TOVARNIŠKO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA „TRIKOTAŽER“ GLASILO TOVARNE „BETI“ METLIKA 1%6 LETNIK 11. ŠTEV. 3 UREJA: UREDNIŠKI ODBOR TISK NASLOVNE STRANI. KNJ1GOT1SK NOVO MESTO NAKLADA: 500 IZVODOV VSEBINA: t. — Izvleček iz poslovnega poročila za lelo 1965 * — Formula uspeha: premišljene naložbe (izšlo v Gospodarskem vestniku) — Kontrolne naprave in pribor v trikotažni industriji — Problemi dela v nočni izmeni — Poklicni dnevnik — O delitvi dela in odgovornosti — Draga nestalnost — Naša kronika I Z 7 L E O F. F 1 Z P Qg LOVNEGA POROČILA , ' ZA LETO 1 9 6 S I. SPLOČNI DEL ' s * Delovne organizacija "BETI" Metlika je bila ustanovljena 21. 8» 1948 po nacionalizaciji pletilske delavnice v Črnomlju pod imenom Invalidsko podjetje "Pletilstvo" » Črnomelj. Kasneje ss ja preimenovala v tovarno trikotaže "Belokranjka" - Črnomelj, leta 1956**3© je podjetje preselilo v Metliko in se preimenovalo v Belokranjsko trikotažno industrijo "BETI" Metlika, i-eta .196$' a e ja "BETI" priključilo le podjetje "Belokranjka" iz Čruomelja in 1964 sta se pridružili Se "Doko" - Dobova ir. pletilstvo "Dolenjka" - Mirna peč. v Predmet poslovanja delovne ,o:rganizacijs je: predeteva volnene, bombažne in sintetične preje vseh vrst, iz katere se izdelujejo moški, ženski in otroški puloverji, srajce, restje, epodjne perilo, trenirke in podobno. ' Delovna sila Poleg potrebnih strokovajerov je zaposlena pretežno nekvalificirana delovne sila, ki jo skuša BETI" z organiziranjem raznih tečajev usposobiti za delo. Če bi delovna organistija imela na razpolago potrebno kvalificiramo delovno silo, bi bila letna proizvodnja nedvomno veliko večja. "BETI" zaposluje pretežno žensko delovno silo (82 $) . Od skupnega števila zaposlenih odpade približno 5 $ delavcev v upravo. Problemi kadrovske službe V letu 1965 se je stanje glede strokovnih kadrov izboljšalo, vendar šs niso vsa delovna mesta zasedena z zadovoljivo izobraženimi strokovnimi kadri. Ta preblem bo rešen, kc se bodo zaposlili naši štipen diotir Podjetje omogoča svojim delavcem dopisno in večerno šolanje in jim pri tem tudi pomaga ( finančno in z dodelitvijo študijskih dopustov) V letu 1964/65 je podjetje štipendirale 29 štipendistov. Za Izobraževanje delavcev na njihovem delovnem mestu p? so organizirani tečaji v obratih Metlika^ Črnomelj in Dobova c Tako si je v letu 1965 pridobilo interno kvalifikacijo 53 delavcev« Sklep ODS je tuai;, da morajo vsi delavci, ki nimajo končane osemletke v doglednem času končati večerno osnovno šolo« • V sodelovanju z delavsko univerzo je podjetje organiziralo dvoletno šolo za kvalificirane deiavce-teketiiee, pripravlja pa se tudi na or-' ganizacijo 3rednje tehnične sole tehničnoatrojna smeri., ki bo trajala 4 leta« Za strokovno izobraževanje je bile porabljeno leta 1965 12 milijonov S din, za leto 1966 pa je predvi eiih celo 22 milijonov S c;in» V letu 1965 je začelo izhajati tudi tovarniško glasilo "Trikotažer", ki naj seznanja delavce s tekočimi organizacijskimi problemi v tovarni in iih hkrati tudi strokovno izobražuje. Organi upravljanja in njihovo del o ITajvišji organ upravljanja js delavski svet delovne organizacije, v k: berem so s svojimi člani zastopane vse ekonomske enote« Centralni delavski svet.steje 25 članov. Ha 15 sejah v letu 1965 ao razpravija, o proizvodnih problemih, periodičnih obračunih, o 42-urnem tedniku, « sistema nagrajevanja, c nabavi in prodaji osnovnih sredstev, gospodarski raformi, o zastojnih urah, o potrditvi pravilnika itd, Upravni odbor šteje 11 članov in je ime- v letu 19.65 8 sej. Razpravljali so o posameznih obračunskih postavkah delavcev, o prošnjah in pritožbah ter drugih zadevah, Jki spadajo v njegovo pristojnost. Zaradi raznolike proizvodnje in specifičnosti poslovanja je podjetje razdeljeno na 5 proizvodnih enot (pletilnica in barvarna, konfekcija in krojilnica, Obrat II Črnomelj. Obral- III Mirna pač in Obrat III Mirna peč in Obrat IV Dobova) in pomožno enoto uprave (splošna uprava komerciala, tehnično vodstvo)« Vse proizvodne enote so hirati tudi obračunske enote, razen peltilnice , ki ima 3 obračunske enote in +j's rešel in snutkovna pletilnica, pletiinica z okroglimi stroji in barvarna Obračunske enote so organizirane predvsem zaradi ločenega izplačila osebnega dohodka. Vse patale zadeve pase obravnavajc v okviru pr oiž« ' vodne enote kc t celot*. Ko sme začeli z izplačilom osebnih dohodkov / na podlagi rezultata poslovanja posameznih enot, le d«l tega organa •JNacej oži vel© • fačeli a o se »enima ti. aafca; so take razlike osebhii d čiodkih med ooeameznim ekonomskimi eno te mi.. Začelo it je razprav- / . ljati §e o vrsti dvigih vprašanj, kot so kvaliteta m kvati teta proiz-' voda. odpadek, v j? roki zastojev zaposlenost po strokovnosti in znanju odgovornosti, upravljanje in odločanje organov upravljanja, sistem nagrajevanja ir podobne?« Prebledi ln revizije ’ V letu 1965 smo imeli. 3 Inšpekcije v zvezi z varnostjo pri ^delu* Kajveč nanak so odkrili nacaj si odkrili na električnih instalacijah In strojih v obratu. Te pomanjkljivosti smo v gh vnem odpravili« Potreben pa nam je varnostni tehnik* ki bi skr'- el ;a varnost delavcev pri delu • , Imeli smo še pregled obračuna prometnega davka in kontrolo ' izvedbi. .inventur ter ob'rez' rmi kontrol, o izvedbi Popisa dne £?, ? 19^5. XI. POS 513111 (STRO.OVM) D KI Analizira u ocenjuje uspehe in neuspehe poslovanja in pogoje gospodarjenja. ,1, Osno /na srvd 3 biga (OS ) Po sedanjem stanju je struktura nabavne vrednosti osnovnih sredstev taka, da odpade na gradvsne objekte 4C . 13 fr. na orodje sa dele pa 59; 43 fr j n na ostalo je 0,24 fr* V primer javi a letom učj>4 se je vrednost strojev v strukturi v letošnjem letu povečala za cca 25 Zaradi delne preusmeritve proizvodnje in specializacije posameznih obratov* je bilo nujno nabaviti potrebne stroje i.n odprodati neuprahne in zastarel e o Pri osnovnih sredstvih za gradbene objekte zavzema največji del adaptacija proizvodnih prostorov oplemenitilnioe v Metliki ter skladi« 55ni in delno upravni pr oetori, Z nabavo opreme pa jo mogoča speciali zacija proizvodnje pni n»saraeznih obratih in znatno pr večnim produktivnost in rentabilnost podjetja Vaa nabavij ©na OS 3: bi ja podjetja nujno potrebna, 0 vseh nabavah OS ja 3Klepa] delavski svet, Povečanje OS v letih 1963 ~ 1965 gre v prid delovnim pripravam, to je sredstvom, ki neposredno proizvajajo- Raeultati se iz leta v leto poboljšujejo, tako da se je vrednost celotnega dohodka v treh 'jetih v odnosu nH nabavne vrednost OS podvojila, Viri finansiranja nabavljena osnovr-.a sredstva so finansirana večinoma iz lastnih sredstev, deloma pa tudi iz kreditov. Udeležba lastnih sredstev se vsako leto povečuje. 7 letu 1964 je znašala vrednost poslanega sklada, to je lastnih sredstev le 48 po sedanjih podatkih p& znaša ?'•’ 61 3, Osnovala sreds Cva skupne porabe Poročilu je priložen seznam nabavljenih sredstev skupne porabe, iz katerega je razvidno, da je največje, nabava nakup 10 stanovanj v novem bloku Vse ostale nabave so manjše in sicer so to sredstva ki sc lila nujno potrebna za poslovanje podjetja in menze, 4 * £ tnnj o n Kiban je i z 1 o č enih sreda te v Poročilo podaja točne podatke c amortizaciji, rezervnih skladih in denarnih sredstvih skupne por be* 3, Anuitet.e Vse dospele anuitete so bile pravočasno plačane. Za leto 1966 so obveznosti do odplačila anuitet znatno večje. Sredstva za odplačilo po zagotovljena iz dohodka, ustvarjenega v letu 1965* 6 e Obratna sredstva a) Stanje .kreditov Podjetje koristi kredit za trajna obratna sredstva :n kredit za občasna obratna sredstva. Podjetje iro ze3o nizka trajna obratna sredstva, kar pomeni, da bi morali V3ak mesec obračati kapital, to je od nabave surovin do prodaje, Ta problem b>- v ‘ “tu 1966 s& veo^.i, karitl s planom se predvideva proizvodnja na 5 milijard din. Za normalno poslovanje v letu 1966 bi potrebovali coa 1 milijardo stalnih obratnih, sredstev* Predlog je naj bi se del ustvarjenega dohodka v letu 1965 do-tiral v poslovni sklad za obratna sredstva, Kljub temu nam po vseh izračunih primanjkuje cca 380 milijonov stalnih obratnih sredstev, Delno bomo to krili z občasnimi krediti, vendar to ni rešitev.. Prosili bomo KJ3 za odobritev dodatnega kredita za stalna o ar cit a sredstva, V bodoče bo ta problem vsekakor potrebno rašiti tako, da bomo večji delež dohodka namenili za obratna sredstva, b) Odnos obratnih sredstev do skupnih £hedstev_ če ne upoštevamo občasnih, obratnih sredstev, znašajo obratna sredstva le 5< $ skupnih sredstev podjetja Ugotovimo lahko, da podret, ju manj -ka približno 500 milijonov stalnih obratnih sredstev. Stanje sc je če poslabšalo, aaj je koeficient obračanja materialu v letu 1965 padel za celih 30 i» To se oravi* do. smo imeli 30 več,je zaloge ir n p prejšnja leta, To je deloma opraviš j ivo zaradi neenakomernih j.zdobav in težav pri nabavi repodukci jskega natrla la, vendar je čas stanja zalog surovin 75 dni predolg. Se bolj porazno pa je, da na drugi strani ugotavljamo, da ima podjetje ajvec zaSw.03h.ih ur zaradi pomanjkanja surovin in ostalega pomožnega materiala, 1?o tem vsem. tem sodeč nabava v podjetju ne deluje v redu« Zato b*, morali ukrepati za boljši sistem nabave, če hočemo odprav?ti ta problem. Tudi čas proizvodnje 2 meseca je očitno predolg ih ga bo treba skrajšati, V letu 1965 je imelo podjetje sorazmerno malo tožb pr> gospodarskem sodišču in še te so nastale 1 oradi izgube računa c) ^Sibanje _zaiog_ Vezava sredstev je r_u vsak način predolga, naj slabše pa je stanje pri surovinah, kjer zanaša vezava kar '5 dni., Prav hi bilo da ee zalege pregledajo, sortirajo po artiklih in prekomerne količine, ki jih ne bomo knelu potrebovali odprodajo. hi-—.*'>£ Is premo ž en j a ' *- --K jbmt ih so mesečne inventura n*a/?rv' letnr. v« 'entare nedovršne proizvodnje dva>z-t letno pa napravimo popis surovin in , 1965 ie bil ^nr3»i • £>to\i,i izdelkov, Koncem leta l ■' M1 ndpraVl^t’ celotnega areaoženja in pri terj ,P 1 pokazalo veliko ^ »■» » . p ra £e - e obrata v obrit Jt *** *° ** stvari premetale iz raTa ' oorit brt^ potrebno evidence in ker h hr dolžitva za dole lene predmete, Zde j aino tam, Jtje/ae pr e d me tY'u pol rablja j ' v'*apinex*t, zadolžili predeir.vce .In v:.' o, da o e bo n tani e po privilo, iiu or e d log poposne komisije pa uo e* od,--Uaia nekatera osnovna sr d_cva zaradi izr..bljenczi.i. 8 „ I z p j 1 nit. v ros ... od £i r o le ga n a -rta Podjetje je realiziralo finančni pJan a lili >„ iz tegasledi, da je bil plan precej realno postavljen in oprijete obveze zadovoljivo realizirane. Iletto produ t je doajen s 1?6 ,47 >*, vendar .Ja zaia.di oprostitve irOi.?otnep;a »Javka dohodek če znatno večji, realiziran je z 147,4 J. tak~n»mu rč.zu.latatu poslov n ja je pripomogla bolj2a organi zacija delr*, znižanje prometnega davka in prispevka iz dohodka, nekoliko manjši. odpadek, boljša kvaliteta itd « 7z cred.no 3 pove Sar. jem dohodkov eo se vtčala tudi sredstva sa 01* Povprečni OP v letu 1965 je znašal 50,000 din, To je sicer nizko poprečje, toda če upoštevamo s-ruktvre zaposlenih, potrebo ioo sredstvih za modorzniacijo strojnega parka in bodoči razvoj, so izplačani osebni dohodki zadovoljivi- bičar pa na prikazano poprečje negativno delujejo nizki OD v prvem polletju, ki so zanšali poprečno 39.000 din* Do 30,6,1965 je podjetja iz lačalo OD na podlagi kalkulativnih postovk po pravilniku o delotvi OD. le delavci v proizvodnih enotah so lahko prejeli višje OD, če so presegli roramo. Zaradi rekonstrukcije in. drugih težav ni bilo mogoče v celoti izvajati pravilnika in nagrajevati po vloženem delu., Do 30„6„1965 smo v glavnem izpopolnili strojni park, uredili poslovne prostore, zagotovili nabavo surovin itd, in tako omogočili prehod na sistem nagrajevanja po delovnih enotah* Pri proizvodnih enotah je skupna mara OD odvisna od količine, kvalitete in cenike del sa posamezni artikel. Individualni zaslužki sa obiEŠunaiffeg© na podlagi vloženega dela norm, režijskih ur itd. Ta obračun vodi $§eaterska služba. Ko je obračun za vse aodelavce v EE sestavljen* 3e Vštejejo posamezni bruto OD in dobi obračunski znesek osebnih dohodk§¥» rfr&te as aa obračun primerja z ustvarjeno maso in ugotovi* v kakšnem B¥8£§htii doseganja so realizirani OD. Čim večja je masa, tem višji je pT§§eht hii ebratno. Z dobljenim procentom se množijo izračunani individualni OD in sicer ločeno za posamezno delovno enoto. Obračun OD za delovno enoto uprave je nekoliko drugačen. OD teh obračunskih enot je odvisen od izplačanih OD vseh proizvodnih enot in dosežene realizacije. Odnos OD posamezne obračunske enote v upravi napram OD proizvodbih delovnih enot in realizacije se izračuna na pod legi letnega plana. S tako izračunanim količnikom pomnožimo dejansko obračunane OD inrealizacijo tekoftaga mesec* ' ' C * ‘ i- f ’ it ■ - in dobimo maso za posamezno obračunsko enoto uprave• Ker nekatera merila pri nagrajevanju niso bila stimulativna ina ker je bilo ugotovljenih voč pomanjkljivosti, sta sestavljena nova, dopolnjena pravilnika. 9. Pregled poslovnih rezultatov pred in po reformi Struktura posameznih stroškov ea pred in po reformi bistveno ne razlikuje in to zaradi ukinitve prometnega davka in zaloge surovin dne 26.7.1965. Porabljena sredstva so se po reformi povečala le ea 5 Če upoštevamo vso razpoložljive podatke o dohodkih in Izdatkih pred in po reformi, vidimo, da se poslovanje za našo gospodarsko organizacijo bistveno ne razlikuje. 10. Fizični obseg proizvodnja Iz količinske strukture proizvodnje je razvidno, da se proizvodnja vae bolj preusmerja n& predelavo sintetične in bombažne preje. tl. Izto In uvca v letu 1965 Sla leto .1965 jo bil sestavljen izvozni plan t 550.000» dejansko pa sme :zvozili aa t 579.357. Kapram letu 196-5 se je izvoz povečal za 300 % v letu 1966 pa gu nameravamo še povečati za to <6« Vzhodni izvoz je bil skoncentriran a&mo na 6e.Sk zahodni pa ;je bil regionalno razbit na )..» držav. 3a leto 1966 smo to regionalnost se omejili in zaključili večje serije, Y izvozu na zapad smo v povprečju dosegli lastno ceno, !.)voz se je vršil preko pgodbeno dodeljenih deviznih sredstev. ki j«, praktično zadostujejo le za kritje polletnih potreb. Kritična je bila oskrba s surovinami in uteneilijami, Nabava barv in pokožnih sredstev je bila zadovoljiva, ker se je vršila se dinarska sredstva. Poleg pomanjkanja deviznih sredstev nam je uvoz zaviral tudi dokaj birokratičen sistem delitve teh. deviz-, 12, Poročilo tehničnega oddelka Podjetje posluje v Štirih ločenih.obratih (Matilica Črnomelj* Milana peč. Dobova)t Kritična jo bil« oskrba s sruovinami in repro-iaa te rialom, 2?udi kvaliteta surovin ni bila vedno zadovoljiva, kot bi bilo potrebno za proizvodnjo izvoznih artikolv, 'Treba je bilo vložiti maksimalne nanore za pravočasno 'n kvailtatro izpolnjevanje naročil inozemskih kupcev. V obratu Metlika smo v začetku 1°ta poveVali zmogljivosti pletilni c.e in kljub temu nismo mogli zadovoljiti vseh potreb, Barvarna je delala pod selo neugodnimi poge iv zato sraoadaptirali nove prostore - Istočasno smo rešili tudi > robi ort drugih pos torov, manipulacijskih ne vozov in medfaznih skl’ dišč . Zdaj je največji problem obrat konfekcije., ki mu primanjkujejo potrebno pr ostari in strojni park, Po pedvidevanju nadaljnja razvoja smo ta obrat pr e orientirali izključno na reprodukcijo uviv-uire m o vile. za te r so potrebni stro,|i 3 apec.ij.Lenim & etnos.mi in konstrukcijami lu vaoini dedatmimi napravami. Doslej je delala konfekcija pod zelo težkimi pogoji in zato smo bili po hitros i in kvaliteti naše izdelave v neenakopravnem položaju s konkurenti pri nas in v inozemstvu, Zato je nujno obrat konfekcije kar najhitreje dopolniti, obnoviti ir, rekonstruirati. .a obrat. Bobova je predviden izključno ascrtiiaan iz bombažne preje, Z adaptacijo in zadovoljivo nabavo surovin smo ustvarili ugodne pogoje za dela in obrat je dal tudi dobre razultate« Največji poblem v procesu proizvodnje je pomanjkanje strokovnega kadra oziroma njegova neizkušenost Delovno storilnost smo precej povečali, lahko pa bi bila Se večja, če bi bi bilo velike fluktu-a«i j e j povečanje proizvodnje- je oviralo tudi dejstvo, da so bile količine posameznih artiklov zelo majhne, kakor sc nam jih pač diktirali v glavnem inozemski kupci, Glede izboljšanja kvalitete smo dosegli že viden napredek, vendar še ne moremo biti zaeovoljni z doseženimi razultati. Potrebno je Že veliko več zavestnega truda, da bomo dosegli določene kritetije, Ker je planirana proizvodnja za leto 1966 višja, kot smo jo realizirali v letu 1965, se bo treba kar najbolj resno posvetiti rednemu oskrbovanju z osnovtnira in pomožnim materialom, večji produktivnosti in boljši kvaliteci, če hočemo dofeči evropsko raven produktivnosti in kalitete, W\ Poda tki o koriščenju strojnih kapacitet in laplafrir .1 h urah Po danih podatkih o zastojnih urah je podjetje koristilo strojne kapacitete 80 i»* vendar je bilo dejansko koriščenje kapoitet znatno nižje, ?o reformi je koriščenje kapi citei zmtno boljše, sa je povečava za 9 Zastoji so nedvomno velika izguba delovnega časa, ki znatno vpliva na rezultat poslovanja, Njveč zastojev je bilo zaradi pomanjkanja delovne e 11e (39$?, Ta odstotek je tako velik deloma zaradi bol-niške, deloma pa zaradi netočne evidence o zastojnih urah, Največ zastoja je bilo v obratu Črnomelj (22 jž od vsoh dol ovnih ur), najmanj pa v Bobovi (3,5 % od vseh de]ovnih ur). Več zastojev v Črnomlju. in Mirni peči je bilo tudi aaraid.neprj.raer-le^a artikla ki. ga niso mogli delati na vseh strojih. waže.*n vzrok na zastoje pa je bilo tudi pomanjkanje materiala in pomanjkanje polproizvodov v šivalnici. Ostali zastoji pa nastajajo zaradi slabe zasedb--, delovnih most mojstrov in p.' edelavcev, ker tu včasih pišejo zastoj zato, ke delavec ni dosegle norem, Med delavci in mojstri : e je utridi.la hoSS’ ^n«LS® 54 ?*nlnl regulira višina osebnega do- hodka, kar seveo.a m pravimo. Zastoji so se znatno zmanjšali.. odka? jih kontrolira analitsko planski oddelek. Za razne bolniške, letne plačane in neplačane dopuste so delavci porabili V j* vsega delovnega Časa, V bodoče je zaradi spremembe gospodarskega sistema nujno posvetiti vso pozornost zmanjšanju odsotnosti delavcev v korist efektivnih ur. Da bi se stale2 bolniških zmanjšal, napavi analit~ sko-plarski oddelek vsak mesec posebno aializo, o kateri potem raz-pranja DSDE na vsak obrat posebej, z manjšim koriščenjem bol- tomc lahko nedvomno povešali uspeh posl ovanja in OD, V letu 1965 srno morali plačati socialnemu zavarovanju še dodatni prispevek zaradi pekomernega koriščenja bolniške. Za resnično bolne delavce je v podjetju in Zavodu za socialno zavarovanje planiran procent bolniške, če pa so tovrstni stroški previsoki ali neupravičeni, je prav, da o tem razpravljamo in tozadevno ukrepamo, če veliko je namreč primerov, ko dela\ci zlorabljajo bolniško za delo na njivah ali doma. Ostali sodelavci pa dostikrat vede ca to in jih nočejo opozoriti* Ne zavedajo p se, da to vpliva na večje stroške in manjše OD, ,14. Produkt j vnos fr dela Produktivnost se je v le Im. 1965 povešala za 8 15 Rentah 1 Imat p-n 1 ovanja Rentabilnost poslovanja je narasla v rimerjavi. 3 letom 19£ . ra 1 v23 V p' imerjavi a povprečjem rentabilnosti celotne trikotažne industrije je to pozitivno. 16„ tikomomičnost Ekonomišnost proizvodnje je porasla v primerjavi s leti',m 1064-za 9 % in je nad povprečjem v trikotažni industriji. Karakteristično za nage podjetje jo. da sada. j ih nekaj let. ebseg proizvodnje skorajvioo /S narašča« S tem naraščajo tudi pr#blemi, btdisi a obratnimi sredstvi, kadrih prostori,, s priučevanjem delovne sil.--., oskrbovan jem s surovinami it-d0 V povečam obseg proizvodnje n&o sili integracija trgovske mrež« r-o, domačem tržišču* kakor tudi mednarodna delitev dola« Znano je namreč* da ao zaradi navedenih dejstev interesantne le vej Dr* serije proizvodov, ki jih naši *d,jemalci potrebujejo. Vzporedno o ten se nižajo Materialni stroški^ veča se storilnost in poslovanje pestaja rentabilnej če0 V »adr.jlh letih je podjetje integriralo tudi tri manjša podjetja na Dolenjskem c. Pri tem je bila potrebna razumem v a. in preuredile''' strojnega parka, sa kar smo potrebovali oajbol;. izkušen s trakovni kader« Ptdjetje sicer razpolaga številu*, no s precej strokovnega kadra., vendar j« ta zelo mlad Ar sam potreben praktičnega znanje«■ Po srebni s- • bili izredni napori starejših strokovnjakov. da je bil ta problem rešeno Preteki.«* let« jo bil* f/lelikim poudarkem na priuoevanju čulovne sile. Zahteva da se delavci gimpre.i pri. le gode novim oogejem dela je jrevzročila precejšnjo fluktuaoijo* zaradi katere je podjetje utrpelo velika izgubeP Kreditni sistem v peteklom letu je etežkočal realizacijo na tržišču. Največ težav pa smo imeli zaradi pomanjkanja stalnih obratnih sredstevf kar je tragično upiAval* na pomanjkanje surovin* d vet za tetstiln# industrijo, ki je odrejal kvot« ca uvtjn /ttjbičem* direktorjem Be= iakraajcke trik tažno industrije (objavijene v Gospodarskem vestniku dn* :5. 5. 196(m Kake je reforma vplivala na .»elitev med vašim podjetjem ir družbo ir. ka«.o oh netr tujo jelitnv > 7.1.:j. novarut* '• ■ rji '^v Ki so nas ico.il? med nrviaii ukrepi gospodarske reforme, se ne i okrar-L->kx urisCotaSni ' »uh? s tri ji omogočile.., da je obdržala cene iz leta locAg Sadu j e zvišanje cen je n-is ktobru 19*4 > j: zanosa prometni-ra dan:--, v trgovino. znlžando obr-rt: na poslovni aklar- i.n prispevku 'C;: 'ika -mogoča p. kri vanje razi tke v ceni', surovin» Nkrati s tem ■ urrz . vanj e o en si bistven vplivalo na naše poslovanje* prejemki ];<. 1 *>::•* va bo narasli ta 50 ••» kur oa je izključno sad ven j e storllnofi. " —'va ,ja materialnih stro&fcov, >tor; JLnosi :v? \ud.m* nar^žžs, ker je Mia preusmeritev proizvodnje i.z ročnega dela na avtomatiziran joo.Uvodnjo v letih 1963/64 precej težavna in je tako rekoč Sele zdaj \ cbeavno.( jx meri on ti ti rezultata te preusmeritve, ■nriu Sevanj 9 dolov* ne 0 ® *-ie dolgotrajnejše tu.- • zaradi no-man,; kanja s trokovnega k a« J. iii trikc-d z te valnej o ih strokovnjakov podjetje in povečana spretnost delavcev e ta povzročila, da se storilnos t zdaj zalo nitro pribit- cu.-e op iumuwu... spričo tega lahko kolektiv tudi v prihodnje -.ričaJfcuje x*a/.-«rOifta -izoljio dt jilev, - Kc.sO P roso:. Ul e rtir-rMo ro f ixv aitvor kak., ko 5 p.>5rr-.-nik/ •• va; r; trn ar$ d-, je reforma pri41 a z doKajšnjc zamudo, kdor je količka , < picalj&l nrxsa gospodarska gibanja, je moral že davno ugotoviti, da .je reforma neizogibna- 'Pa pojav ni nov, saj so se razvitejše države lotevale reform že pred nami, toda mnogo hitreje in r več poguma. Kot octro n.ik z optimizmom pričakujem po reformi večji kos kruha Ka-'\o se 0.0 rezal ta kr*h, pa bi bilo z a zde j še prežge da govoriti, - Vašo podjetje je v razmeroma kratkem basu nekajkrat povečalo vrednost proizvodnje in sl tiki ati. pridobilo sloveč kval itetnega proizvajalca trikotaže. Nam lahko zaupate formulo za ta uspeh. Res jc, da je nože podjetje v zadnjih štirih letih povečalo obseg proizvodnje več kot destkrratno in si. pridobilo sloves na domačem in tujem tržišču tako s količino kot tudi s kakovost ji. izdelkov, Formula za to ji preprosta: podjetje je raslo skladno-. 1'i.rilo in opremljalo se je 'i lastnici sredstvi,, zato ao bile tudi vse naložbe zelo premišljene. Ob vsaki naložbi >>:*'» d c d-ib ru ocenili pol o kaj tako na domačem kot tudi na zunanjem tržišču« Smoter vsakega dela rekonstrukcije pa je bil predelava . cd obrt ih vlaken, tor«.-j ki jih iftSe trg.; - Kort e c apr 11 v. lato?* bo žarela v Ljubljani obratovati .overna yulo?.a, poli«;-,?dne svile Ali pcnen ve. v le podjetje to tovarno nov pomemben su;»’ovi?ioki vir? Tovarr.s po tiru. j. dne -•vile v i. jut • .bru je ?.a na« šivljt:, >kega pomena. PPv. r 'rojiil r-v rk jt. 'graj en tako, da o o predviden© surov ine ir. v= to varne pf. ii- j, ieairr ju«, S .oda je .ev o.,: zaradi lastne :r o konstrukcije še ■ ' p • o a;, -•'ti tor ju finančno pomagati;, da bi pospešili izgradnjo 1n pripomopii v rove-ion ju -r .1 , ivost-i« Do Jonam e pomoči je to * n/ama upr-vičenr in r.anjc v naslednjih letih tudi lahko računa - lis "osv-ftuv -.n ju trikotažne industrije, ki g. je priredila *;<*• pouurr--in • /ornica l- .n i. novembra, t te navajali, dr. vaa ,!Jugobanka” isai i.u-odobravala uvoza skladno z izpolnjenimi iz. osnimi obver.no? trni« M to se je zakasnilo oklepanje pogodb za leto 1966, "Jugobanka" pa je -ne--n ila tu 31 v. -n' unai » Kft j Lahko -oves te o 13ja? (los;-o-ar; tvenik© zelo pogosto zavajajo razno prokint^ije tl'ih to dilnih ljudi in forumov* Take pogoste zelo radi zvalimo krivdo na nekoga, ki nem je pri roki, in v ten primeru je to pogosto "Jugobanka", pes je, da je vefcka pogodba z »Jugobanko" le enostranski akt in da pri tej šibki .'ilsporiuilnooti še vedno botrujejo razni neposlovni faktorji, ki načenjajo njeno poslovnost, 3laga poslovnost take institucije pn pri tako intenzivnem vključevanju v mednarodno delitev dela 1ahko -ov-zroli zelo pogubne posledice.. glede na najedeno ae r.i vsiljuje občutek.. da takšno stanje odgovornim ljudem na "Jugobanki" ustreza, ker sta neposredna odgovornost in riziko manjša, Ali bo po vašem mnenju zaradi kroničnega pomanjkanja tudih plačilnih sredstev sploh kdaj mogoče uresničiti napovedane spremembe deviznega sistema, ali pa bomo morda kar naprej ostajali pri avansih? Ali bodo podjetjem letos Že na voljo ustrezna sredstva na njihovih deviznih računih’ - Avansi naj bi bili la začasni, vendar so trenutno res edira rešitev. Dokler ne bodo izdani zadevni predpisi, nedvomno ni pričakovati ustrezne rešitve tega prcl-loma. Veljavni predpisi 00 zelo kompromisni, kar sad ara naš splošni devizni p*l®žaj , 2at*> raenitut da bres popolnejše tevrstne zakonodaje nepovedene spremembo niso uresničljive ■ A1.1 je p® vešem mnenju realno pričakovati širše poslovne in morda tudi pr e izcedne pever* »vanje na področju trikotažne industrije? ■ Integracijski prreeasi r-e pri ras bolj ali manj še vedno stvar prepričevanja ali celo reg Ivanja takih podjetij, ki nr-keli niso imela pego jev za »bstoj, ;Še slabše je s tistimi integracijami* ki nastajajo na *snovi prisiljevanja. Integracija v pravem smislu te besede pa b* po mo j as mnenju z vsakim dnem aktualne o zaradi svetovne krize.-, ki se že - pa nekaterih zrakih sodeč - pegavi ja, la nas Ve prisilila« da bom: ekonomske zakon I i #s ti d*sledr. j e a peč te val i o - Kakšno je vaše mnenje a reelekciji vodilnih kadrov v g«sp*darBi;vu? Kdaj in kako boste izvedli reeiekci. o v vašem podjetju? Vprašanje reelekcije smatram za pre ej nejasno Ln nerazčiščeno,, Mnenja sem . da b» zaradi tega marsikje prišlo tudi do anomalij... Treba, h« še in 3« prepričevati nagega proizvajalca ir upravljavca, da ne izva ramo reelekcije, ker je to moderno, temveč le za».di obstoja in nada« 'i razvoja ped jeti j, Kalc^r lahk pričaku fesa« p« reelekciji Vedli- nih / :judi ugodne rezultate, p:i utegne j« biti ti tudi porazni, če m temo uveljavili ustreznih načel in meril za izvajanje reelekcije* Naši pedjetje je relativna mlad® zate trenutno nimamo teh problemov, Večino vodilnih ljudi smo izšola, i sami-., Izbira je velika,njihova strokovna sposobnost pa raste z razvojem pod etja* Tak* je torej reelekcij« pri nas za zdaj Se nepotrebna, kor jo s mah ran o za. naraven, pojav izbirat), n in vzgoje kadrov v skladu c sposob-ostmi ljudi in potrebami proizvodnje«. - Katere panoge imajo po vašem mnenju komparativne prednosti pri nadaljnjem razvijanju gospodarstva v republiki? Alj ja ti mer da tekstilna in še posebej trikotažna dejavnost? Na našo reformo prav gotovo vpl va svetovni gospodarski položaj* Čep rav smo šele na začetlru gospodarske obnove, je že mogoče odločneje videti, kd* bo vzdržal in kdo ne- Mnenja sem. da je imel donedavni diskriminacijski odnos nasproti teles ilni industriji svoj vpil'- tudi v tem primeru e Kljub vsemu, se ta panoga krčevito in zdi se, 8* d-kaj 'ct<»7*51 na is £'Jv Staartr pa Je, do v tv,' a-troki ;r - ut trikotažna industrija,. sa.i ,*« napravila prav- ravoato roajhn' revolucij?.* - fcakžni s;, nažrti «a bodoči ro?voj vaše tovarne? Ali leta« pripravi >v te kak no v le beta jnvrd.a n; or^dek v izvoru •"• %d*\ kov indus- trije “Beti*’? *■ Haai n;.*‘vrti sa nadaljnji raisvo;} uc ve cel ob?trni vendar .Uh tremi t-ne ne jiln komentir ».t *. kkuiaul.-.-' ti vn;«a ?. aod,jefctU ?*;*■« tv oaoroša in on. v t«. • :;meri ?< vitalan in ker *ao bol ali aanj siti ir - tri ,i ' c--> v .tu, ifc in;n napeva, .v * raoKo.' e pripri lat pv i- i>% d;.». ;:«• - vo: :.aŠ3.v>'ie 10*5 * v. a dr; rt A po^o .* I • • . javor, v /vr* **deu-«o -iv ,*.•*»* :f;1 .7V-1.1 lo’.*’-- tv* terni: ixa r-bmočja - koiivort.Ui ]-ri.Vi. rlcin - .. Miloševič Sivoljub, dipl»ing. KONTROLNE NAPRAVE IN PRIBORI 7 TRIKOTAŽNI INDUSTRIJI Zadnje čase se v trikotažni industrije veliko uporabljajo neprave za kontrolo gibanja niti, kvaltate pletiva« za določanje produktivnosti trikotažnih strojev ter naprave za regulacijo klimatskih pogojev v obratih0 Naprave, ki kontrolirajo gibanje niti se vklopijo pri pretrgu niti, osipanju niti z navitka, zatezanju niti in kadar se pojavijo vozli ali debelejša mesta, ter zaustavijo stroj«, 7 ta namen se pri snovali! uporabljajo fotoelektronske naprave, pri snutkovnih strojih pa fotoelektrorske in pnevmatske naprave« Pri okroglih in ploskih strojih pa se uporabljajo elektromehanične in elektromagnetne naprave. Pri okroglih strojih, ki imajo za oblikovanje zank poleg igel ee platine, ee uporabljajo posebni aparati, ki se vklopijo, fcadar se-zlomi igelna pota in kdar se nakopičijo necbrinjent* zanke zaradi zlomljenega jazička na igli« Elektromehanične naprave se uporabljajo za kontrolo kvalitete pletiva in ustavijo stroj, če se v pletivu pojavijo luknje ali če se pletivo začne parati. 7 ta namen sc uporabljajo tudi fotoelektrične naprave, ki so zelo občutljive. 7,& določanje produktivnosti stroja ss koristijo različni mehanični števci. Toda t« zadnje čase izpodrivajo elcktroimpulzivni števci ki nam omogočajo določanje produ, tivnoati stroja v ztio Kratkem času (tekom par izmen) . , V novejšem času se uporabljajo tudi števci, ki ustavijo stroj takrat, ko je naredel določeno število metrov pletiva. Za kontrolo in vzdrževanje stalne vlažnosti in temperature v obratih ca uporabljajo termostati iti hidrostati, opremljeni z elektroregula-torji. Uporabljajo se tudi termohidrografi za registriranje stanja temperaturo in vlage v vsakem trenutku« Kadar se odločimo za delo v nočni izmeni da bi dosegli potrebna . tabilnost, se moramo zavedati* da se pri delu v nočni .zmeni pojavijo Številni težki fiziološki in socialni problemi. Fiziološki problemi nočnega dela V skladu 5 menjavo med dnevom in nočjo ea je v Človeškem irganiB’ ^ razvil določen ritem opravljanja fizioloških, potreb, Najb)lj očitan je ritem spanja in budnosti. Poleg tega pa je človeško telo razvil, tudi enakomerne cikle telesne temperature in raznih kemičnih procesov v telesu, Polo v nočni izmeni pa poruši te ritme in tako lahzo valiva na zdravje in na delovno storilnost posameznika, v mki laboratorijski raziskavi ao dokazali, kako dnevni ritem človeškega orgvair.-na vpliva na opravljanje nekaterih nalog, lak o na primer zmar jaa hitrost pri reševanju enostavnih računskih nalog, Se dar je telesna temperatura selo niška,, * ' / Raziskovali so tudi. pod kakšnimi pogoji se telesni ritem najlaže pri lagodi delu v izmenah,. Pri tem so ugotovili, da se ritem temperatur® lahko prilagodi spremenjenemu delovnemu času že v dveh ali treh dne?* litem kemičnih procesov v telesu,pa potrebuje za to nekaj veš časa. Opazili ao tudi, da se različni ljudje lahko zelo različno prx legajo., Na osnovi teh podatkov uTdijO; da je tedenska izmena veliko prekratki, da bi dosegli maksimalno prilagoditev ins tem tudi maksimalno delovno storilnost, predlagajo, da bi nekateri delavci delali etalno ali pa vsaj daljši čas v nočni izmeni, To priporočilo pr za povprečnega industrijskega delavca ni vodno izvedljivo, ker moramo upoštevati tudi različne socialne momente. Socialni problemi nočnega dela Tu moramo upoštevati predvsem družinske probleme. Sem spada na primer vprašanje, ali ima delarad možnosti, da se čez d^n dovolj naspi,, Ta problem je posebno pereč pri ženski delovni aili. V glavnem vpliva na to at^rost otrok v družini. OQk& PCleg teh družinskih problemov pa moramo ipoštevai? : ' f meznikov za 3izkoriščanje prostega časa pri. čemer e nočno de’o včasih zaželjeno, veasin pa je odveč. Kočno delo na primer ne predstavlja nobene ovire za tiste de' nvc-e, ki se v prostem času radi zabavajo 7. vrtnarstvom ali fotografiranjem kajti to veliko laže delajo podnevi* Nas-F cino >a predstavlja nočno čelo veliko oviro za takega delavca* ki rad obiskuj s razne družabne in Spcrtne prireditve, ali pa ima ki-og prijateljem ki deIrjo podnevi« fo je marskdaj tudi vzrok, zakaj mladi, neporočeni možje is neradi prevzamejo nočne delo. Ilasprotro pa se mladi poročeni možje bolj zavzemajo sa družinsko življenje. Poleg tega se'tudi zaradi finančne odgovornosti ki jo imajo za družino raje odločijo za boljša plačano nočno delo Medtem ko nam fiziološki faktorji kažejo., da bi bilo treba delo v nočni izmeni organizirati za čim daljše strnjeno obdobje, pa zahtevajo socialni faktorji ravno nasprotno rešitev tega problema, Predlogi dveh raziskav- Pia zahtevo delavcev ec, spremenili tedensko izmeno tako, da so s a izmene menjavale v presledu treh dni. o V delavnem času na teden ni nastopila nobena sprememba« Celotni ciklus menjave izmen je znašal skupno dere t dni, Po treh letih so napravili anketo in ugotovili , da ae C-6 c/> delavcev savzema za ta novi sistem* Delavci so v anketi navedli, da jih nova nenjava izmen manj utruja, da nočno dolo ni več tako velik napor in da sdaj lahko žive mornalno družabno življenje. Upoštevali so še druge Lektorje in ugotovili, da ni bilo nobenih bistvenih sprememb glede fluk-macije in bolniških dopustov delavcev, • nekem drugem podjetju v Nemčiji 00 'sestavili kompliciran sistem menja-rt izmen, napravili sc urnik %; 32 tednov vnaprej. V;.akih sodem ali osem ;ednov so predvideli dva • c dna nočnega del..: Pu sta posebno zanimiva dva, fak or ja. Prvič je delo ». nočni izmeni trajalo 13 ur j, delali pa ec samo vsako drugo noč- Drugič pa so dovolili d e lovcem, da po svoji želji menjajo delo ;;o treba m:op te .-v i vse : ovare. Če ~o uiemel.ienip jih le tre- o a upoštevati, p« po. liso. jih je treba 11 varno izpodbiti,. 3., Po teia-ni več pr ipb.ro v.'i j tv o posegati v delo brez- po • kajti v tem bo videl vsak strokovnjak malenkostne kontrole in ne-a aii pan .j e kar sunra jbuje voljo do dela, .-.remi čut odgovornosti in uhlja samostojno odločen.je.Včasih je celo bolje*' 5t% pustimo po-delavca* da v čem '.pogreli* kakor da bi -*v.. neprestano kontrolira-II „ Kontrola ga ho pripravita ta'do tega da bo manj siguren saia v ■ ih da bo dalal bo .i. j previdno . Se k r,„t"sQ 11 lahko tudi relii,, da 3( vsi delavci ns j hitraja privadijo :)a ....mo ..io Mo; :r\ edgo omcot če prodamo /Sp bo ne j ego :e • av.-.-.n .1- ' jahj o'na jbol j spoteoben, Ko ara dam..) točm • dil • ike ... izpelje , po je dajo dlje, de se umaknimo in bbnašamc? .t, ,kov kot' da nosi .bal.--v h-' ni- 'vrb -.t. ..is te'o r.napihomi ”>re mo ti ’ ' tla luka en o i veh podjetij r*..-a ličnih strok lin ye likosti so v neki anke- ti ongcvai j a 11 r kaj jih najbolj ^oti pri dajanju nalogov: njihovih pr e d poa trav 1 j snih. Odgovori so -dali na* IV daje r&sulV.tet. . 2p % ~ pomanjkljive it' '.'ormacije; pretiho, prehitro ali naraz tečnov govorjenje.*, če s to prerbi janjo rmgovora ih odstopanje od glavne r s me • i, ,.5 f .... hi trt \n mu Čekani noštopklj ne:cfcrpežl jivost*, pradr:-out.avl^b-> ni -rim.ne- d&jo Časa z'a' premisi*.; , ne dajo jim nobene možnosti gg poatavhjonje tpra&unj ali ajbvc-rov •. 21 # ~ strog ukazovalni ton; dokazovanje premoči; smešenje vprašanj in ugovorov; repotrpežljivost in svojeglavcstt če delavec pred la ga poenostavitev ali izboljšanje dela« 11 •- • lavcem odkrito priznala, kako pomembno je njihovo delo* Občutek, da ?i potreben in cenjen, pa marsikaterega delavca odvrne od misli, da bi vonjal službo in s tem tvegal, da bo r kakem drugem podjetju njegovo cie lo manj priznano. VEoNLJL DO DE.iA 1R1.TA-' ZADOVOLJSTVO Samo tisti je suženj iela in vsakdanjosti* ki misli, da je nj. gov pok- \ lic nekaj postranskega ali v nis.boljšem primeru le sredstvo ža pridobivanj o donsi ja. oraaj čaka nekjlje in neprestane Le na svo. prosti čas , Sa^o v svojem prostem istu vidi resnično živ . ;;i ki ?■ '< mis- li, da ga vsakdanje dolžnosti vira jo in mu jemljajo - ... • - • 'o - ko enkrat r no in z nekoliko, .v.valjenja poskusil opr. . -/f>.' vaka- denje delo s orucea, bo sv^zna. pr'vo vrednost svega ica, njegov pomen in namen. Mrtvi , ?Ji rok iodo oživeli. Spretnost 'nhko le' z L.iš-Ijenjem razvijemo in dopolnimo, cu dosežemo nove izkušnje in sposobnosti Delo ne bo več muka,’ e Rak bo poeta, o ustvarjalna naloga. Rezultat v(a-lih sposobnosti ne bo poprečni delovna - tori » ost o : aebi zadat a zahtevo po bol Si kv, it »ti, vie bo to r delu le ^spodbujalo, ležavnih nalog se ne boete v č otepali, probi x se ne boste izogibali' te: več jih bori** i i . ”0 nemir j n. * . p, gr, de U rtrev-.ar - ...lavo in :-o :o, .iuor P« el* rati in z veo.iljet r. v, . '„užer:j tr, ,».n žnosti > or. pil jih' parijo iz ljubem do evojeg) *in po 1; c« in noče zadete mu nalogo 'edn o;-uvijaii ,c src jih najbe .c močeh. Icskusi- te in videli boete, •- 91 $> moških in 92 $ žensk nosi po en komad obleke ali perila, ki je izdelan iz umetnih vlaken, To so pokazali rezultati ankete, ki so jo te dni izvedli v Hamburgu. Svetovna poraba tekstilnega blaga je pribložno 5,1 kg na osebo. Toda samo v ZDA je leta 1962 porabil vsak prebivalec 16,7 kg tekstilnega blaga. leta 1970 bo svetovna poraba sintetičnih vlaken dosegla 4 milijone ton* Od tega je 1,15 milijona ton polieeternih vlaken. Zdaj porabimo letno približno 2,1 milijona ton sintetičnih vlaken, od tega pa je le 0,5 milijona ton poliesternih vlaken. Torej se bo svetovna potrošnja umetnih vlaken v naslednjih štirih letih podvojila. Investicije v ameriški tekstilni industriji znašajo za leto 1965 približno 1010 milijonov dolarjev. To pa je za 32,9 več kot v letu 1964 in celo za 57,8 $> več kot leta 1963. Jaraes-Bond stil v Angliji očitno ni več tako popularen, kajti angleški koncern za moško modo Montague Burton, ki obsega pcleg več tovarn tudi 600 trgovin z modno konfekcijo, je ustavil proizvodnjo artikla 007 - moških oblek. Ta artikel so delali celih devet mesecev. V Richmondu, ZDA gradi znana firma Du Pont novo tovarno, v kateri bodo izdelavali N0MI2X-NYL0N. Ta tip nylona je obstojen celo pri temperaturi 260° C in ga bodo uporabljali predvsem za tehnične artikle. pravl3c aa bo projekt stal več milijonov dolarjev. Tovarna bo začela obratovati leta 1967, ^zaposlovala pa bo okrog 500 ljudi. P E R M A L O S 5 - novo sredstvo ga oplemeniten;e poliestrov Eovo oplemenitiIno sredstvo za "blago iz poliesternih vlaken (terilsn, crimplene) je izdelala firma ICI pod imenom "permalose"* Pri oplemeni tenju nanesemo to novo sredstvo z vročino na blago# pri čemer polies-terna vlakna obdr&e svoje karakteristične lastnosti in so hkrati izbo ljšana zaradi lažjega čiščenja t, Elektrostatika je zmanjšana, oljni in mastni madeži se laže odstranijo, pa tudi prah ir. druga vlakna se ne prijemajo na blago. IIOGAVICE OJAČENE Z JEKLEBlIil VLAKNU Za blago, ki naj bi bilo posebno močno, kot so preproge, nogavice in otroške obleke, je neka švedska jeklarna izdelala Jekleno žico, ki ae lahko plete skupaj s taksTilnimi vlakni, Ta nit iz posebno čistega, nerjavečega jekla se na končnem izdelku aplrh ne opazi. Njen premer je namreč le 0,007 nm, to ee pravi, da je jribližno 25-krat tanjša od človeškega lasu, Ker je iz nerjavečega j-tkla, se tudi pri pranju ne more poškodovati , Daje so že več ton l ga jeklenega vlakna prodali v ZDA« R" Dl OAKTIVA 0 BARV AHA 313 T DTI .»A goljski kemiki na inštitutu za jedrske raziskave v varšavl so :ezvili nov postopek barvanja sintetičnih vlaken s pomočjo rHioartivnih izotopov in dosegli s tem, da polieB terna vlakna prenea jo pri pranju višje temperature, Blago, ki je doslej pri pranju premalo na več 200° 0, lahko zadaj , po ;em posebnem postopku# brez 'cžav likano na višji temperaturi, 3lago oplemenitijo take, da pustijo niti v neki posebni hJkočini več minut izpostavljene rentgen in gama žarčenju, na primer ? radioaktivnim kobaltom. Pri tam se niti obdajo z drobcenimi delci, k:, so upre;«-mljiVi za barvila- ?t tej metodi bi ae lahko po mnenju strokovnjakov olajšalo danes še nekoliko težavno barvanje eistetičnib v.ieken« Važno je tudi, da niti /lakno, niti gotovo blago, ki je bilo b:.r-ano po tem postopku , ni škodljivo zdravju* N A t* A M. H (/ N 4 't ' s rjcr. jcusis-.e.- ~ ~ —s. V nodjetje no prišli v .aarru Ohrnt fr'e tli k* 0MEV.2SL DuilJca, 2130! Brnnc, 3TKI'AS Milka, ŽLOGAR JožeTa, uIKELJ Veronika, STUIHA Anton, TOMO Marija, BGl‘iT Karolina, BAL ARA Anka, IRKU- ŠIČ Tonšlka* ČAV0R5 Zofija, PETRIČ Marija, KOMISAR rnric*-, :’AVOr'i .Ivan, i.Si-.A L!3 CA Terezina, OIAiiEJGlC lida ja, PlZLIRO Dr.•Lica, »••.'•aj.i.lKiuu. Marta, PLUT Slavica, uRARKlJAN Marij EERENAC Ljubina, MASI.-. ■ I-Elizabeta, RIBARIČ Marija, BEVC Anion, ZVOMIIOVIČ Anton, iSOlEtt Oreokc, KALC/ L'Č Ivan, OPRJ5ŠNIK Rozika, SMRL/aU Jmez, MK 11A A Hudi, KOZLul Ivan, KL7PU-JIN Alojz, ZMAiC Janko, VESELIC Neža, /OC^..KK Leo, .j it-m, rločt V ..1 .ijwi r I ka » Obrat Uraomel j P22D1HC /ida, SECIČ Marica, VRANIČAR Mari, a, STlUAK Kani, .n J ••>•’.. . ■ ».« Katka, -ikEO Marija, STARSK Anton, oi/uiAr, Ana, -Mirna, l'«?. ' 'OTA N CI o -n 1: d , -'.‘.Tj a oko.ta, C'i‘U«i... v i: • -da, ^ J OZ© * Ki ru t / a EEHAl gubica, UJBSiliA Silvestra, VuLOAN :EK fclavien, SOvAK Marta, ZUPANČIČ Jožica, KREJAJ10 Marinka, ZORCU Mii.cnu, e-• CA H TJ ^ catjocahtj ^ CATJOCAHTJ Z en tj o en *-3 tj z enTJO-enHTj s*ll © Ra0.3 » 3 g M^||B fffEggg? iisrp a 95 2- 95 a • “ iPISSgg p *-t CD »-I P CD m 3 P £T. O P 5 S- P bf 5 -o 5 IlIsB” © W tO tO tO tO tO o co oo -o 03 ui TJOCAH^dlS §?| ff »j »SMS1 ■a S g.o lil ‘WP »5 E x MMMMM H M »UMHOVOS enT)oen>-3Tj z š2£SWg>t? g.§gR3Š» O tjjz: CO CO CO CO CO bO £0 to 05 -J 05 Ul 4» " »•(OtOHD Z £££££« IffeSg § ggg&g- tONJtOMMM to ►- o co oo -o 05 en »tj o m 1-31 Z NeJaMt- 3.2 Ul 4k 00 to H-» o 50 en tj o en h tj Z 2 5 9*5» Š S ilžtii P^g. a o oo -j 05 en« co M enTfa>em-3Tj Z § S 3 S a S- 3 §r&§lB aSSŽiSBB to to enTjaen>-3TJ Z SMSiPS 2 8» § 3 E? 3. & 3 S c5 a s> c: *• B.S* S 95 ° P to CO -O 05 Ul ►* 03 CATJOCAHTJ SS s g s» ?? sr» tO H* O tO 05 O 05 tnTJoenHT) Z B.£o.gro2 H m 4*w to »-* CATJOCA H oo oo to to to to to HOCOCO-OO w CATJOCA»-*TJ2 CA (Jj H N- fr GO* d li $ž8S!*g££ en ti o en 1-3 tj !3 vpim !ei“B ¥►5 -J 05 Ul 4* OO tO H-* catjocahtj O CO 00 -3 05 Ul 4»* entoen^TJ z 3 Ega E? 2 e® acf E«r 3“ ¥£SafiB s gi±» o < l to N< N< CO 05 >-* O TJ z gl 2. a 85 g BS to to to to to to to to CO -O 05 Ul O- co en tj o en h tj Z ^0^’ei c: o šščsšssss; cnTJOtnHTJ Z H gsWW2 «o s-P ■--• K e-t 85 CO* ^ g P 00 03 to to to M o co co -J OCA H TJ 5$ tdtdo^SJ MU to to to to to to to 05 Ul 4^ 03 tO »—» O CATJOCA H TJ 2 Sg2!2 en 1-3*0 z SSSSB&* sšts§£ t agsilB- •^8) P w 85 P to Hi O CD 00 -3 05 en tj o-en >-3 tj z opešan o |||§§31 SSSgfK,8 UiiBWMH' enTJoeni-3 l||P tt &® Ss1 N3g&° •1 ) to to to to ) -3 05 Ul 4* CATJOCAHTJ5J PgJSgB., 3 2 2- o i- to to to to !-•>-• I-* GO to 1-* O CO 00 -a en ►d o en >-3 *tj z 2- o 3 S< 3 2 g, S. s SSSGStcS tn^oeni^ Z "«S- S p N< 2. ^ P N I E| 3. “ Bf E. P P —• < 8® P CO 03 «3 O) U» P en m o en >-313^ a g1 p. o 3 S2. S 2 E 2 o 2 g<-g s°g O to H* CA TJ Tlffi *-i »r 80 as & 5‘S’ P en *tj c en h Ko z (OtOHMHH »-» >—* O CO 00 —3 05 Ul entoenH^ Z t-t-iMHh-_____ lt» CO to t-> O CO 03 en^ocn^ -8 05 CJl lt» CO tO t-* tn^oenn^ 53 p S 3 g R< 3 P |ssa»st£ p 3 a ^ <31 » 00 to tJ to to to to O CO 00 -O 05 Ul 4* catjocahtj Z »um J <3 M ST9B 3 o P O*— u> I to to to to »—*>—* ►—• 00 to hO(OCO«3 en >tj oen^nas! “ !f s < P o p 05 cn 4^ co to l— o »►DOCnH^J Z 8 3 2.5 3 CO CD -8 05 cn 4. co en^toen^ ^ z t-3e»E o o g o o. & 3 (fr. CO tO t-ocoosooi ui entooen^^ z en tj ocn 2NNT So a«