, zdaj pa vem... Povej, kako je bilo!«
»Kaj bi naj povedal? Za las prepozno sem prišel. Ko sem ga za roko zagrabil, je bilo že storjeno.«
»O moj Bog!«
»Kdo ti je povedal?«
»Nekdo, ki je bil zraven — saj je vseeno, kdo je bil.«
»Ali so tistega tudi klicali za pričo?«
»Ne.«
»Zakaj ne?«
kosa, ki je stalno prihajal pred njeno okno po hrano.
Mravlje si gradijo vodnjake. Mravlje niso samo pridne, temveč gredo tudi zelo globoko. To je odkril argentinski učenjak Marino Blanea, ki se je bavil z vprašanjem, od kod si živalice v suhem letnem času dobivajo vodo. Naključje mu je pomagalo. Blanes si je dal kopati vodnjak Pri tem je odkril komaj za prst debel rov v zemlji, ki je vodil poševno 20 m globoko do talne vode. V tem rovu je od mravelj kar go-mazelo. Znanstvenik je odkril tudi vhod v ta rov, in sicer pod nekim mravljiščem. Živali so bile torej »vohale« vodo in so po svojih gradbenih. pravilih zgradile ogromen predor v zem-ljo.
naših prosvetnih organizacijah. Sin Dori je predsednik FO in hčerka Mloka je načeinica DK na Vranskem. Z velikim veseljem pa je rajni pričakoval tistega trenutka, ko bo njegov sin Karel, ki je zdaj bogoslovec tretjega letnika v Mariboru, stopi! kot duhovnik pred Gospodov oltar. Toda božja volja je sklenila drugače. In tako bosta oba, oče in mati. pri Bogu prosila za sina-novo-mašnika. Rajnemu španovemu ateju, ki je potrpežljivo, prenašal svojo dolgo bolezen in ji končno podlegel v 70. letu starosti, naj bo dobri Bog bogat plačnik za njegova dobra dela! — žalujočim ostalim izrekamo scžalje!
Spoštovan in ugleden gospodar umrl v Kapelah, žalostno in otožno so zapeli kapelskl zvonovi in naznanili žalostno vest, da je dne 3. marca umrl Jože Krulc lz Rakovca po šesttedenskl mučni bolezni v starosti 42 let Pokojni je bil skrben
gospodar, veren katoličan in zaveden Slovenec. Kako je bil priljubljen med občani, je pokazal njegov pogreb. Bil je tudi poveljnik in ustanovni član gasilske čete v Rakovcu. Na zadnji poti mu je igrala žalne koračnice gasilska godba s Kapel. Pogreba so so udeležili tudi gasilci iz Brežic z zastavo ln župni načelnik Zorko, gasilska četa Veliki Obrež z zastavo, gasilska četa Kapele in Loče. Pri odprtem grobu se je od rajnega poslovil predsednik domače čete g. Franc Radanovič, ki je orisal pokojnikovo zaslužno delo pri domači gasilski četi tako ganljivo in v srce segajoče, da ni ostalo nobeno oko suho. Pokojni zapušča žalujočo ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Spoštovanemu ln vernemu možu želimo rajsko veselje! — Preostalim domačim in sorodnikom pa naše so-žalje!
Do
P I S 1
Mursko polje
Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 9. marca Je bila lepo obiskana letna skupščina Kmetijske nabavne in prodajne zadruge Sv. Križ pri Ljutomeru. Zadruga šteje nad 200 članov, kateri jamčijo z desetkratnimi deleži. Za načelnika je bil izvoljen g. banski svetnik Alojz štuhec, tajnik je g. Anton štuhec, blagajnik g. Josip Strekl, poslovodja g. Franc Magdič. Posebno je podčrtati, da je za knjigovodjo določen mlad kmečki sin Alojz Puše-njak, kateri bo skrbno zapisoval in knjižil poslovanje zadruge, tako da ima od danes naprej vsak član vpogled v knjige. Uradne ure bodo dnevno od 8 do 12, da lahko člani dnevno dobijo potrebna pojasnila cen poljskih pridelkov, umetnih gnojil itd. Nadalje ima g. Pušenjak nalogo, da pridobiva članstvo, da vzgaja posehno mlajše v zadružništvu. Sklenilo se je, da se ponovno odpre prodaja špecerijskega blaga, ln to v večjem obsegu. Zadruga razpolaga danes z večjim premoženjem. Iz povedanega se vidi, da Je zadruga v minulem poslovnem letu lepo napredovala. Ce pa se bodo letos odborniki in'članstvo ie bolj prkirlo oprijeli zadružništva, bo pa uspeli še mnogo boljši.
Ptujsko polje
Sv. Vid pri Ptuju. Predpustni čas so malokje tako lepo preživeli kot pri nas. Na pustno nedeljo smo namreč končali sveti mlsijon. Za nami so tako lepi dnevi, da mora zvedeti tudi svet o njih. Vsa fara se je svetega misijona z veliko vnemo udeleževala. Možje niso nič zaostajali za ženskami. Ce povemo, da je vsak dan spovedovalo osem do devet spovednikov, in sicer pozno v noč, potem veste, da je bil mlsijon lep! Naravnost ganljivo je bilo gledati može in fante, ki so se s toliko resnostjo udeleževali misijonskih pobožnosti in kako vneto so prejemali svete zakramente. Cele pri pozni ev. maši Je bilo več sto sv. obhajil, znamenje, koliko so se ljudje žrtvovali.-Sveti mlsijon je bil seveda temeljito pripravljen, saj je g. žup-
nik pred svetim misljonom obiskal vse družine osebno. Vsa fara je goreie molila za dober uspeh svetega misijona. Zato bi pa lahko na prste ene roke preštel tiste, ki se svetega misijona niso udeležili. Največ uspeha so izmollli otroci s svojimi nedolžnimi molitvami. Sklep svetega misijona je bil veličasten. Nad dva tisoč bakel je gorelo pri sklepni procesiji. Ponovili smo krstno obljubo s takim navdušenjem, da se je cerkev tresla. Med svetim misljonom je bila tudi sprožena misel, da bi začeli pri nas zidati novo farno cerkev, ker ta že dolgo ne odgovarja namenu v tako veliki fari. Bog daj, da bi se farani oklenili te misli! V ponedeljek so misijonarji obiskali podružnico sv. Družine na Selah, kjer so spovedall šolske otroke in starejše ter bolehne ljudi. Ob tej priliki je bil v cerkvi tudi blagoslovljen nov krlžev pot, ki ga doslej cerkev še nI Imela. Ljubko cerkev so ljudje za to slovesnost napolnili do zadnjega kotička. Sveti misijon so vodili frančiškani: p. Odilo, p. Ludovik in p. Silvin. Sveti misijon je zaoral globoke brazde v naše duše. Nasprotovanja pri svetem mlsijonu ni bilo veliko, razen od par takih ljudi, ki od njih nismo mogli kaj drugega pričakovati. Resnica pač v oči bode. Nekatere peče vest, pa si jo na ta načiii fiušijo, da čez misijon zabavljajo. Saj to je stara pesem...
Slovenska Krajina
Murska Sobota. Pred dnevi Je neki posestnik lz Kuzme po tukajšnjih gostilnah popival z nekim »znanim« Sobočanom. Od obilo zaužitega alkohola sta bila oba zelo dobre volje in zaupna. Ko se je naslednjega dne omenjeni posestnik streznil, je ugotovil, da je bilanca-saldo njegovega popivanja z nepoznanim tovarišem primanjkljaj kolesa ter zneska 1500 din.
Dobrovnlk. Kakor je za pust običajno, so se tudi pri nas nekateri »podjetneži« našemili v pustne maske. Saj jim ne bi nič rekli, če bi se oblekli času primerno. Ker pa so bili oblečeni v duhovniško in redovniško oblačilo ter s tem skrunill in
smešili bogočastne stvari, njih početje obsojamo in upamo, da bodo od pristojne strani dobili primerno »nagrado«.
Lipovci. Z odlokom prosvetnega ministra sta bila po uradni potrebi od nas v štrigovo premeščena učitelja g. Franc in gospa Frančiška Gumi-lar. G. Gumilar je pri nas služboval mnogo let ter je marsikaj koristnega storil za naše ljudi. Bil je tudi večletni predsedik prekmurskega muzejskega društva. Na novem službenem mestu se naj dobro počutita!
Trnje. V zadnjem času se je pri nas pojavila nevarna živalska bolezen — svinjska kuga, ki je pobi: ".a že nekaj svinj. Merodajni činitelji se zelo trudijo, da bi to nevarnost zajezili in s tem obvarovali narodno blago.
Sirom Slovenske Krajine. Pred dnevi so na predlog prosvetnega ministra napredovali v višjo skupino naslednji učitelji in učiteljice: Ivan Horvat v Mali Polani, Marija Pupis v Nedelici, Antonija Terpin v Dol. Lendavi, Hermina Babnik v Lipovcih, Vili Beloglavec v Gor. Lendavi, Feliks Gregi v Srednji Bistrici ter Viktor Stanjkov v Ge-derovcih. V črensovce sta premeščena iz Dovjega pri Mojstrani učitelja Serajnik Jožef in Angela. — Zadnji pojav severnega sija na vedrem nebu si nekateri zelo čudno razlagajo. Govorijo namreč, da to nič dobrega ne pomeni, ker je to svarilo božje za hude dneve, ki se nam obetajo.
Bogojina. Nedavno je naš FO priredil za vse svoje članstvo obvezne tridnevne duhovne vaje, katerih se je poleg vseh domačih fantov udeleževalo tudi precejšnje število moške mladine iz okoliških vasi. Duhovne vaje so potekle v najlepši zbranosti naše mladine, kajti ganljivi nagovori in besede voditelja g. M. Pršo so našle pot do mladih src ter vplivale na duše prisotne mladine kakor blagodejen dež na suho, žejno zemljo. Posebno ob tej priliki se je lepo pokazalo, koliko naša mladina da na dobro, prepričevalno besedo. Treba ji je dati le dobrega vodnika in vse bi bilo dobro. A na žalost ravno to je tisto, kar ji je doslej tako primanjkovalo.
Slovenjebistfriški okrai
Spodnja Polskava-Pragersko. Kjer imate ob nedeljah, praznikih in delavnikih legijo močnih borcev, ki postrežljivo tekmujejo ter zaporedoma radi pomagajo organistu z roko ali nogo pri mehu, tam se še ni nikomur o težavah, zadregah in neprijetnostih sanjalo, kakršne smo imeli mi. Ne za Bog plačaj iil ne za, denarno ali drugačno plačilo nismo večkrat mogli dobiti menama. Brezposelni se v poletnem času kaj radi in kakor po tajnem dogovoru ognejo naši vasi, kjer Je obilno dela in premalo delavcev, ker vse le drvi v mesto v raznovrstne potrebne ln nepotrebne službe. Ce smo močnega popotnika povabili na pomožno delo k mehu, je hitro iztuhtal izgovor: »Bi že, a naduha me kuha.« Nikomur nismo pokazali meha. Ako bi ga povabljenec zagledal, bi se ga prestrašil kot kmet pogubonosne toče. Kakšen je bil naš meh? Bil je kot ogromna predpotopna žival, obložena z grmado kamenja, ki je pihala in sopihala ter tudi močnega organista večkrat kar prestrašila s svojo neenakomerno sapo. Dobri farani so se kar bali, da bo nam ta zmaj kmalu pokvaril dobro in
í
Pritlikavca s sinom velikanom. V Madridu živi že dalj časa druži na pritlikavcev, ki nastopa v nekem cirkusu. Mož je visok 78, žena 76 cm. Narava pa si je dovolila šalo, da Je jima dala sina velikana, ki je, čeprav šele 15 let star, že 2 m visok! Sprva nikakor ni kazalo, da se bo tako razvil, toda v svojem 10. letu je začel silovito rasti ln bo rasel po mnenju zdravnikov še dalje, saj še davno ni dosegel let, ko se človeška raat konča.
Nov način borbe proti mišim, žitne trgovine v vseh agrarnih deželah utrpijo vsako leto ogromno škodo zaradi miši, ki požrejo ogromne količine pšenice ln drugih žit, nakopičenih po skladiščih. Mnogokje si v borbi proti mišim
Janud Goleč:
11
Hči mariborskega mesenega sodnika
Ljudska povest lz junaške dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532.
Bistrica je bila izropana, vendar ne požgana. Usoda izropanja je zadela tudi Limbuš, od koder je zavila Ku-nigunda proti Vrhovemu dolu. Kako veselo presenečenje in vzradoščenje ter zadoščenje za toliko v nekaj dneh prestanega gorja, ko ji je povedal že vhod v bajno vino-gradno dolinico, da se je Turčin ni dotaknil! Vrhov dol z veliko Wildenrainerjevo viničarijo ni doživel nezaželje-nega obiska in je ostal z bogato trgatvijo vred nepoškodovan.
Kunigunda bi bila najrajši na vozni poti zdrknila na kolena v zahvalo Bogu in nebeški Materi božji za od-vrnitev turške šibe božje. S šepetajočo molitvijo je odklenila stanovanjsko hišo. Vse je ostalo na svojem mestu, kakor je bila zapustila pred pobegom v Ruše. Ravno je hotela poklekniti pred razpelo v kotu, ko je njeno spremstvo presunljivo zakričalo na dvorišču. Odložila je zahvalno molitev in odbrzela pogledat, kaj za božjo voljo je moglo doleteti služinčad tako nepričakovano. Na pragu se ji je nudil grozen prizor...
Uskoki so premetavali po tleh kričeče in braneče se ženske, njej se je pa bližal od gospodarskega poslopja vražje spačen obraz, povešenih brk, režečega se obraza in nekako radostnega pogleda. V neznancu s spakedranim licem in v bogati uniformi graničarskega stotnika je spoznala strašnega — Petra čatoriča!
Iz Kunigundinih prsi je ušel pretresljiv krik, zavrtelo se ji je v glavi, zgrudila se je nezavestna ob pragu očetove viničarije v Vrhovem dolu pri Limbušu ...
Kako dolgo je trajala od presenečenega živčnega pre-sunka povzročena omotica, ni vedela. Komaj je odprla na postelji trudne oči, že ji je zopet prebodel srce pogled v vražji obraz bitja, katero ji je bilo najbolj zoprno in katerega se je najbolj bala pod božjim soncem. Peklenšček v kolikor toliko človeški podobi ji je skušal poljubiti roko in jo nežno pobožati po licu. Z vsemi močmi se je dvignila na postelji in jasno ji je postalo, da je po zmagoviti rešitvi iz turških rok zapadla robstvu — uskoka, kateri se je prikradel do nje kot maščevalec. Par trenutkov molčečega preudarka in že je bila na nogah, izdrla je bodalo izza pasa laži-graničarja in sunila ozko ostrino v dekliška prsa. Med glasnim uskoškim krikom se je zgrudila v naročje onemu, katerega snubitev je pred nedavnim zavrnila in odbila s pestjo ter pobegom...
čatoričevo spremstvo je po onečaščenju pobilo Wil-denrainerjeve dekle ter pripravilo udobno nosilnico, katero so skrbno pritrdili med dva močna konja.
temeljito popravljene orgle. Prijetno smo al oddahnili vsi, ko je motor mirno začel pihati v male m velike piščalke in šumeti kot studenček izpod skale. Naš motorček ima svojo celico In je pod varnim ključem, čeprav je prijatelj pevskega zbora. To vse nam je jako praktično, odlif .o in po prav nizki ceni napravil IzdelovatelJ ra<~ tovrstnih orgel in harmonijev v Žalcu pri Celju. ObUno hvalo so g. mojstru izrekli priznani izvedenci, kar hvaležno sporočamo gospodom duhovnikom in ljubiteljem cerkvene orgelske glasbe, ki spremlja in priporoča v ubrani pesmi naše vzdihe, želje in molitve Vsemogočnemu. Za jako velike nove orgle je treba precej denarja, ker vsaka dobra in lepa umetnina je draga. Ali bi se odločila vsaka fara za take stroške takoj, ako bi se mogla rešiti krvave vojne v domači župniji edino s tako odkupnino? Kako bi kaj glasovali? In kako ljubo je vam vsem, ko zaiskrijo številne lučke na lestencu, ko zažari venec električnih lučk okoli Marijine podobe in okoli farnega patrona! Slično zadovolj-nost boste čutili v srcih, ako pride tudi k vam na veliko ali manjše delo g. mojster Konoilija
Dravinjska dolina
Sv. Jernej pri Ločah. Dne 5. marca je kolovratu po fari neki brusač, baje A. F. iz Zg. Sečova pri Rogaški Slatini. Mož se je pokazal v teki luči, da mu svetujemo, naj ne pride več k nam, ker ne bo dobil nič dela. če pa še pride, se mu zna kaj »človeškega« pripetiti. Nekje se ga je navlekel, potem pa koder je Šel, ljudi izzival ter preklinjal In robantil v najbolj grdih in proetaških izrazih, kt to celo vpričo otrok! Vsi so se zgražali nad takim vedenjem, otroci v šoli niso mogli dovolj povedati, kaj je vse bruhal iz sebe. Če je oženjen, potem uboga žena, ki mora živeti s takim divjakom! — je rekel marsikdo.
DOPISNIKOM IN OGLAŠEVALCEM!
Ker je v sredo praznik sv. Jožefa,, je bila ta številka »Slov. gospodarja« zaključena že v ponedeljek dopoldne radi pravočasne odpreme lista na pošto. — Tudi prihodnja številka bo zaključena v ponedeljek radi praznika Marijinega Oznanjenja.
mišmi in podganami. Saj se po fari šušlja že o dveh nesrečnežih, katerima so miši hi podgane uničile vse prihranke. Vseh teh nesreč bi ne bilo, če bi bili naši ljudje toliko uvidevni, da bi denarja ne držali doma, temveč bi ga vložUi v domačo Kmečko hranilnico In posojilnico, ki ima svoje prostore v Slomšekovem domu. Ne le, da bi bil njihov denar tu popolnoma varen, ker jamči za vloge v tej hranilnici 506 njenih članov-posestni-kov z vsem svojim premoženjem, in večje varnosti ne more nuditi noben drug denarni zavod, tudi obrestoval bi se jim denar po 4%. če pa hočejo, ga lahko dvignejo vsak četrtek ob uradnih urah. Saj tudi stare vloge izplačuje ta hranilnica do 5000 din že v celoti. Novih vlog ima sedaj že okrog pol milijona, kar je vsekakor znak, da ji ljudje zaupajo. Letos v marcu pa je razpisala še posebno nagradno tekmo v varčevanju za otroke, v kateri bo pridnim mladim varčevalcem razdelila nagrad v skupnem znesku 1000 din. Pravilnik za to tekmovanje lahko dobi vsakdo v posojilnici. V prvi in drugi skupini tekmujejo otroci, ali pa starši za nje, V tretji skupini pa lahko tekmuje šoli odrasla mladina. Delo in stremljenje Kmečke hranilnice in posojilnice, ki hoče na eni C J -- I —	strani zbirati odvišni domači denar in ljudi varo-
jpodnji kraji	vati pred tatovi ter jim obenem nuditi zanj lepe
Koprivnica pri RajJhenburgu. živinski sejem se | obresti, na drugi strani pa potrebnim domačim
je zboljšal 3. marca in je bil dobro obiskan. Do gon živine je, bil nepričakovano velik, kupčija je bila prav živahna, prodane je bilo precej živine, živinorejci, ako želite živino dobro prodati, priženite jo v Koprivnico prihodnji sejem, ki bo 13. Julija. Kupci, obiščite ta dan sejem v Koprivnici, kjer boste dobro in ugodno kupili,
Posavje
Bajhenburg. V naši župniji skoro ne mine teden, da bi ta ali oni ne bil okraden, da bi tu ali tam ne bilo vlomljeno, župnija je velika, pa se tatovi pojavljajo zdaj na tem, zdaj na drugem kraju. Zelo dobro vedo, kdo je bil klican na orožne vaje in poskušajo posebno pri takih hišah svojo srečo. Nedavno tega je neznanec pri neki posest-nicl, katere mož je bil odsoten, odnesel lepo število v miznici »skritih« jurjev. Ni še tudi dolgo od tega, ko je nekdo v trgu samem neki vdovi izmaknil iz nočne omarice lep zavitek za nakup vina pripravljenih bankovcev. Tudi drugih stvari se tatovi ne branijo, toda največjo piko imajo v naši župniji na denar. Ljudje so pa kljub temu še vedno tako neprevidni in drže denar doma po raznih kotih In luknjah, kjer ni le v nevarnosti pred raznimi lopovi in tatovi, marveč tudi'pred
ljudem nuditi cenena 6% posojila, .je vse hvale vredno! Zato se vsi v denarnih zadevah poslužujte poštenega domačega zavoda! Tistim, ki mislijo, da je denar v mestne zavode nalagati bolj varno in morda celo bolj »nobel«, pa povemo na uho, da se jim lahko kdaj primeri, da bodo potreboval' kakšno posojilo. Ali se bo tedaj tudi njih prošnja zanje »nobel« obnesla, pa naj premislijo sami! Mi rečemo le eno: ljudski denar ljudstvu! Kmet. delavec in naš mali človek znajc in hočejo s svojimi prihranki sami v svojih zadrugah upravljati!
Viničarski vesinik
VINICARSKI iZPITI
Kr. banska uprava sporoča glede izpitov za vi-ničarje naslednje:
1.	Za priznanje viničarske knjižice ali za opravljanje viničarskega izpita je treba vložiti prošnjo na kr. banako upravo in prošnjo kolkovati z ba-novinskim kolekom za 10 din.
2.	Za priznanje viničarske knjižice mora prosilec doprinesti dokaz, da je bil več kot tri leta vinlčar ter mora biti dokaz potrjen od občine.
3. Za opravljanje izpita je treba doprin^ti dokaz, da Je prosilec izpolnil 21. leto in da je bil tri leta zaposlen pri vinogradniških delih.
O tem se obveščajo vsi prizadeti s pozivom, da se čimprej prijavijo, da bodo delali izpit vsi naenkrat. Prošnjo je treba odposlati na naslov: Kr. banska uprava, oddelek III., Ljubljana.
Književnost
Dve novi knjigi za postni čas je Izdala Družba sv. Mohorja: Svetega Hijeronlma izbrana pisma,
I. del, poslovenil Dr. Fr. K s. Lukman, 312 strani. Broš. 56 din, vez. 72 din. Pisma o trpljenju spisal Vilko Fajdiga, strani 92, Broš. 20 din, vez. 30 din. Udje Družbe sv. Mohorja dobijo knjigi za 25 % ceneje.	451
Šmarniee za leto 1941. »Smisel in skrivnost trpljenja« je naslov novih šmarnic, ki jih je spisal g. Andrej Pire. Pisane so posebno za sedanji težki čas ter so posamezna premišljevanja ponazorjena z zanimivimi zgledi. Dobijo se v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor, Ptuj, Trbovlje.
Nova knjiga znanega mariborskega potoplsca g. prof. dr. Fr. Mišiča. V Mariboru je izšla v samozaložbi avtorja in v tisku Tiskarne sv. Cirila knjiga o zapadnem Pohorju in njegovem območju. Krajevne črtice te knjige v glavnem prikazujejo okraja Slovenske Konjice in Slovenj Gradec. V zvezi s temi črticami je v 12 poglavjih objavljenih 16 pesmi pohorskega pevca Jurija Vodovnlka (1791—1858) in Slomšekova pesem o žičkem samostanu. Naslovna slika knjige se nanaša na Jurija Vodovnika — ob 150 letnici njegovega rojstva —: statve s starim tkalcem, koš pesmi, cokle m gosje pero. Knjiga obsega 80 strani in stane 20 din. Naroča se naravnost pri piscu: Maribor, Smetanova 34, ali pa v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. — G. dr. Mišič se bavi že več let z življenjem in pesmimi Jurija Vodovnika. Novo knjigo toplo priporočamo.
' " listnica uredništva
F. I., Sv. Benedikt v Slov. goricah. Počakajte, da boste obhajali kak pomembnejši družinski Jubilej in bodo cene padle, ko bo enkrat vojne konec.
Naznanila
Sv. Marija v Puščavi. Pred Veliko nočjo praznujemo tri romarske shode. Prvi bo na praznik sv. Jožefa, 19. marca, drugi na praznik Oznanjenja Device Marije, 25. marca, tretji pa na sopraz-nik Marije sedem žalosti, 4. aprila. Vse tri dni se prične spovedovanje ob 6 in bo trajalo do opoldne. Prva sv. maša s pridigo bo ob 7 po prihodu vlakov, druga bo ob 10. Romarji, lepo priložnost imate, da opravite velikonočno spoved!
Cirkovce. Na Jožefovo po večernicah vprizorl Fantovski odsek igro »Podrti križ«.
Makole. Naši člani in mladci FO priredijo na •>raznik sv. Jožefa telovadno akademijo z dekla-macijami, veselimi in resnimi prizori. Makolčanl in sosedje, pridite!
Jesenski črički so si odgovarjali z ljubko večerno pesmijo iz bogato obloženih pekrskih vinogradov, luna je pokukala v nedotaknjeni Vrhov dol, povsod naokoli grobna tišina...
Uskoška pošast v bogati graničarski preobleki je prinesla v naročju iz Wildenrainerjeve viničarije kakor mrtvo žensko truplo in ga položila leže z največjo skrbjo ter nežnostjo v med dva konja navezano nosilnico. Hladna luna je še enkrat pogledala za slovo smrtnobledi obraz Kunigunde, preden jo je pokrilo pregrinjalo in je dal izdajica in poturica Pero povelje za odhod v Limbuš, proti mariborskemu Magdalenskemu predmestju ter v noč proti jugu, kamor so zatonili in se skrili roki pravice uskoki, če so zagrešili izdajstvo in druge v tistih krutih časih prepovedane zločine ...
Janez Pihler preganja in pokončuje turško vojsko na umiku
Omenjeno je že bilo, da se je pred Mariborom odcepil od sultanove armade precejšen oddelek lahke konjenice, požigalcev in plenilcev. Ta svojat si je poiskala najbolj plitvo strugo Drave pri Vurbergu, kjer jo je prebredla ln preplavala. Na desnem bregu Drave so roparji zagledali pred seboj obdelana polja ter z živino bogato založene velike vasi po Dravskem ter Ptujskem polju. Razkadili so se po ravnici, katera je kakor nalašč za
lahke jezdece. 2e je zakolobaril gost dim iz naselij. Zveri v človeški podobi so pobijale, kar ni bilo za na pot v sužnost zmožnega, vse drugo pa so z živino vred tirali proti Ptuju, da bi bila glavna sultanova moč takoj pri srečanju s požigalci in plenilci preskrbljena z obilno prehrano in človeškim plenom.
Ognjeni zublji po Dravskem polju so bili za Janeza Pihlerja v taboru na Ptujski gori znak in povelje, da se jim bliža prilika, ko bo lahko vsaj delno maščeval strašna opustošenja po slovenskem delu štajerske dežele. Z bliskavico je zbral okrog sebe svoj slovenski prapor in zadel na turške roparje pri Hajdini, kjer so čakali z naropanim na sultana. Janezovi dragonci so s silovitim zaletom pomendrali vse, kar se je količkaj zoperstavljalo in mu ni uspel pobeg. Napad je plenilce čisto iznenadil, saj jih ni nikdo svaril pred krščansko konjenico po ravninah ob Dravi proti Ptuju.
Od Hajdine je odbrzel Janez Sulejmanu naproti po gozdovih do Hoč, katere so Turki požgali s cerkvijo vred in so celo zvonove naložili ter jih peljali s seboj. Kakor hitro je ta oddelek kakih deset minut niže cerkve obtičal v močvirju, je bil pobit do zadnjega moža od Turčinom liki iz oblakov na hrbet padlih jezdecev. Hočki zvonovi so ostali na mestu, kjer so jih morali pustiti roparji. S posebno slovesnostjo so pozneje otete zvonove prepeljali ter jih obesili v zvonik nove cerkve; ondi pa, kjer so se Turki za božji rop pokorili s smrtjo, so pozidali v hva-
pomagajo z mačkami, na Nizozemskem pa so prišli ondotnl žitni trgovci na kaj originalno idejo. Po vseh svojih skladiščih so namestili močne radijske zvočni, ke. V pisarni imajo nameščen gramofon, na katerem se nenehoma vrtijo plošče z mačjim mijavkanjem, ki ga prenašajo na zvočnike v skladiščih. Dosedanji poskusi so se, kot poroča nizozemski radio, zelo dobro obnesli.
Radio v vsaki jetniškl celici. Za stanovalce državne kaznilnice v Sacramenta (Kalifornija) življenje odslej ne bo •več tako enolično in mračno kakor doslej. Nova kaznilniáka uprava je sklenila, da kupi radijsko sprejemno napravo. Ker bi bilo težko zedinlti vse Jetnike za isti program, ki bi se
Maribor. V proslavo polnoletnosti Nj. Vel. kralj« Petra n. priredijo mariborski pomladki Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov slavnostno telovadno akademijo, ki bo na praznik Marijinega Oznanjenja, 25. marca, ob osmih zvečer v Narodnem gledališču v Mariboru, Cene dramske. Okoliški odseki FO in DK ter Mariborčani so vljudno vabljeni k prireditvi!
Sv. Urban pri Ptuju. Dekliški krožek priredi na Marijin praznik, 25. marca, materinsko proslavo. Spored bo zelo pester, tako bo vprizorjena tudi igra »Po trnju do cvetja«. Vsi vabljeni!
Sv. Trojica v Slov. goricah. FO priredi v okviru proslave sv. Jožefa 19. marca v farnem domu lepo igro iz rimske dobe: »Mlini pod zemljo«.
St. Ilj pri Vedenju. Dekliški krožek priredi na praznik Marijinega Oznanjenja materinski dan. Na sporedu je govor našim materam in lepa igra »Lurška pastirica«. Vabljeni v obilnem številu!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dekliški krožek bo priredil na praznik, 25. marca, po večernicah v Društvenem domu materinsko proslavo s tridejansko dramo »Po trnju do ovetja« m drugimi pestrimi točkami. Vljudno vabljene zlasti matere in tudi vsi drugi.
Ptujska gora. Z zgodnjo pomladjo se Ptujska gora pripravlja na novo življenje. Na Jožefovo že imamo prvi romarski shod za najbližje sosede, kateri so vsako leto prvi in tudi zadnji njeni pobožni obiskovalci. Vsak dan, posebno pa še v teh težkih časih se ozira verno ljudstvo vsega Ptujskega polja in Haloz proti gorski Materi božji, ki kraljuje kot mogočna zaščitnica in pomočnica v vseh potrebah v svojem starodavnem svetišču na Gori. Mnogi, ki jo od daleč opazujejo vsak dan, je še niso videli od blizu, odkar je vsa njena zunanjost prenovljena in popravljena. Zato pridite, da se priporočite gorski Mariji in da vidite prenovljeno njeno svetišče!
Skale. To ti je življenje v našem farnem domu, in okrog njega, ko mladina FO in DK pripravlja za »očetovski dan« na Jožefovo popoldne akademijo! Pa tudi naši najmlajši iz Marijinega vrtca se ne dajo kar tako odraslim. Otroci pa namreč pripravljajo za 25. marec »materinsko proslavo« s petjem, deklamacijami in najnovejšo krasno igro Mirka Kunčiča »Triglavska roža«. To se pa splača pogledati! Zato le pridite vsi na Marijin praznik 25. marca ob treh popoldne v našo dvorano!
Gornji grad. Za praznik Marijinega Oznanjenja pripravlja naš Dekliški krožek telovadno akademijo, združeno z materinsko proslavo. Spored bo zelo pester. Oddolžite zp dekletom za njihov trud in posetite akademijo T obilnem številu!
Moja ura
MoJa lepa nova ura je leto dni tekla, ne da bi hitela ali zaostajala.
To me je tako navdušilo, da sem jo začel smatrati za najboljšo uro na svetu.
Nekega večera pa sem jo pozabil naviti. To me je silno razžalostilo, kakor da bi to bil znak kake nevarnosti.
Polagoma pa sem se pomiril in si mislil, da prepustim uro neizbežni usodi.
Naslednjega jutra sem zavil k prvemu urar-ju, da bi točno naravnal uro.
Ur ar vzame uro v roke, da bi jo popravil. Pri tem reče:
»Ura zaostaja za štiri minute. Uravnalca moram potirniti naprej.«
Jaz sem ga hotel zadržati in mu pojasniti, da ura teče Čisto pravilno.
Vsa moja zgovornost je bila brezuspešna. Urar je trdovratno vztrajal pri tem, da ura zaostaja za r'iri minute in se mora uravnalec potisniti naprej.
Tako je tudi storil, dasi sem skakal okrog njega in ga prosil, naj pusti uro pri miru.
Ura je zdaj začela prehitevati, ko da je dobila silno vročino, je stopetdesetkrat zanihala na minuto.
V dveh mesecih je prehitela vse ure v mestu in je bila za dvajset dni pred njimi.
Nahajala se je že v drugi polovici novembra in je uživala zimsko veselje, druge ure pa so prišle šele do konca oktobra.
Nesel sem jo drugemu urarju, da bi jo popravil.
Urar me je vprašal, ali je že kdaj bila v popravilu.
Odgovoril sem mu, da še ni bila potrebna popravila.
Iz njegovih oči je zasijalo zlobno veselje. Hitro je odprl uro, si nataknil na oko povečevalno steklo in pogledal v ustroj ure.
čez čas je izjavil, da mora uro očistiti, namazati in naravnati. Gotova bo čez teden dni.
Po tem popravilu je ura začela zaostajati. Jaz sem radi tega prepozno prihajal v službo, na sestanke, razgovore in — obed.
Ura je v prvih štirih dneh pretekla samo tri dni. To se je ponovilo tudi v naslednjih štirih dneh in jaz sem naenkrat ugotovil, da sem že za cele tedne zaostal za ostalim svetom.
Uro sem nesel tretjemu urarju. Ta si jo je modro ogledal od veeh strani.
»Cilinder je pokvarjen,« je nazadnje izjavil ter me zagotovil, da bo v treh dneh uro popravil.
Po tej »operaciji« je ura tekla »približno« dobro. A le dva, tri dni. Potem pa se je v njej vse zmešalo. Pol dneva je kar drvela, v drugi polovici pa je tekla tako počasi, da so jo druge ure dohitele. Tako je dan končala istočasno ko one.
Nekaj dni sem prenašal to muhavost, potem pa sem se podal z njo k četrtemu urarju.
Urar je ugotovil, da je vzmet stisnjena. V nekaj dneh jo je »popravil«.
Toda kar je ura na eni strani dobila, to je na drugi strani izgubila.
Nekaj časa je tekla, potem pa se je ustavila, nato je spet nekaj časa tekla in se spet ustavila.
Kadar je tekla, je razbijala ko kladivo. Prai sem obložil z vato, da udarcev nisem čutil tako močno.
Odnesel sem jo k urarju. Ta jo je popolnoma razdrl in mi povedal, da so kazalci vsega krivi.
Uro je nato popravil.
Po popravilu je ura dobro vršila svoje delo, le enkrat na uro sta se kazalca sprijela in se skupno r>_>mikala naprej.
Ta stvar me je nekaj časa zabavala, a ker ure nisem mogel vedno držati v roki, da bi takoj popravil kazalca, ko sta se sprijela, sem uro odnesel k urarju.
V tem urarju sem prepoznal nekega starega znanca — bivisga strojnika na parobrodu.
Mož jc to natančno pregledal in dejal:
»Ura dela s »reveliko paro in je potrebna temeljitega popravila.«
Meni so že presedala ta večna popravila, za katera sem izdal že trikrat toliko denarja, kolikor je stala nova ura.
Urarju sem rekel, naj kar obdrži uro in sem odšel.
Naj si on dalje razbija a njo glavo — jaz si je ne bom ...
*
SMEJTE SE1
V restavraciji
Prvi natakar: »Ta gospod zmerja, da je ko» pečenke premajhen.«
Drugi natakar: »Deni ga na manjši krožnik pa bo večji videti...«
Med Ijndoftrci
Misijonar umirajočemu divjaku: »Ali si se pred spovedjo pomiril s svojimi nepirijatelji?«
Divjak: »Nimam nobenega n «prijatelja. Vse sem pojedel.«
Spomin
»Ta človek mi je zapustil trajen spomin.«
»Gotovo sta bila velika prijatelja «
»O, ne. Nekoč sva se v gostilni stepla in takra* mi je izbi] štiri zobe.«
*
UGANITE 1
Trese se In prepeta — kupček pod seboj ima?
COilS)
Vsak bi rad postal, a nihče ni rad — kaj?
Harmonij se proda, 8 registrov, koletnik, s premikajočo klaviaturo, 6 oktav. Cena 2500 din.
Naslov v upravi.	528
GOSPODINJA,
kadar hočete biti za vašo družino poceni in dobro postreženl, kot z nogavicami, jopicami, za otroke ln odrasle srajcami, hlačami, čeveljčki, kapcaomi itd. pridite k »LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24. 524 Vse pletenine iz lastne pletame!
oglašal iz zvočnikov, in ker je mnogo jetnikov, ki se rajši bavijo v tišini s svojimi mislimi, so «vočnike opustili, namesto tega pa so vsako celico opremili s slušalkami. Tako lahko vsak kaznjenec posluša oddajo, kadar ga je volja.
Najvišja drevesa so velikanski avstralski ev-kalipti, ki dosežejo višino do 155 m, mamu-tovci s 142 m, smrečke s 75 m. Najdebelejša drevesa pa so pravi kostanji s premerom do 20 m, platane s 15.4 m in ma-mutovci z 11 m.
Strelovode so uporabljali že stari Egipčani okrog J. 1300 pred nagim štetjem, čeprav še v priprosti obliki. Ob mestnih vratih so stali visoki jambori s pozlačenimi konicami, ki so
imeli vlogo strelovodov. *
ležen spomin kapelico, ki še danes stoji na poti od hočke cerkve k železniški postaji.
Na prodnatem Dravskem in Ptujskem polju je manjkalo Turkom zdrave in čiste vode, zato so se razkropili pred zbirališčem pred Ptujem na manjša krdela, ki so divjala na rop celo pod Pohorje ter so razdejala gradova Fram in Slivnico. Slivniške in framske požigalce je deloma pobil ter rastepel na vse strani Pihlerjev prapor.
Spomin na poraz Turčinov pri Slivnici in Framu je ohranil narod v pravljici, katera slika pred krščanskimi jezdeci v Slivniško Pohorje pobeglo Turkinjo. Radi popolne izčrpanosti in onemoglosti se je zatekla v preprosto pohorsko kočo, v kateri je prebivala stara kmetica. Ko-čarica je sprejela pomoči potrebno in ji je stregla vso noč. Zjutraj se je počutila Turkinja pokrepčano in toliko zdravo, da je sklenila nadaljevati pot. Poklicala je do-brotnico z besedami:
»Pridi k meni, bogato te bom nagradila!«
Turkinja se je povzpela na konja in je segla v žep, kakor da bi hotela potegniti iz njega cekin. Privlekla pa je dolg nož in udarila z njim rešiteljico po glavi...
Ko je umikajoči se sultan zaznal, da ga obletava skrivnostno krščansko krdelo, katero mu neusmiljeno pokončava vse razposlane plenilce, je poslal nad Janeza velikega vezirja Ibrahima s konjenico, pehoto in lažjimi topovi. Slovenski jezdeci so se pravočasno potegnili iz objemajočih jih klešč ter so se zatekli pod okrilje ptujsko-
gorskega tabora, kamor jim je sledil veliki vezir. Da bi oplašil drzneže, je pustil obstreljevati Ptujsko goro, ker se je naskočiti ni upal.
Na obstreljevanje Marijinega svetišča na Ptujski gori nas spominja tale pripovedka: Turški topovi so grmeii, krogle so se zaletavale v obzidje tabora in grozile cerkvi s porušenjem. Pri popolnoma vedrem jesenskem vremenu se je spustil nad Marijino hišo božjo tako gost in ne-prodiren oblak, da turški topničarji niso več videli cilja in so se morali umakniti proti Ptuju.
Turška glavna vojska se je zbrala 22. septembra pred Ptujem. Sultan se tukaj ni nič mudil, ampak je z enim oddelkom odrinil še isti dan po blatnih haloških klancih, v katerih je mnogo živali obtičalo in počepalo, v Vinico na Hrvatsko. Ostali pa, kar jih ni mahnilo pri Ptuju na drugo stran Drave, kjer so se zbirali oni turški oddelki, kateri so ropali po Slovenskih goricah, so prispeli upehani v Vinico šele drugi dan.
Kaj radi bi se bili Turki polastili Ptuja. Mesto je bilo preveč močno utrjeno, radi tega se ga niso upali lotiti, pač pa so oropali in požgali predmestje s cerkvijo sv. Ožbalta vred. Zato je vlada pozneje ukazala, naj dotičnim prebivalcem, katerim so bile hiše pogorele, od-kažejo v mestu stanovanja, božja služba pa se naj s slovensko pridigo zanje opravlja v mestni župnijski cerkvi ali pa v cerkvi Vseh svetnikov.
jesena mi
bo dobil vsak ud
Hrtižbe sv. Mohovfa
iiiiiiiiiiiiiiHiiii
6 knjig
1.	Koledar za leto 1942
2.	Življenje svetnikov, 16. snopič
3.	Dr. Anion Korošec, ureja dr. I. Ahčin
4.	Slovenske večernice, J. Plestenjak:
Bogataje vci
5.	F. S. Fi nžgar: Gospod Hudournik
6.	Fr. Erjavec: Slovenski kmet in njegovo
kmetovanje
Udnina 20 din. - Doplačilo za knjigo o dr. Korošcu 10 din
Razen rednih bodo izšle za doplačilo še 4ele knjige:
1.	Krekovi Izbrani spisi, V. zvezek, uredil
dr. Vinko Brumen
2.	Carodejni nakit, pravljica Sonje Severjeve
3: Lučca nad ognjiščem, zbirka črtic Joža Likoviča
4. Demokrati, roman, slovaški spisal J. Jesensky, prevedel Viktor Smolej
Naročila sprejema vsak župni uradi
MoStna esenca MOSTIN za izdelovanje prvovrstne zdrave umetne domače pijače. Cena
1	steklenici za 150 litrov 50 din, po poŠti 50 din,
2	steklenici po pošti 85 din, 3 steklenice po
pošti 115 din.
J A B L I IV
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 30 din, po pošti 42 din, 2 zavitka po pošti 75 din.
Zaloga
Drogeriia Kane
Maribor, Slovenska ulica
in vse podeželske trgovine.
Najboljša nefclama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so !epe tishom,
¿aaor □. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne azglednice in pri-poročilnice
k! jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in oo najnižjih cenah
fis&arna sv. Cirila
9 Mapibapu.RaFošha c.S
mmmmmnmm
m&ESBBtimSfflSa&BHBffl® Za ¥elîko noč
Vam nudi veliko izbiro moških in otroških oblek kakor tudi moških, ženskih in otroških čevljev po najnižjih cenah edino
A. TKALEC
Maribor, Glavni trg 4
mmH&misgBSBBBaMBS®
Abt. 90
Življenje moremo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečnel
Kaj ie vzrok vsake bolezni?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in ie mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno
V tej mali priročni knjižici je raztolma-čeno, kako morete v kratkem čaau in brez ovire med delom ojačiti živce ia mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trud-nost, raztresenost. oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Ako ne morete takoj pisati, teda| »i shranite ta oglas.
P9NN0NI9 RFOTEHU
Budapest 72. Postlach 83, Abt. 90
OBVESTILO
Vljudno obveščam častito duhovščino in gg. organiste, da sem preselil svojo obrt v Žalec. — Toplo se priporočam še naprej za vsa nova dela in popravila.
MELHIOR KONCILIJA izdelovatelj orgel in harmonijev 507	ŽALEC 15
Kupujem vse industrijske in obrtniške odpadke po sledečih cenah)
staro železo od din 1.50 do din 2.—, strojno litino din 2.25, baker din 15.—, medenino din 12.—, svinec din 3.50, cink din 3.50. Cunje, mešane, žakljevine proste din 3.50, krojaški odpadki do 30 din. Tekstilni odpadki: bombaž, surove niti, čiste, din 23.—, barvan« bombaževe niti din 11.—, umazane niti do din 5.—, volnene jopice in nogavice do din 24.—. Odpadki od tovarn za perilo, beli, čisti do din 15.—, barvani do din 9.—, papir od aktov in tiskarn do din 1.40 za kg. Nakupovale! imajo še posebne procente. Zahtevajte cene! Ne poslušajte raznih prekupčevalcev po ulicah, prepričajte
se osebno)
Vse te predmete prodate po najboljših cenah pri znani tvrdki Veletrgovina s surovinami
% SLUGA IVAH, MARIBOR ¡2B
MALA OZNANILA
SLUŽBE
Iščem pridnega, močnega, treznega hlapca k težkim konjem. Starost nad 40 let. Po možnosti prost vojaščine. Bezjak, tovarna olja, Fram. 464
Pekovskega vajenca, poštenega, starega 14—16 let, išče pekarna Vaupotič, Laško.	509
Majarja s tremi delovnimi močmi h goveji živini iz Slovenskih goric sprejme Henrik Sarnitz, po-sestnik, Sv. Lenart, Slovenske gorice. 508
Dekla z dežele, poštena, vajena vsega dela, se takoj sprejme. Rudolf Krajnc, posestnik, Vinarje, Krčevina pri Mariboru.	501
Iščem fanta, šole prostega, za pastirja. Satler, VI-nička vas, Sv. Barbara, Slov. gorice.	503
Ofra sprejme Veingerl, Počehova 48, Maribor. 505
Ofra s 3—4 delavci, brez otrok, s hrano vred sprejme Fank, Pekre, Limbuš.	510
Iščem šole prostega fanta za pastirja Jožef Mag. dalemc, Sv. Hj 123, Slov, gorice.	515
Sprejmem hlapca, 17—19 letnega, na posestvo. Franc Božiček, Maribor, Meljska 9.	516
Služkinjo za vsa kmečka dela sprejme takoj Rudolf Pen, posestnik, Sv. Trojica v Slovenskih goricah.	517
Deklo sprejme Maks Damiš, Grušova 12, Sv. Mar-
ob Pesnici.	518
Iščem: poštenega, treznega fanta in pošteno dekle za vsa domača in poljska kmečka dela. Plačam 300 din mesečno; za 14 dni dva pridna moška za grabne kopat, hrana in 20 din dnevno. Kupim 2001 dobre jabolčnice. Terezija Zirovnik, Verd 12, Vrhnika._519
Organist-cerkovnik. Razpisuje se mesto organista-cerkovnika na Ptujski gori. Prošnje s potrebnimi spričevali poslati na župnijski urad Ptujska gora.	520
Viniear se sprejme takoj. Naslov v upravi. 529
Viničar s 4 delavci se takoj sprejme: Košaki 39.
526
POSESTVA
Prodam viničarijo Rošpoh 61. Izve se: Jarenin-
" ' vrh 1. Jarenina.	513
i.viiam majhno posestvo, 5 oralov, z mlekarno, v bližini kolodvora Orehova vas. Naslov v upravi._'_523
Kupim posestvo. Ponudbe: Petemel, poštnoležeče Ptuj.	522
Prodam posestvo, 6 oralov, njive in travniki. Ju-lijana Celcer, Gradiška, Pesnica._527
$ orale zemlje se odda v najem med oplotniško cesto in Tepanjem. Podrobnosti se zvedo pri: Tomažič, Pobrežje, p. Slov. Konjice.	525
RAZNO:
auKe cunj, papirja, vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni. B. Zeleznik, Maribor-Po-brežje, Cankarjeva 16, in nakupovalnici Maribor, Kopališka 28, ter vogal Ptujske-Tržaške (hiša Gustinčič). Telefon 27-43.	506
Predpasnike, otroške oblekce, gotove ali po naročilu, otroške in ženske nogavice, jopice, kravate, navadne delavske bluze, gumbe vseh vrst, lastna predtiskarija v novi trgovini »Lia«, Aleksandrova cesta 19.	511
name]» ooMBca
TRGOVSKO HIŠil V ]UEOSLaVI]l!
ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK IN VZORCE
L ■ , s^aaaa
Mnogo denarja si prihranite, ako prinesete v popravilo vaše klobuke, kateri bodo zopet kot novi. Vsa popravila se sprejemajo od 10 din naprej. Kupujem veveričje In zajčje kože kakor tudi ovčjo volno. Se priporoča Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5.	407
Jablus-Jabolčnik. Jablus je snov, iz katere napravite izvrsten in zelo okusen jabolčnik ali hru-škovec brez vsakega pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 48.50 din, 100 litrov 79.50, 300 litrov 216 din. Za uspeh jamči nad tisoč pohvalnih dopisov. Glavno zastopstvo: Renier, Podčetrtek.	521
Priporoča se Kupčičeva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	1384
Pozor! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje in železne, litinske ter druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij m steklovino, kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ul. št. 14. Telefon 21-30. Podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Telefon 24-94.	304
Cnnje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, svinjsko dlako, arovco, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najbolje: Arbeiter, Maribor, Dravska 15.	11
Težek voz prodam. Dogoše 12, Maribor.
514
Dober gepl na štango z mlatilnioo proda Kuko-vec, Trgovišče, Velika Nedelja.	512
SPOMLADANSKI IN LETNI OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: paket Serija M 10—-12 m kretona ali delaina za obelke, druka za predpasnike in svila za bluzo 200 din. — Paket Serija H 10 do 12 m oxforda, popelina in svile za srajce H—1 220 din; samo popelina in svile enake mere H—2 280 din. — Paket Kosmos D 10—12 metrov delaina in svilo za obleko in dečlo in druk ali svila za predpasnik 240 din. — Paket Serija T 4 m volnenega blaga, dokler traja zaloga za staro ceno: T—1 130 din, T—2 160 din, T—3 180 din, T—4 200 din. — Paket Serija Z 3 m štofa za moško obleko ali kostum Z— 1 250 din, Z—2 300 din, Z—3 360 din, Z—4 400 din, Z—5 gladko sukno v rjavi ali modri barvi 450 din, nadalje za veliko noč specialni paket, rižasti, modri ali črni kamgarn Z—6 500 din, Z—7 600 din. — Cela podloga za obleko A—180, B—210 din. — Neodgovarjajoče zamenjam, pri dveh ali več paketih primeren popust. Ker se cene blagu dnevno zvišujejo, priporočamo takojšnje naročilo. Vzorcev ne razpošiljamo, ker se isti stalno menjajo. Razpošiljalnica Kosmos, Maribor, Razlagova 24, II. nadstropje.
LJUDSKA
\\X0b
i emu

ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po	na trimesečno
odpoved pa po 5°— Vse vloge izplačuje točno po dogovoru
RAZNO:	Moštna esenca za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena 1 steklenici za 150 litrov 25 din, po pošti 39 din, 2 steklenici po pošti 68 din, 3 steklenice 95 din. Prazne steklenice odkupimo! Pečar Ivan, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11		Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 358
fablane in breskve osebno še dobite pri Dolinšek, Crešnjevec pri Selnici ob Dravi. 459 Kmetice! Najbolje zamenja repico (ripe;, bučnlce in druga oljnata semena za dobro olje Tovarna olja, Maribor, Taborska ulica (pri mostu). 467 škropilnice za trsje, sistem Jessernigg, vse posamezne dele za škropilnice, škropilnice za sadno drevje, bambusove cevi, gumene cevi, vse poljedelsko orodje, vodovodne žage in cirkular-ke, pumpe vseh vrst, vidre ali ovne za napeljavo vode na hribe, vodovodne cevi in vso drugo železnino dobite v najboljši kakovosti v trgovini z železnino Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve. 469 m AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Birma se bliža! Kupite pravočasno obleke za svoje bir-mance in birmanke! Lahko in dobro boste izbrali in po najnižjih cenah kupili v trgovini 395 »0 STA I KI« 1. MACUi T}ifiiHifiHfruHiif(fff(fui(imiimriiifi«iifiitiiififrfi(«riffmmfHrifffififiitiifmirifmiiHffiimiuiiimift MARIROR, GOSPOSKA ULICA 8. Ali verjamete, da prodajamo crep de chin svilo v vseh barvah Se po 19 din? —- Prepričajte se! w¥VYwwywwWwwwv v			Veverice, dihurje, lisice, kune, zajce in vse ostale vrste kože divjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 1777
	Vodne turbine, venecijanke, mline, transmisije itd. izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 334		češplje in slive, breskve, češnje v najboljših sortah še dobite pri Dolinšeku v Kamnicl pri Mariboru. 460
			
	s ^r^^^fc i ( f M Centrala: llaribor v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulict	Hranilnico Dravshe banovine Maribor Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu, obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vse te vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in t vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Podružnica: Cclfe "J*1 nasproti pošte, prej ; Južnoštajerska hranilnica	
VSAK prevdaren slovenski gospodar zavaruje sebe, svoice in svore imetre le pri
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CEL IE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in najvarneje pri
ofpodnještajerski ljudski posojilnici
o Maribora
registrovana zadruga z neomejeno zavezo i	Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000-«—»a—m^irrtim*	^•"'•"irfi^if* , -	mi mu hihimuiii iiiimiiii h