MEDNARODNO PRIZNANJE dr. IGORJU MUŠEVIČU m i ^nar°dna zveza za tekoče kristale (International Liquid Crystal Society ri)« r)! v Goteborgu na Švedskem je v začetku junija podelila nagrado jliji , ?nna Broivna za najboljšo doktorsko disertacijo s področja tekočih j (j ^lov dr. Igorju Muševiču. Bistričan, zaposlen na Institutu j. Stefan v MZ/an/, jo je dobil za delo ŠTUDIJ ELEMENTARNIH EKSCITACIJ V ^ELEKTRIČNEM TEKOČEM KRISTALU. Nagrada pomeni veliko J^n^n/e njemu in slovenski fiziki kondenzirane materije in tekočih ||rr . ^ 0 je svetovno združenje fizikov, kemikov in raziskovalcev tekočih , 'stalov, ki se uporabljajo v računalniških zaslonih, elektronskih napravah f nialih prenosnih televizorjih. Prve računalniške zaslone na osnovi ^ °e'ektričnih tekočih kristalov je pred kratkim dala na trg japonska firma i h (Vil ^ v nekaj letih pa lahko pričakujemo tudi velike ploščate televizijske l, v I ’ ■ ’ ■ 11J ''"O 1 J*-' '/ '' 1 JV- I I Itt X. I IUjV.1 I II | JV. Kijir nim svetom in podjetjem Kastel - upravljalcem doma - namenila 0 siedila še posodobitev velike in večnamenske male dvorane. K^rnem programu so sodelovali: recitatorka Tadeja Fatur, oktet pevcev, ;v:°ra D' Kcdein Baročni kvartet lllyricus. Erika Lovka in njegovo delo je ' ^eJar> Mehmedovič iz izolske galerije Insula. Razstavo so omogočili: 1mLZAVAROVALNICA TRIGLAV POSTOJNA in ZVEZA KULTURNIH N,ZACIJ Ilirska Bistrica. Pasji dnevi praznih žepov •y'\ Visoka volilna udeležba na referendumu NAMESTO ŠTIRIH DVE OBČINI V nedeljo, 29. maja, je bil v Sloveniji izveden referendum za ustanovitev novih občin. Tudi na področju ilirskobistriške občine so se volilci izrekli proti drobljenju na manjše občine. Iz ene bosta nastali občini v Podgradu in Ilirski Bistrici, KS Hrušica pa bo postala del nove občine Hrpelje-Kozina. Vse odločitve bo moral potrditi še državni zbor. °ljše možnosti za galerijsko dejavnost v Ilirski Bistrici ^OVA GALERIJA NA VIDMU ' !fo(^a/er^a v Domu na Vidmu je bila v petek, 10. junija, skoraj premajhna za ll. V eni izmed najbolj delavnih krajevnih skupnosti v ilirskobistriški nedeljo, 12. junija, prebivalci Šembij in Podtabora s 86% glasov o ^ podaljšanje krajevnega samoprispevka, opravili pa bodo tudi določb0 i(|^. delovnih ur. Od 193 volilnih upravičencev jih je glasovalo kar 180. Za samoprbP^ je bilo 155, proti pa le 24, tako da bo vsako gospodinjstvo v naslednjelrbj (od 1. novembra 1994 do 31. marca 1995) prispevalo približno 40.0^^ s^F V KS Šembije so v urejanje telefonskega in vodovodnega omrežja ter ka^ ^ vložili že veliko lastnega denarja. V kratkem bodo začeli asfaltirati ceste in obeh vaseh, za takojšnje dokončanje investicije pa potrebujejo prej ^ji it,- kredit v višini 7 milijonov tolarjev. Izvajalec del (SGP Primorje Ajdovšč'1^ ^ je pripravljen dati, zahteva pa garancijo izvršnega sveta. Po besedah7°^^ jo bodo dobili le s pogojem, da bodo šla sredstva, pridobljena s samopriT^ tj^ v prvi meri za vračilo kredita in šele potem za kaj drugega. Upravičen j Ij 1 skupnosti Šembije bodo, ko bo vrnjeno nacionalizirano zemljišče, del J l ' odprodali tudi za potrebe krajevne skupnosti. Šembije bodo po dokon ji^J ena izmed najbolje urejenih vasi daleč naokoli s JOŽEF SLENC, direktor podjetja KasteI: "DOM NA VIDMU BO POSTAL POSLOVNO-KULTURNI CENTER ILIRSKE BISTRICE1 'Plomirani ekonomist Jožef Šlenc je v Ilirski Bistrici dovolj pana osebnost. Dom na Vidmu, nekdanji Doma JLA, ki ga rldo podjetje Kastel, je med Bistričani povzročil in še Kfžroča najrazličnejše polemike. Stavba je v letih po odhodu JMe jugoslovanske vojske pred očmi mimoidočih vidno lW°Padala. Bistriški kulturniki so imeli z domom drugačne [Crfe- Sprva so celoten kompleks, po zgledu Kulturnega 0rna Srečko Kosovel v Sežani - megalomansko zastavljenega r°lekta, ki se ubada z najrazličnejšimi problemi - hoteli ženiti kulturi, ideja pa se je kmalu pokazala za izvedljivo. Je šlo za spor med starimi in novimi pristopi? Šlenc je s svojim poslovnim videnjem uspešno združil ^Podarsko in kulturno plat Doma na Vidmu. Slednje je rc>il z otvoritvijo nove galerije in nadaljnjimi načrti. ////s' iihc eL Jp na Vidmu je v poslovnem, i H t\jil*ac'iskem in površinskem smislu J . „ *al°gaj. Kako ga obvladujete? Kaj '^storili s sobami v nadstropju? ob1 ^oma na Vidmu ni naša spl® Od' deiavnost- Osnovna dejavnost e\,i lej'!3 Je zunanja trgovina in nVj)s|. C|ia- Ukvarjamo se tudi z Vf '0stStVorn 'n ker smo iskali primeren j/POteu’ Smo zainteresirani za piii foSj e Prostore v domu, ki so bili )\f' in energetsko predimenzio-^ p [p.V'. V kratkem bomo pristopili k nifi s°b in dom predelali v hotel. ^ istrk ie z Izvršnim svetom SO II. pi^tti 3 skienil pogodbo o najemu [ /narca 1993. Že po prvih ogledih I® bilo “"'J jasno, da posamezni deli jje ne morejo funkcionirati sami c,?0 smo se lotili obnove zgradbe ji (J- Ocenili smo, da lahko samo pokrijemo stroške Idrl! način » ^anja. Predstavili vaše poslovne e ‘n trenutno stanje doma? «Ki,i ^ iel(t Srno približno eno tretjino idjij3'v 'zdelevi pa imamo načrte za Predelavo dvoranskega dela. sdbi je podnajemnikov, ki se aio s t '''endar ti za uporabo strelišča Itl^i0 s trgovsko dejavnostjo in 3|e najemnine. Poslovne 'CeČujej° V k^0 urejevali na različne haj ^ekatere smo uredili mi, druge i( ^niki, ki zaradi svojih vlaganj ° manjšo najemnino. Čez lfeje Se bo gradil lokalni studio in 'tolpo11' eenterza kabelsko televizijo ''obr,rn' Zadeli pa smo tudi prva dela klanju velike dvorane za 250 valcev. \ jjl sPrejeli tudi del doma, ki je iU enien za kulturne dejavnosti? \i0 *ltern pregledu instalacij in ^ Nrn 9 nosti doma si enostavno ,p * fesite'r tika eip, to v :a teka 'oeti tis atp< feni simbolizirala gasilsko tradicijo ^ ob tem jubileju. Oblikovalec ^ domačin Romeo Volk, Prit|lt| numizmatično društvo pa bo priliki izdalo tudi posebno ilo59 poštno dopisnico. Vojko «St; 'o!fiha b »oe, istn trib ted ;on( ose edn Ptai DVA INTERESENTA ZA NAJEM PREMSKEGA GRADU 'Me *>d0 V obnovljenem grajskem stolpu bo razstavljena stalna etnološka zbirka. Na večkratne razpise za najem gradu ni bilo odziva. V sredo, 15. junija, so se na občini zbrali kulturni delavci, V. Lenarčič, sekretarka občinskega sekretariata za gospodarstvo in predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice. Premcev na sestanku ni bilo. Občina je grad pripravljena oddati v najem, zadržala bi le balkonsko dvorano in manjši prostor. V zadnjem času sta se oglasila dva resna interesenta. Prvi je Italijan iz Trsta, ki z občino še ni kontaktiral neposredno. Ukvarja se z ladjedelništvom in bi na Premu uredil reprezentančni center za njegovo podjetje. Drugi interesent je žena univerzitetnega ki e|ik lij "rod profesorja iz Gradca v Avstriji« na gradu uredila družinsko bi',J Italijan si želi ohraniti grad v ff klasični obliki in ima z^el "it slovenskem zunanjem ministt5t| "dl | obnovitvena dela bi pripeljal fot1 'diii specialiste, družina iz Avstrije P3 že pogovarjala s tremi uvelja^1 lorp konzervatorji iz Ljubljane. e Na občini bodo pripravili o ^ pogoje za pripravo razpisa in O" « oba kandidata. Grad bi šel v ^ dolgoročno, najmanj za trides® sorazmerno z vloženim kap1’ najemnika. Stališče zavoda moral iti v najem cel objek^ enemu najemniku zaradi mor težav pri obnavljanju in 0^ se v njem postavi etnološka Zavod je lani za obnovo s*0 Ministrstva za kulturo z ah'«'' • 'h milijone tolarjev, dobil pa j1", polovico. Za osvetlitev gradu inj oba objekta ležita na vidnih t° j pripravili predračun za okoli tolarjev brez zemeljskih dek Snežnik UREDNIŠTVO: Bazoviška 40 66250 II. Bistrica NAROČILNICA ime in priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: dne _ Podpis:. OBČINSKA SLOVESNOST V PODBEŽAH V nedeljo, 5. junija, je bila pri obnovljenem spomeniku žrtvam NOB v Podbežah komemorativna slovesnost ob 50. obletnici nečloveškega požiga šestih brkinskih vasi (Tominje, Zajelšje, Pregarje, Gabrk, Starod in Podbeže). V Podbežah je bilo 18. maja 1944 ubitih 24 ljudi. Podbežciso padlim sovaščanom, ki so pokopani v skupnem grobu na pokopališču v Hrušici, postavili nov spomenik. Občinskega praznika ne praznujemo več, zato so se na občini odločili, da bodo vsako leto organizirali spominsko proslavo v drugem kraju in ob drugem dogodku. Na slovesnosti se je zbralo veliko število domačinov, udeležencev II. svetovne vojne in delegacija občine Matulji. Prisotne je najprej pozdravil predsednik Sveta KS Podgrad Ivan Živortnik, po govoru Staneta Prosena, predsednika Skupščine občine Ilirska Bistrica, pa je potekal kulturni program v katerem so nastopili MePZ upokojencev iz ll. Bistrice, recitator Franc Gombač, otroci iz Podbež in udeleženec NOB Drago Ivančič, prisotne pa je pozdravil tudi predsednik občinske ZZB Ivan Godec. Slovesnost so pripravili: vaška skupnost Podbeže, KS Podgrad, občinski odbor ZZB, Skupščina občine ll. Bistrica in Zveza kulturnih organizacij. i&V* Obnovljen spomenik podbeškim žrtvam na hrušiškem pokopališču. Slikarska razstava Erika Lovka v Galeriji na Vidmu OLJA NA PLATNU IZ CIKLA "PAVLOV ZID" J|b Lovka smo vse do pred nekaj ■’Poznali kot kiparja, te izkušnje ,a v veliki meri prenaša tudi v 1 arstvo, s katerim se avtor že /a) časa intenzivno ukvarja. 0etjčni, simbolični torzi, ki so se ''šini svojega nemega žitja Porejali po prostoru, so se sedaj ^tificirali kot enigmatični liki z s'nimi zgodovinskimi spomini in rr'°ut', ki evocirajo zlasti ^ojeveško in renesančno °nografijo. Kar težko je prezreti K^n° atmosfero živobarvnih ■ Li in zamaknjenih človeških itav' ujetih vanje, zdi se, da 1 ajajo iz nekih drugih časov in sli no znova odpirajo ključna j(/a.žanja/ s katerimi se stoletja ■° ls Cai° posamezniki, umetniki. .0ciacija na slikarstvo 11 iMttr°Cento ni samo vizualna in l^iučajna. Na tisto specifično bi 50 8a zaznamovale ,k! J e spremembe v celostni iv)L °bi družbe, ga navezujejo tako ji' bi' v ni* r°dni e^^in trst'* jidj fj|o fu(l; ,, Zofija in iz nje izvirajoči epj ^grafski obrazci. Ob tako avljf |0^Ovar|ih upodobitvah Imago I 'nis kot tipa inicial v |0 lniranih rokopisih, torej s f a^f^bim likom oblikovane f ^ poudarjene črke besedila, 'Najpogosteje pojavljajo Pristopi v obravnavanju fig- Priznavanju njene vloge kot PAVLOV ZID, olje na platnu, 1994. pretransformirane zgodbe iz, vsaj že enkrat naslikanih bibličnih, mitoloških ali zgodovinskih predlog ali pa, zlasti na manjših formatih le še njihovi označevalci. Gigantski liki teh svetih in profanih oseb, ki jih v formalni obravnavi odlikujejo široke forme in občutek za volumen telesa, se torej pojavljajo v neki novi, imaginarni in skrivnostni zvezi, katere ključ nosijo številni, z njimi sobivajoči atributi, nemalokrat sublimirani v znak. To so igralne kocke, svet ciklame in slaka, vozli na vrvi, smokva, stopnišče, oljka, golob, steber, ženski salonar, svečnik, če naštejem le nekatere in se malo podrobneje približam največkrat prisotnim in tistim, ki sodijo v uveljavljene ikonografske predstave. Klasičen predmet okultizma - geometrijsko telo neenakih ploskev in kosi mizarskega orodja so tipični atributi Saturna in njegovega otroka -melanholije, prispodobe temačne, nesrečne, a genialne narave intelektualca in umetnika. Na temeljna vprašanja človekovega bivanja, izvora in smiselnosti, ki se posredno zrcali v tej priljubljeni, a še vedno zagonetni personifikaciji, se navezujejo tudi simboli školjke, stopnic, smokve, stebra, vrvi z vozli in svečnika. V osnovi vsi izhajajo iz arhetipskih predstav o rojstvu in razvoju, preobrazbi, vzponu, zlasti duhovnem, spoznanju. Školjka, ki je povezana z vodo, je lunarni princip, atribut plodnosti, kot Tritonova trobenta simbol prazvoka, intelekta in slušni del percepcije, v zvezi z umrlimi pa pomeni kozmični ciklus življenja in smrti. Napredek in duhovni razvoj ter znanje in nesmrtnost evocirajo še stopnišča, svečnik in celo smokva, ki obenem ne zanika svojega drugega pomenskega pola -čutnega, seksualnega, tudi fizičnega trpljenja. Kljub razgibanim figuram in vihrajočim draperijam okoli njih pa deluje celota nekako odmaknjeno, kontemplativno in spominja na prizore s slik že omenjenih Quattrocentistov, še posebej Pierra della Francesca in Paola Uccella. Judita Krivec Dragan Erik Lovko seje rodil 21. maja 1953 v Postojni. Leta 1976 je diplomiral slikarstvo na Accademia di Belle Arti v Firencah. Tri leta kasneje je končal kiparsko specialko pri prof. Slavku Tihcu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi in dela v Postojni. Udeležil se je številnih samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in na tujem. Za svoje delo je prejel nekaj pomembnih nagrad in priznanj. ANTON ČEKADA s? rnorc*a deset a'i dvajset let Sp0 0 jelšanci in okoličani spet Posj/nili' da so njega dni lahko djprijetne zvoke tamburic in Hv' Pevski zbor ni pel samo v I So v 1 •• Morda bo tako ... Jelšanci |L0Vah"b pokončne drže, a njihov Vl'as''1 preide tudi v trmo. Če «01 u dodamo še ljubezen in tal- |'asb°, dobimo lastnosti | a ^kade, ki je s svojim delom ikSok 00za2namoval kulturno in Sj n° življenje v naši občini, pa Sjtj 0k°^c'- Še dolga leta bo njegov delež, predvsem pa Wan)e, saj svojega znanja ni samo zase. Velikodušno So ,e^ mladim talentom kljub Se’ | 8a življenje ni božalo,imel S ^ asbo, kar ni dano vsakomur. , _____________________ \ ^kaj leti smo ga obiskali in s*- Si- čestitali ob okroglem enjskem jubileju. Med pogovorom smo se še enkrat prepričali o njegovem širokem poznavanju glasbe. Kramljali smo o cerkvenem pevskem zboru, o učencih harmonike in se ustavili tudi na področju, ki je v razvitem svetu priznano in spoštovano, pri nas pa marsikdaj podcenjeno - pri zabavni glasbi. Takrat nam je Anton Čekada pokazal notne zapise melodij, ki jih je ustvaril sam. Bile so lepe, z bogatimi harmonijami, po kakovosti pa visoko nad tistim, kar vsak dan slišimo po radiu in televiziji. In kot je pustil za seboj globoke sledi drugod, tako tudi ta delček njega še živi, saj jabolka niso padla daleč od drevesa. Leta 1978 je takratna Občinska skupnost podelila (za delovanje v vseh povojnih letih do takrat) osem najvišjih občinskih priznanj za kulturno delo. Prvo se je glasilo na ime Antona Čekade, sedmo priznanje pa na Prosvetno društvo Sloga iz Jelšan v katerem je vtkano tudi veliko njegovega dela. Do leta 1990 je Kettejevo nagrado, tako se priznanje imenuje, dobilo samo 29 posameznikov, kulturnih društev in ustanov. Čez pet, deset, morda dvajset let se bodo Jelšanci spet spomnili svojih nekdanjih tamburic, harmonikarjev ali pevskega zbora. Takrat bodo spet ustanovili orkester. Če bodo to harmonikarji, jih bodo predstavili takole: nastopil bo Harmonikarski orkester Antona Čekade. Glasbeniki, pedagogi, pevci in ostali kulturniki želimo Antonu Čekadi miren počitek, njegovim najdražjim pa izrekamo iskreno sožalje. D. B. XIII. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Pevski praznik je v nedeljo, 12. maja, privabil v veliko dvorano Doma na Vidmu številne poslušalce. Prvotna zamisel, da bi revijo organizirali na Plaču, je zaradi slabega vremena odpadla. Uvod je pripadel najmlajšim - Otroškemu pevskemu zboru OŠ A. Žnideršiča, ki je pod vodstvom Silvane Gombač in glasbeni spremljavi Tria Dimitrija Grlja s preprostimi in ljubkimi pesmicami pozdravil starejše pevce in občinstvo. Sledil je znani Kvartet bratov Boštjančič in ponovno dokazal, da kljub dolgoletni pavzi lahko še vedno ogreje občinstvo. Po Lojzetu, Silvotu, Sašotu in Marjanu so se prvič na tej reviji predstavili člani novega okteta, ki si je nadel ime Vasovalec. Pevce iz Rečice vodi Dimitrij Grlj in predstavljajo pravo osvežitev na naši pevski "sceni", saj smo na Bistriškem v pogledu komornega petja "deficitarni". Mešani pevski zbor Kalc iz Knežaka se je po nekajletnem premoru spet oglasil in nas, skupaj s pevovodjem Jožetom Tomšičem, zelo razveselil. Tudi Cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Podgrada, ki ga je vodil Stanko Čeh, smo bili veseli. Da je bil nastop izven njihove cerkve precej hudo breme, so dokazali na poznejšem družabnem večeru v Transportu, ko so ob osminki in skromni malici sproščeno pokazali "kako se zares poje". "Upokojenci" in njihovi solisti, vodil jih je Dimitrij Grlj, nas niso še razočarali. Tudi tokrat ne. MPZ Dragotin Kette (pevovodja Evgen Prinčič), ki si utira pot v mednarodne vode, je tudi tokrat dokazal svojo visoko raven. Podmladka je pri njem tako razveseljivo veliko, da jim moramo prav zaradi dodatnih naporov čestitati in upamo, da bodo obdržali že doseženo pevsko kvaliteto. Bi pa zapisal, da se tudi ta zbor zaveda svojega poslanstva in s publiko ne "koketira" pretirano. Da bi revijo zaključili v kar najbolj optimističnem vzdušju, je na oder prišel zadnji in po otroškem zboru najmlajši - Mladinski mešani pevski zbor iz Knežaka, ki deluje šele nekaj mesecev in je z zborovodjem Lojzetom Boštjančičem v kratkem času dosegel zares lep uspeh. Nekoliko bolj ga bomo opisali v eni izmed prihodnjih številk. Ob vsej tej pisani množici kvartetov, zborov, oktetov in otrok smo pogrešali priznano skupino ljudskih pevcev z Velike Bukovice in Hrušičane. Opravičeno sta manjkala tudi Komorni dekliški pevski zbor II. Bistrica in Cerkveni Mešani pevski zbor Zvon iz Trnovega. Nehote mi prihaja na misel, da se moramo vsi skupaj za ta lep vsakoletni pevski praznik najbolj zahvaliti Harijcem, saj so prav oni v prvih letih obstoja revije držali "vajeti" krepko v svojih rokah in jo "stabilizirali" tako, da si zdaj skoraj ne moremo več predstavljati shajanja brez nje. Bralcem, ki poznajo pevske razmere širše, dajem v premislek primerjavo z bolj znano revijo Primorska poje. Menim da se bistriška, kljub drugačni vlogi, odlično drži. Naj dodam še nekaj misli o napovedovanju. Danijel Cek je dobro vodil prireditev. Vzpodbudne so bile njegove misli, da se kljub vprašljivim političnim pretresom ob drobljenju občin pevci ne smejo izneveriti načelu, da mora pesem združevati ljudi in ne sme poznati meja. Na koncu je povabil vse pevce in občinstvo na naslednjo revijo v prihodnjem letu. Dimitrij Bonano OBVESTILA Četrtek, 30. junija, ob 19. uri HOTEL TURIST Literarno društvo in Knjižnica Makse Samsa vabita na predstavitev šeste številke STOPINJ. Po predstavitvi bo literarni večer in pogovor z avtorji. Sodeloval bo Kvartet bratov Boštjančič, predstavitev pa bo vodila Damijana Logar. Petek, 1. julija, ob 19. uri GALERIJA NA VIDMU Otvoritev razstave slikarja samouka Danila Gašperšiča iz II. Bistrice. Razstava bo odprta od 2. do 25. julija, vsak dan od 10. -12. in od 16. -19. ure. V nedeljah zaprto! V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA si lahko ogledate in izposodite slovenske časnike in revije, poleg njih pa tudi italijanske, angleške in nemške časopise. Namenjeni so tudi osnovnošolcem. VABLJENI! DVE RAZSTAVI f SOKOLSKEM STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO 120 LET PREMSKE POSTE Slikovita vasica Prem, razprostrta na obrobnem brkinskem griču med cerkvijo Sv. Helene in starim gradom, ima več kot petstoletno poštno tradicijo. Nekoč so si redka poštna sporočila pošiljali le graščaki, vojaški poveljniki in cesarska oblast. Od mesta do mesta so jih prenašali poštni ali vojaški sli na konjih in z vprežnimi vozovi. Premci smo ponosni na ohranjeno "TURŠKO PISMO" iz leta 1560 s sporočilom o turški nevarnosti, ki je potovalo čez Prem od Trsata do Ljubljane in potrjuje pomembnost vasi in gradu tudi v tedanji poštni organizaciji. Premska pošta je v današnjem pomenu vsekakor mlajša. Po dr. Franu Juriševiču, avtorju knjige S POŠTO SKOZI PRETEKLOST SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE, je bila pošta na Premu ustanovljena 25. junija 1874. Moj devetdesetletni ded Ludvik Mršnik mi je povedal, da je pošta na Premu delovala že pod ranjko Avstro-Ogrsko v pritličju stare Mumčeve hiše, žal pa se ne spominja več kdaj se je preselila v našo (Prem št. 48). Njen tedanji lastnik je bil Matija Dekleva, po domače pa se je hiši reklo Betegarjeva hiša in je imela številko 73. Prva premska poštarica je bila Viktorija Debevc iz Razdrtega pri Postojni. Poštna pisarna je bila v pritličju, v nadstropju je bilo stanovanje za poštarja, pred hišo pa velik litoželezni nabiralnik. Zadnjo poštno službo v naši hiši je po prvi svetovni vojni opravljala družina Antona Črneke iz Pazina v Istri. V pošti sta bili zaposleni hčerki Sanka in Milka, pisemske pošiljke je raznašal oče, na pošti pa je bila glavna mati Frančiška. S prihodom Italijanov so ime pošte in kraja spremenili v "Primano", družina pa seje odselila v Istro. Premska pošta se je za krajši čas preselila v jerguletovo hišo (takrat Faturjevi, št. 31), kjer je bila tudi občina in kasneje prostori krajevne skupnosti. V novo stavbo v "Potoku", ki so jo zgradili Italijani tudi za potrebe občine, se je pošta preselila leta 1938 in tam je še danes. Stric Tone Gašperšičse spominja temno modre uniforme, ki jo je nosil poštar Črneka. Na kapi je imel kovinski znak s pismom in poštnim rogom. Ko sem brskala po zgodovini premske pošte sem izvedela še marsikaj novega in zanimivega. Na Premu je bil pri Škofčevih (št. 48) javni telefon do leta 1951, ko so ga Bistričani odnesli v Ilirsko Bistrico. Danes imamo Premci lepo pošto in v njej tudi telefon. Pošta deluje vsak delavnik, v njej pa sta zaposlena domačina Tanja Smrdelj ■ Gostič in poštar Ivan Baša. Jana Mršnik OŠ D. Kette, 6. razred Lična razglednica Prema je bila z domače pošte odposlana na začetku tega stoletja. Danes bi zaman iskali tudi najskromnejšo razglednico te slikovite vasi. Stara Mumčeva hiša na Premu. V njej je bila prva premska pošta odprta 25. junija 1874. Na hišno poštno tradicijo spominja le še današnji poštni nabiralnik. Nagradno vprašanje Katero hišno številko ima danes stara Mumčeva hiša na Premu. Prvi bralec, ki nam bo sporočil pravilen odgovor, bo nagrajen z enoletno naročnino na Snežnik. Pravilen odgovorna vprašanje iz majske številke je vedel Luka Pranič. Nekdanja Česnikova gostilna ima danes hišno številko Knežak 187. RAZSTAVA "NASI KRAJI NA RAZGLEDNICAH" Muzejski krožek, ki deluje v okviru Delavske univerze, je v prostorih OŠ D. Ketteja postavil razstavo "Naši kraji na razglednicah". Odprta je bila v sredo, 8. junija. Na 300 razglednicah so predstavljeni kraji ilirskobistriške občine do leta 1945. Razglednice so zasebna last članov Muzejskega krožka, največ pa so jih prispevali: Vojko Čeligoj (\\. Bistrica in okoliški kraji), Karlo Vičič (Podgrad, Jelšane, Pregarje, Hrušica), Silvano Vrh (II. Bistrica), Andreja Martinčič(Prem), Dušan Maljevac in Marija Lenarčič (jelšane), Joško Dekleva (Podgrad) in Ivan Valenčič (II. Bistrica). Obiskovalci so si lahko ogledali tudi upravne in lovske zgradbe nekdanjega snežniškega posestva, ki jih danes ni več, cerkve, krajevne in naravne znamenitosti, panorame Snežnika še iz časa ko je bil "Monte Nevoso" in še marsikaj drugega. Ivan Valenčič ima v svoji zbirki edino znano razglednico s popolnoma nemškim napisom in domneva, da so prve razglednice II. Bistrice nastale še pred letom 1899. Otvoritev razstave pa ni bil edini dogodek tega dneva. Člani uredniškega odbora Bistriških zapisov so izdali četrto številko zbornika Bistriški zapisi, o tem pa bo več govora v naslednji številki. DOMU Učenci osmih razredov 0> Žnideršiča in D. Ketteja so v junija najprej pripravili razsW zgodovini bistriškega športa, nas* teden pa so na ogled postal, rezultate raziskav o italija^ bunkerjih - kavernah nad //. in zbrano gradivo o desetdnevni | za samostojno Slovenijo v //. ^ Pri delu jim je pomagala menft Nadja Baša. Z bistriškim športom po svetovni vojni in zbiranjem gradj se že lani začeli ukvarjati učeno D. Ketteja, njihovo delo pa s°( nadaljevali učenci OŠ A. Znidefl postavitvijo razstave so hoteli da1' prispevek k načrtovani stalni zbn' zgodovini bistriškega športa. ^ imamo v II. Bistrici državne prV2t karateju, uspešne balinarje-sekcijo, nogometaše, lokostrelcelf_ ing klub, takoj po vojni pa so sed«1 športniki bolj navduševali za vatel košarko, odbojko, rokomet in pl3'' kar je bilo na razstavi dokumentirano. ] Drugo razstavo je pripravil razred OŠ A. Žnideršič, na njej P bili razstavljeni eksponati iz ^ nazorno prikazano shemo. Z je bil pojasnjen njihov n3 razporeditev prostorov in 11 gradnje. Razstavili so tudi reZ' ankete, v kateri so domačine spr3^ o njihovi vlogi v desetdnevni Slovenijo. Obiskovalci so si o kav.-lahko ogledali tudi video film j[l< C/ec Dan odprtih vrat v ilirskobistriški vojašnici VOJAKI SO ZADOVOLJNI Z NASTANITVIJO m V četrtek, 9. junija, so v okviru praznovanja dneva slovenske vojske v ilirskobistriški vojašnici, poveljuje ji major Stojan Sedmak, pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so predstavili opremo in oborožitev, program usposabljanja ter bivalne prostore. V ilirskobistriško bojno enoto prihajajo vojaki na drugi del služenja iz postojnskega in vrhniškega učnega centra, trenutno pa je v II. Bistrici že šesta generacija vojakov iz vseh primorskih občin. Med deveto in dvanajsto uro je prišlo veliko zvedavih osnovnošolcev iz obeh bistriških šol in OŠ Jelšane. Zanimalo jih je prav vse, tako da so jim častniki in vojaki sproti odgovorjali na vprašanja. Jadran Mršnik, stotnik I. stopnje, je poudaril, da imajo še nekaj nerešenih problemov. Pesti jih pomanjkanje parkirnih prostorov in športnih igrišč. Večkrat telovadijo v dvorani OŠ A. Žnideršič, včasih pa uporabljajo športni park bivše trnovske vojašnice. Polovica zaposlenih je domačinov, precej delavcev pa prihaja z obale. V mestu Jvl : ::: H i» f :|l I m I! wmmm ? n «i 1 Ti k j # 'TrnLmpm .!! RSP^ f * /Mg & m m H- r Radovedni osnovnošolci si ogledujejo orožje in opremo. vojakov skoraj ni opaziti. Enota je manjša, program dela pa se bistveno razlikuje od prejšnjega. Če vojaki niso na dolžnosti (straža, dežurstvo) gredo vsak petek domov in se vrnejo v Sodobno urejena kuhinja ilirskobistriške vojašnice. nedeljo zvečer. Prehranjuj6!1^ obnovljeni jedilnici, na volj0 j kopalnice, sušilnice, knj1'! ambulanto z desetimi le^' psihologa. Politike in političm^ v vojašnic ni, religiozno živ^j| dovoljeno. V okviru dom0^ vzgoje se vojaki na začetku seznanijo s splošnimi značilu0* zgodovino kraja, povzpne)0 Snežnik in Kozlek. V vseh 001 ‘ imajo televizijo in si sami izbir‘ gram. Bistriški vojašnici kadra in še vedno iščejo ka0 , končano šolo za rezervne / višjo izobrazbo z dobrimi m0^ za nadaljnje izpopolnjevanje j"vp vojake vikajo in med nji111^ korekten odnos. Represivnih praktično ni, zapora nimajo-^ J S kazen za nedisciplino je Pr -i « izhoda, za hujše prestopa pristojno civilno sodišče. ^ Vojašnica bi se p° J obiskovalcev morala v prih0 i J bolj odpirati in povezovati 2 in njegovimi prebivalci, ziaSt'1 ki si je ne ogledajo ob priseg3 |l St' v 17., 18. in 19. junija je potekala tradicionalna prireditev na bistriškem Plaču, imenovana Bistriški dnevi. Letos sta jo organizirala Klub Hodnikov mlin in Produkcija Sokolski dom z namenom, da bi znova poudarili nekdanji pomen II. Bistrice kot sejemskega mesta v povezavi z mlinarskim in žagarskim izročilom in oživili staro jedro z etnografskimi in kulturno-zabavnimi prireditvami s prikazom že pozabljenih obrti kot so lončarstvo, medičarstvo, izdelovanje komatov, pletarstvo itd. Na Plaču so se vse tri dni zbirali številni obiskovalci, od otrok in mladine do tistih malo starejših, ki so se bolj držali za šank. Čeprav ni šlo vse po načrtu, nekatere najavljene je občinstvo pričakovalo zaman, po zatrjevanju organizatorjev ne po njihovi krivdi, je bilo videti marsikaj zanimivega, poučnega in veselega. Na svoje so prišli predvsem ljubitelji glasbe, ki so lahko prisluhnili zborovskemu petju, violinskim citram, bluesu ... Da pa ni bilo vse le v znamenju starega sta poskrbeli dve uveljavljeni slovenski rockovski skupini Lačni Franz in California, svoje pa je dodal tudi New Swing Quartet. Produkcija Sokolski dom je na video platnu prikazovala, poleg reklam pokroviteljev, tudi film o vzponu na Snežnik in fotografije stare Bistrice in Bistričanov, vse skupaj pa se je zaključilo z nedeljskim ognjemetom. S pričujočim fotografskim zapisom poskušamo vsem tistim, ki jih na Bistriških dnevih ni bilo, ustvariti vsaj približno sliko dogajanja na odru in okoli njega. Za vas se je trudil Zlatko Slapšak. Roman Frelih - čarovnik na Plaču. Sladke dobrote Aktiva kmečkih žena. 1 karateisti med demonstracijo svojih veščin. NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Aubry, O.: Napoleonova velika ljubezen -Marija Walewska (1. del); Christie, A.: Trinajst pri večerji; Haggard, R.: Hči cesarja Montezume (1. del); Hudeček, J.: Vonj po gori; Kappus, F.. Hamlet iz Ljubljane; Karlovšek, /.: Rodoljub; Klemenc, J.-. Fant, nikoli več ne boš hodil, hodil;. Kolmanič, K.: Pozno poletje; Nardin, V: prehod; POPOLN VUH: Sveta knjiga Indijancev Quiche; Puncer, F.: VVemarus; Rak, M.: Nanook in druge dogodivščine; Rebula, A.: Kačja koža; Rožanc, V.: Prišel je Matevž; Trgovina s pregreho. Strokovna literatura za odrasle Andrejič, Z.: Astrološki slovar; Blažič, V.: Videnja; Castaneda, C.: Umetnost sanjanja; Dokumenti slovenstva; Dva- najst velikih Slovencev; Gossen, D. C.: Restitucija -preobrazba discipline v šolah; Johnson, C.: Srečni v ljubezni; Kožuh, B.: O mamilih tudi tako - mladi staršem o mamilih; Marinko, L. perspektivna delovna mesta; Norman, J.: Čaji, Čokolada, Kava, Marmelada, Med, Sladoledi in sorbeti, Slastna jedrca, Testenine; Okič, F.: Razpoke časa; Pečjak, V.: Kako do boljšega branja; Pinter, T.: Portreti sodobnih slovenskih književnikov; Ribičič, C.: Centralizem zoper Slovenijo; Skynner, R.: Družine in kako v njih preživeti; Zupančič, E.: Izpolnjena hrepenenja. Leposlovje za mladino Bevk, F.: Čarovnica Čirimbara; Bolčina-Žgavec, N.: Pravljica o Nejki; Brežina, T.: Fantom na šoli; Brežina, T.: NLP Amadeus; Doherty, B.: Dragi nihče; Novak, B.: Zaletenci; Pratchett, T.: Kamionarji; Rotman, G.: Kako je Bobi našel svojo Bobuljico; Schami, R.: Pripovedovalci noči; Zupan, D.: Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca. Strokovna literatura za mladino Bender, L.: Izumi; Hart, G.: Stari Egipt. ZANIMIVOSTI Občinska akcija za lepše okolje "MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA" Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor že drugo leto zapored organizirata vseslovensko akcijo "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Akcija se je začela že v maju in bo trajala do konca junija. Sekretariat za gospodarstvo občine II. Bistrica poziva prebivalce vseh naselij, da se vanjo vključijo. Na razpolago bodo imeli zabojnike, ki jih bo Komunalno podjetje sproti odvažalo. Sekretariat je imenoval posebno komisijo, ki bo ocenjevala najbolj urejeno naselje mesta II. Bistrica in posamezne vasi. To bo storila trikrat in sicer v juniju, juliju in septembru tako, da se bo nenapovedano pojavila kjerkoli v občini. V mestu bo ocenjevala sedem zaokroženih območij, ogledala pa si bo tudi balkone in vrtove. Lastnik najbolj cvetočega balkona ali vrta bo prejel nagrado, ki je še skrivnost. V občini sočasno poteka tudi akcija odpravljanja divjih odlagališč, ki jo vodi komunalna inšpektorica skupaj s Komunalnim podjetjem. Na občini si prizadevajo, da bi očistili bistriške zelenice, nasade in uredili Kindlerjev park s ciljem, da bi se ohranile številne drevesne vrste v njem. Če vas zanimajo dodatne informacije pokličite komunalno inšpektorico Karmen Pugelj {te\. 41-361) ali Komunalno podjetje, kjer vam je na voljo Igor Maljevac (tel. 42-081). Poskrbite za lepo urejene vrtove, balkone in zelenice! Morda nagrada čaka prav vas. Kolesarski izlet V sredo, 1. junija, smo se učenci OŠ PODGORA KUTEŽEVO zbrali, da bi se s kolesi podali proti Dletu. Pridružili so se nam tudi osmošolci, ki so zaključili matematični del "male mature". Bilo je veliko zabave na zanimivi, a malce tudi naporni poti. Sonce je grelo, gozd pa je kar vabil s svojim hladom in mirom, tako da smo se skoraj prehitro približali cilju - koči ob poti. Tu smo dobili malico. Soke iz nahrbtnikov smo hitro popili, saj smo bili zelo žejni. Ob koči je tudi prostor za balinanje, pa smo se pomerili še v tem. Odigrali smo nekaj iger, ki so odločile zmagovalca in poraženca, vendar to ni tako pomembno. Pomembnejša je bila dobra volja, ki jo je bilo ves čas veliko in s katero smo se okrog poldneva počasi vračali proti domu. Domov smo prišli utrujeni in veseli. Ta izlet je bil zelo zanimiv in najlepši od vseh do sedaj. Barbara Iskra 7. razred Zaključek šolskega leta na naši šoli Na osnovni šoli Podgora Kuteževo smo letos zaključili šolsko leto nekoliko drugače. Učenci smo skupaj z učitelji pripravili razstavo izdelkov, ki smo jih uspešno pripravljali skozi šolsko leto. Na ogled razstave smo povabili tudi starše. V bogatem kulturnrm programu smo nastopali učenci vseh razredov. S pesmijo, plesom in igro smo zaključili šolsko leto. Želim si še veliko takih doživetij. Grega Logar, 3. razred OŠ Podgora Kuteževo 25 LET Z MLADIMI V GORAH Vsakoletnega srečanja mladih planincev Primorske se je v nedeljo, 22. maja, na Vremščici udeležila tudi skupina sedemdesetih mladih planincev -osnovnošolcev iz II. Bistrice, Pregarij in Podgore. Skupaj z nekaj sto mladimi iz Sežane, Kopra, Divače in Komna so pripravili prijeten kulturni nastop in se za sladke nagrade še pomerili v šaljivih igrah. Sežanski planinci srečanja mladih planincev pripravljajo že devetnajst let. Domače planinsko društvo pa je v petek, 3. junija, popeljalo na Sv. Ahac (799 m) nad II. Bistrico vseh 150 prvošolcev iz trnovske in bistriške osnovne šole, da bi jim, skupaj z njihovimi učiteljicami, predstavili lepote planinskega izletništva v naravo in jih povabili v šolske planinske skupine. Na jesen načrtujejo izvedbo že 39. redne osnovne planinske šole na vsaj treh šolah v občini, za učence planince višjih razredov pa posebno srečanje vseh mladih planincev naše občine. V LETU DRUŽINE bodo zastavili družinsko pohodniško tekmovanje za naziv PLANINSKA DRUŽINA, izvedli že 6. likovno tekmovanje Ex tempore "SNEŽNIK '94" in izdali zbornik zapisov o petindvajsetletnem organiziranem delovanju planinske mladine v PD Snežnik II. Bistrica. Seveda bo v jeseni gotovo tudi priložnost, da se v društvu spomnemo vseh, ki so 25 let vodili in sooblikovali planinsko mladinsko dejavnost pod Snežnikom. Nepogrešljivi so bili mentorji na vseh osnovnih šolah in vrtcih v občini, načelniki Mladinskega odseka PD Dolores Kocjan - Kastelic, Sandi in Marjetka Bubnič, Andrej Žnidaršič, Egon Butinar in požrtvovalni pomočniki Igor Muha, Boris Drobnjak, Boris Susič, Valter Volk, Mirjam Ražem - Čeligoj, Mojmir Štefančič in številni drugi. Vojko Čeligoj Mladi planinci na Vremščici. NAJGLASNEJŠI UČENEC GLASBENE ŠOLE Pred nekaj meseci se je v neposredni bližini bistriške glasbene šole naselil Pal. Že takoj na začetku je bilo vsem obiskovalcem glasbene šole jasno, da to ne more biti slučaj, saj je vsem mimoidočim, še posebej pa otrokom, s svojim silovitim oglašanjem najbrž hotel dopovedati, da bi ga vzeli s seboj v glasbeno šolo. Njgov interes za glasbo je zelo razviden tudi ko učenci ob odprtem oknu vadijo npr. klavir. Takrat zna biti še posebej glasen. Žal pa, kot ugotavljajo na glasbeni šoli, ta prizadevnež nima nikakršnega posluha in drugih pogojev za uspešno glasbeno kariero tudi zaradi tega, ker je pes. Delavce in učence glasbene šole zelo moti in marsikateri otrok je imel z njim že zoprno izkušnjo. Na glasbeni šoli se sprašujejo po načinu za rešitev tega problema, saj pogovor z njegovimi lastniki ni obrodil sadu. SOLSKI SKLAD DEKANA KARLA JAMNIKA Sredstva sklada so namenjena za štipendiranje in razvoj samostanskega šolstva. Do 26. junija 1994 je v sklad prispeval Stano Samsa 100 A UD. Prispevke v sklad lahko nakažete na Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, žiro račun št. 52210-678-80438, prispevke v devizah pa na žiro račun št. 52210-621-2010-201-72702-10611/86 pri LB SBK PE II. Bistrica s pripisom "Sklad". Snežnik bo tudi v prihodnje objavljal imena darovalcev, vsem dosedanjim pa se najlepše zahvaljujemo. V izložbi knjižnice so razstavljeni izdelki iz gline. Oblikovali so jih učenci OŠ. A. Žnideršič in so vredni ogleda. Krožek je vodila Metka Krebelj. ZLATA BRKINSU SKUTA llirskobistriška občina postaja it v leto bolj znana po ovčereji kozjereji. Med ovčerejci ste'1 upokojena Ivan in Zlata Jenh1 Tominj. Jenkova sta povedala, da je ov$ težko delo, onadva pa ga opravlja veseljem. Udeležila sta se raz^ “Dobrote slovenskih kmetij Ptuj Za razliko od prejšnjega leta, razstavljala tudi sir, sta letos razsta' le ovčjo skuto. Ocenjevalna koci je brkinski skuti dodelila tretje2' priznanje in s tem možnosti naslednje leto osvojita zlato za kvaliteto. Če želite poskusiti nf skuto, se oglasite pri gospodinjil Petar N»1 Zora Jenko s svojo nagrajeno d1 | Rojstva, poroke smrti Maja 1994 se je rodilo 16 °tri j poročilo se je 6 parov, umrlo P 13 prebivalcev ilirskobistč občine. S POSKRBIMO Ž4 SVOJE ZDRAVjh DOKLER JE ŠE ČAS Smo skupina prijetnih dekleJ upokojenih, a še vedno P'f zaposlenih. Že več let se vsako! zberemo na stari šoli. Enkrat teO^ nas vodi mlada, prijetna in , nasmejana fizioterapevtka ga.l|1‘f, so skrbno izbrane, stro preizkušene in dovolj težke, da času ko jih izvajamo, razgibaj telo. Vaditeljica nas bodri, op0 . vus-inv-IJI^a I IClJ na morebitno težjo in nevarn0 ^ popravlja in tudi pohvali, če seg posebno potrudimo in izkaže'11^ ure, ki jih preživimo skupaJ'^ r“ -----1 < mnogo pomenijo. Boljše se p° ( že jeseni, ko se začnemo zb'ratjfi , ---------------~ letom pa vzpodbujamo druga če bi se kdaj kateri zahotelo "|P( v-c ui st: KUdj Kdieri zancnei'-' ■ telovadbo. Vesele smo. če se ^ ■ ■ ■ :adržid in pogrešamo vsako, ki sezaui-Leto gre h koncu. Ines se v i|Tienv8 zahvaljujem za trud in ji želi|TI počitnice na morju ali v hribih' 1 Nasvidenje jeseni! V imenu učencev in delavC^. J in OŠ Podgora se zahvali0! ^ vsem posameznikom in drV' i(lil ki so v preteklem šolsket° i kakorkoli pomagali pri orga0' življenja in dela na šoli. .J Milan Dck SPECIALIZIRANI SERVIS ZA POPRAVILA IV SPREJEMNIKOV ®CPWD© a eref ita I1 ed1 jMte jvlji1 ■azs« tuj '• ,kc izstJ <01»* je^ ost met ti <1 ii» 66250 IL. BISTRICA Vojkov drevored 14 KI: 067/41-347 LOR 16.00 - 19.00 CET 16.00 - 19.00 v 61380 CERKNICA Gasparijeva 11 tel./1ax: 061/791-302 '---- &T" ' (.Bistrica |____) £.v:~.v.v v PON SRE Ir 10.00 10.00 16.00 16.00 13.00 13.00 19.00 19.00 POPRAVILO TV SPREJEMNIKA TRAJA NAJVEČ 3 DNI BtAUPUNKT*GORENJE*GRUNDIG*HITACHI*ICE*ISKRA*ITT*ITS*KORTING*LOEWE* METZ*MINERVA *NEC*NORDMENDE*ORION*PHILIPS*SABA *SAMSUNG *SANYO * SCHNEIDEL *SELECO *SHARP ^SIEMENS *SONY*TELEFUNKEN*THOMSON*TOSHIBA Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 / Primorski skladi d.o.o. KOPER Večina Slovencev še vedno ni rešila vprašanja, kaj z lastninskim certifikatom. Ker je možnosti precej, je odločitev še težja. PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER smo družba za upravljanje z investicijskimi skladi. Sedaj ustanavljamo svojo prvo pooblaščeno investicijsko družbo MODRA LINIJA d. o. o. KOPER, ki bo zbirala lastninske certifikate. Kako in kje vložiti vaše certifikate kaj boste investitorji pridobili znanje, če nam ga boste zaupali ter za vsa druga vprašanja in informacije smo vam med delavniki na voljo: - na sedežu podjetja SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 18 in na telefonski številki 067/41-504; - na našem sedežu PRIMORSKI SKLADI d.o.o. KOPER, Pristaniška 8 in na telefonski številki 066/37-764. opravljanje ' investicijskimi skladi upravljanjem vaših certifikatov gradimo bogastvo bodočih generacij. Pišejo se vam dobri iasi. Hjr^tbc TOK1S 6 51, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO, Telefax 066/83-440 PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285 Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ, KLIMA NAPRAV, OGLEDI IN SVETOVANJE NA BAZOVIŠKI 4a SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE Urnik: NON STOP KOZLEK PIZZERIA PODGRAD, TEL: 067/85-720 tZd transport terminal ilirska bistrica ProVITA” Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 /-----------------------v Skupščina občine Ilirska Bistrica V____________________/ PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 ILIRSKA BISTRICA PEKARNA Ilirska Bistrica Adriatic zavarovalna družba d.d. adiiatfc-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica ■■■ primorje M ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA BMDINŽENJERINC A Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovlč Izdajatelj: "GA commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovlč Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Siene Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov W> POUURETANI POUURETANI - PLAMA P‘atm SAOP d.o.o. Računalništvo Nova Gorica UGODEN NAKUP 12 ali 24 obrokov brez obresti, 25% avans PROGRAMI za velika in mala podjetja, ustanove ter obrt INFORMACIJE 0609 621343 Svetovanje, uvajanje, šolanje, servisiranje V_______________________________J s NKZN I K illiil __________________________________________________________________________________________________________________I lliaiiii ŠPORT KARATE Slovenski karateisti drugi na Slovaškem Slovenski karateisti so zasedli drugo mesto na prvem evropskem univerzitetnem prvenstvu v Banski Bystrici na Slovaškem, ki je potekalo 27., 28. in 29. maja. Nastopilo je več kot 200 tekmovalcev iz 26 univerzitetnih reprezentanc. Slovenija je v finalu z izidom 1:2 v dvobojih izgubila s Hrvaško. Vojka Šestan (Ilirska Bistrica) je v katah pri ženskah zasedla deveto mesto. V pokal Zgonik V nedeljo, 29. maja, je Karate klub Shinkai iz Zgonika v Italiji organiziral že V. pokal Zgonik. Sodelovali so klubi iz Italije, Avstrije in Slovenije s preko 220 tekmovalci različnih kategorij. Rezultati mlajših pionirjev KK II. Bistrica: Špela Muha (1. mesto v katah in 2. mesto v borbah), Sandi Berginc (2. mesto v katah), Izidor Dolgan (3. mesto v borbah), Martin Logar (2. mesto v borbah), Domen Hrabar (2. mesto v borbah). Rezultati starejših pionirjev: Marjana Sever (1. mesto v katah in 1. mesto v borbah), Jerneja Sever (3. mesto v katah in 2. mesto v borbah), Marjanca Šajn (3. mesto v borbah), Anamarija Tomič (1. mesto v borbah), Klemen Logar (2. mesto v borbah) in Marjan Krebelj(l. mesto v borbah). Udeležbo na tekmovanju sta jim omogočila podjetji Trist in Unikat \z II. Bistrice. Tretji pokal Cmatia V Zagrebu je 28. maja nastopilo okoli 130 tekmovalcev iz Italije, Madžarske, BiH, Hrvatske in Slovenije. V katah posamezno je v moški konkurenci 1. mesto zasedel Kristofer Štemberger. Kristofer Štemberger z osvojenim pokalom. ♦ Državno prvenstvo v borbah za dečke in deklice Željko Markovič V nedeljo, 5. junija, je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s KK Idrija organizirala Državno prvenstvo za dečke in deklice. Iz KK II. Bistrica je Željko Markovič po treh dobljenih borbah zasedel 3. mesto, Andrej Primc pa je vseh pet borb gladko dobil in postal državni prvak v konkurenci mlajših pionirjev za leto 1994. Oba bistriška tekmovalca sta si priborila mesto v slovenski reprezentanci, njun nastop pa je omogočilo podjetje Trist. Stojan Šestan KOLESARSTVO Kolesarsko društvo "Bistre" se je udeležilo prvih treh tekem državneg prvenstva z ekipo mlajših mladincev. Da so pravilno zastavili delo z mladimi upi je pokazala že prva tekma v Mariboru 22. maja, kjer so se fantje pripeljali v cilj z glavno skupino. 12. junija so na Ptuju prvič tekmovali v deževnem vremenu, imeli pa so velike probleme z izrabljenimi zavorami zaradi mivke na progi. Precej tekmovalcev je zaradi tega odstopilo, med njimi tudi dva naša . Ostali trije so se v cilj pripeljali z glavnino.Na tekmi v Kranju, 18. junija, so se bistričani uvrstili med najboljših 30 kolesarjev. Igralci Olimpije in Transporta pred tekmo. NOGOMET TABORNIŠTVO Ekipa KD "Bistre": Denis Tomšič, Rok Jeršinovič, Damjan Potepan, Peter Brne (SML) in Matjaž Bajc. Mesec junij je pravi čas za taborniška tekmovanja - mnogoboje, ki se odvijajo na regionalni ravni in v državnem merilu. Člani taborniškega rodu "Snežniških ruševcev" vseh starostnih kategorij, od predšolskih otrok -murnov do starejših članov - grč, so uspešno nastopili na številnih tekmovanjih. 4. junija so najmlajši taborniki (murni, medvedki in čebelice) sodelovali na področnem mnogoboju v Marezigah nad Koprom in osvojili tri prva mesta v posameznih kategorijah. Ena ekipa MČ se je udeležila republiškega tekmovanja v Mengšu. V II. Bistrici so 11. junija organizirali področni mnogoboj za gozdovnike(ce) in popotnike(ce) ter osvojili tri prva mesta. Tri ekipe bistriških tabornikov so se udeležile tekmovanja v Mariboru, ki je potekalo od 24. do 26. junija. Ko smo pripravljali ta prispevek rezultati še niso bili znani in bomo o njih poročali v prihodnji številki Snežnika. Bistriški taborniki se odpravljajo na letno taborjenje v Kamniško Bistrico. Tabora, ki bo trajal od 18. do 29. julija, se bo predvidoma udeležilo 60 članov vseh starostnih kategorij. Za Bistričani bodo na istem prostoru do 9. avgusta taborili člani "Podgorskega rodu" iz Kuteževega. Letno taborjenje organizira Zveza tabornikov občine Ilirska Bistrica. ATLETIKA Tekmovanje za veliki in mali pokal Slovenije Finala Velikega in Malega atletskega pokala Slovenije za osnovne šole so se v sredo, 8. junija, udeležili štirje učenci in učenke iz naše občine. Pri starejših dečkih sta nastopila dva učenca OŠ A. Žnideršiča, mlajši dekleti pa sta nastopili za OŠ D. Kette. Tihomir Strajnič je nastopil v finalnem teku na 60 m in se med najboljšimi šprinterji uvrstil na odlično 5. mesto z rezultatom 7,62 sek. (kvalifikacije 7,55), Andrej Muha pa ni bil tako uspešen. Uvrstil se je na 14. mesto v suvanju krogle (4 kg) z doseženo daljino 10,46 m, potem ko je na regijskem prvenstvu dosegel že 12,38 m. Nastja Zirnstein je v teku na 60 m dosegla izjemen uspeh. V konkurenci najboljših šprinterk se je povzpela na 2. mesto s časom 8,28 sek. Mojca Klanščekje v skoku v daljino nastopila pod svojimi zmožnostmi. Dosegla je daljavo 438 cm in se tako uvrstila šele na 19. mesto. 7Hravko Debevc STRELSTVO Na prijateljski tekmi med dol ekipo Transport in SCT Olimp; Ljubljane, ki je tedaj vodila, zdi | že državni prvak, se je zhri . "kampotu" okoli 850 gledalcev. W l so nastopili v kompletni posli* gostitelji pretrpeli poraz z rezuP )$j 0:8 (o:2). Transportovci so ’’ ^ renomiranega nasprotnika pravo šolsko uro nogometa, Pireji igri kot tudi z odnosom do nje 'Jboi Petard kul 'tai . °Pa< Tfo/si 23. aprila je SD 4. junij z ekipo mlajših mladincev nastopila na 3. DRŽAVNEM PRVENSTVU SLOVENIJE S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO v Ljubljani, ki se ga je udeležilo 33 ekip. Tekmovalci SD (Turkovič, Jagodnik in Mahne) so se uvrstili na 10. mesto (513 krogov), posamezno pa so zasedli SOLSKI ŠPORT naslednja mesta: Simon Spetič^,0Sri 26. mesto(174 krogov), Uroš ^r 33. mesto (172), Andrej Jagodt^bl do 54. mesto (171), Uroš Mal^e do 54. mesto (170). Nastopil0 ie /bi posameznikov. O uvrstitvi streli ^n< 4. junij za šolsko državno prvell,^ve bomo poročali v naslednji števil 'Sov ’ dOine !sui Sl ivZe v naravi Učenci in učenke OŠ R. Ukovič iz Podgrada so se tudi letos odlof, organizacijo šole v Termah Čatež. Plavalnih veščin so se naučili v "'*'« ■ ■ T* »'• —-11-- -- * * ' ~ ..... ... r\f\r o ^ z------------ ------- KCT3CIII SU lldULIII V pogojih, kijih nudijo ogrevani bazeni term. Da so se imeli dobro, kaže p1 posnetek vseh učencev z vaditeljem Igorjem. Občinsko prvenstvo v troboju ZTKO ll. Bistrica je v torek, 7. junija, izpeljala prvenstvo za učence in od 3. do 4. razreda (letnik 1983, 1984 in mlajši). Ob pomoči športnih pedl$ t iz osnovnih šol, je tekmovanje potekalo na atletskem stadionu v Udeležilo se ga je 32 deklic in 44 dečkov. Najboljše rezultate po treh disJ? (tek na 60 m, skok v daljino in met žogice) so dosegli: I. dečki, letnik 1984 in mlajši(1 .Erik Volk, Kuteževo 1665 točk; 2.Luka ^ D. Kette 1566; 3.Dejan Nadoh, Knežak 1403); II. deklice, letnik 1984 in mlajše)! .Lara Logar, A. Žnideršič 1501; 2.Suzan3 D. Kette 1453; 3.Marjetka Vrh, Kuteževo 1356); III. dečki, letnik 1983 (1 .Mitja Zatkovič, D. Kette 1868; 2.Jan Jelinčič, P' 1641; 3.Miroslav Vrh, D. Kette 1610); IV. deklice, letnik 1983 (1 .Vesna Boštjančič, D. Kette 1984; 2.Bojana Čeb1', Kette 1732; 3.Mojca Logar, D. Kette 1668). Vsem navedenim je organizator^ tudi priložnostne nagrade. < tl C Zmaga Nastje Zirnstein v kvalifikacijski skupini.