List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v (»orici «lomu poslan: /a celo leto 3 golti., /a pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta HO sold. Kdor sam po-nj pošilja, plača '1 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva ..Gorica- je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. Naročnina, in dopisi na j se blagovoljno pošiljajo opravnilm in sovredniku Antonu Lakner-ju, v magistrat-ni ulici (Contrada del Municipio), h. št. .V*. Vse pošiljati*« naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, * sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; ja kolek vsa krat 30 s. Résna beseda naši rodoljubni duhovščini. Ko boto citali sledeče vrstice, bodo volitve volilnih mož —- saj v go riški okolici, — že dokončano. Nenadoma, je prišel razglas, da naj se omenjene volitve v nekih županijah že 2., drugod pa 3. oktobra *) vršijo. Oe utegnejo tedaj te besede že za omenjene volitve kasno priti, nič ne dè, ker boljše je vendar pozno kakor nikoli, pravi pregovor; in to tem bolj, ker se nadja-mo, da hote že sami ob sebi pri tistih svojo državljansko dolžnost kot omikani rodoljubni Slovenci spolnili Od volilnih možje pa odvisno, kdo bode naš edini zastopnik v drž. zboru na južno-zahodni meji Slovenije ali slov. Primorja. Te volilne može uljudno in prijateljsko podučevati, zakaj imajo ravno tega in ne drugega poslanca v državni zbor voliti, je ne le iz narodnega, ampak tudi iz- verskega stališča vaša sv. dolžnost, da se nam kak človek novo-šeguega gèsla : vse le samo za narod, — za njegov biser vero pa nič, — v državni zastop ne vrine. Žalostna zgodovina razponi v domačem tabru letošnjega leta Vam je dobro znana, kakor tudi, da se je ta vnel le zarad majhne pa silno za čas in večnost važne besede : vera ! Prav za prav je ta edina beseda, ki nosi pravo luč, omiko in podlago stalnega blagostanja vsirn narodom, ktere besede se tisti okužni modèrni liberalizem in njegovi priverženci tolikanj bojè, in ktera jih je sè svojim njim neprenosljivim svitom tako oslepila, da se od materijalnega sveta ne morejo više povzdigovati. Ta kuga novošegne omike, Id hoče narode in državo nbrest Bogau ali .Mez vere* imeti, in jih k nekemu višjemu, pa le dozdevnemu, le »namakanemu* blagostanju do-vèsti, brez vsakega ozira na poslednji cilj vstvarjenega človeka, se pod ogrinjalom nedolžnosti in zvijače tudi že med goriške verne Slovence trositi začenja, ter žuga prav po lisičje naše sicer verno ljudstvo v svojo oblast in mrežo vjeti. Na oči lahkoverni ljudje se dajo lahko preveriti ljudem, ki hočejo spraviti v državni zastop moža in edinega odpadnika vere na Goriškem, ki je slovesno — žalotno slovesno (!) — vero, edino zveličavno kat. vero, kar je sicer ne so-vražtva ampak le pomilovanja vredno, otresel. Takega zastopnika, naj še tolikanj gori in plameni za časno blagostanje in politično državno veljavo našega naroda, v državni zbor voliti, tega nas Bog varuj ! Kakšno spričevalo uboštva bi si s tim pred katolškiiu svetom dobili ! To bi bila sramota, ktero bi morali, če tudi morda le začasno prenašati, neprimerno velika! Pa i:) Prvi razglas so jo glasil yi\ P. oktol.rà. D op. kaj samo sramoto, bi, menite, vi za to želi? To bi bi bil sice” le začetek moralne spridenosti, ak > bi tako hladnokrvno dušno in telesno blagostanje našega do zdaj še nepokvarjenega vernega naroda, liberalnemu zastopniku zaupali ; ali s časoma bi utegnilo to malopridno od nas samih vso-jano zrno tudi malopriden sad prinašati. Saj ste o tem dovolj učeni, ter vam ni treba še le dokazovati slabih nasledkov tace-ga postopanja, mesto dokazov vas zavrnem tje v tiste kraje in dežele, da jih v duhu gledate, kraje, kjer je kedaj in kjer sadaj nadvladuje oni lažnjivi liberalizem, ki je prav zmes laži in hinavstva in zanikanje krščanstva po svoji etični veljavi, ki je v svojih nasledkih — kakor nas zgodovina uči — za, družijie, narode in države pogubonosen na vse strani. Temu 110-vošegncuui liberalizmu zamoremo glavni jez že s tim pri nas postaviti, da si na Dunaj volimo poslanca, ki bode imel zmožnosti in pogum vsestranske narodove koristi, t. j. vero in narod zastopati, moža, ki se bode za ravnopravnosl in Slovenijo častno in moško, kakor tudi za gažene katoliške interesse potezati znal, ki bode hodil v poslednjem smislu vselej z katoliško-fede-ralistično-državno-pravno stranko, z eno besedo poslanca, ki hoče in bode edino zdrava krščanska in narodna načela zastopal. Takega moža imamo, in vsi ga tudi poznate po njegovem imenu in delovanju za narod, čeravno bi ga liotla nasprotna stranka, kakor se sama u^ti, „neškodljivega* storiti. *) In če bi si še boljšega želeli, kakor je po vsej Sloveniji slavno znani ,inter-pellant za zjedinjeno Slovenijo* dr. T., bi ga zdaj zastonj iskali, ker ga nij, in morda se tudi boljši za nas na Goriškem do-sihmal še nij rodil, torej bodimo s tim dobrim zadovoljni. On nam je dal pri občnem, v ogromnem številu zbranem zboru 25. augusta t. 1. moško besedo, da se bode potezal na Dunaji, ako bode zvoljeu. po vsej svojej moči za vse, narodne kakor verske interesse, zasužnjenega slovenskega naroda. Prepričani smo, da to tudi vi in tudi ostali versko-narodni dobro veste in da ste z nami enacih misli. Ne ostaja Vam pa zdaj drugega, nego da tudi ljudstvo vodite na pravo pot, da je podučujete, svarite in opominjate bodi si priložim ali nepriložuo, pa z modrim naukom, da bodo volilni možje volili moža v drž. zbor, ki ima in je imel vselej geslo: vse za vero domovino. *) To so Vam svobodnjaki ! Mi se nismo nikdar tako o dr. L. izustili, ker znamo boljšo pestovati svoje politične nasprotnike, nego ona uestrpljiva stranka, ki bi kotla tako terorizovati. da bi se ne smel nihče po svojem boljšem prepričanju gibati. Pis. v Ge boste le to svojo sv. dolžnost zadostno-brez strahu ae komu zameriti --spolno vali, prepričani smo, da vas bodo pošteni verni in narodni vol ilei . vbogali, ter da bode volitev drž. poslanca za nas povoljno in častno izpadla; kajti v nasprotnem slučaji bi utegnilo marsikterega zadeti morda dovolj opravičeno očitanje, da ni svoje dolžnosti v tem oziru k >t duhovnik in narodnjak zadostno učinil, česar nas Bog varuj ! Ne vem, kako bi se potem mogli pred Bogom in domovino opravičiti, ako bi za volitve nič ne marali ter pustili hladnokrvno liberalcem svojo pot hoditi, češ naj si ljudstvo voli Petra ali Pavla, nam je vse jed n o. Nadjamo se, da ni nobenega taeega med nami, ki bi \ sedanjem času borbe vere proti neverstvu, laži in hinavstvu; proti liberalizmu ki se hlini, da je le on pravi ljubitelj narodov, ktereinu pa je skrivni, nekterim znani, nevednim pa še nepoznani smoter, ki tira človeštvo v svojih nasledkih v časno in še hujše večno z!o-sfcanje ali gorje. Torej pogumno na delo pred in tudi še na dan volitve. Le opišite ljudstvu, koje naših po zvunanjem sicer priljudnih liberalcev ne pozna, njih mišljenje. Pokažite jim, kako so njih 3 časniki: ,S1. Nar.*, * Tednik* in ,Soča“ o veri in narodu priljubljeni duhovščini sem tertje pisarili in hujskali, zdaj gladko, zdaj »grobiansko.* Ti njih organi so zrkala, v kterili se prav na tanko vidi njih mišljenje in poslednji smoter; so Časniki, ki so sicer le previdno — dokler se niso dobro vgnjezdili med narodom — pa dosledno premišljeni razpor med pred edini narod zasejali, kako da ona trojica prve in najstarše zaslužne narodnjake, ki so nas prvi k zavesti iz narodnega spanja zbu-; dili, hujše nego iste nemčurje in lahone črtijo in z blatom okidujejo, itd. To so Vam liberalni Slovenci, ki menijo ali celo trdijo, da so verski članki (dogme) n. pr. daje stavek o izvirnem grehu, o oteui-nenju uma itd. proti napredku in da h temu ni potreba sredstva božje milosti, ker svet lehko tudi brez tistih napreduje, da je prvi pogoj človeške odgoje, prosto razvitje brez pomoči vere ali cerkve in marsikaj tacili abotnosti, kakor je čuti iz ust novošegnih olikašev. To je mišljenje človeškega napuha, ktero se v svojih nasledkih bliža mišljenju pariških ru lečkarjev in ostalih brezverskih rovarjev. Povejte ljudstvu, zakaj žolč oni imeti poslance brezverskega mišljenja. Povejte mu, da ti časniki, akoravno se verske nlinijo, — kar dela posebno rada «mati Soča**, (glej njen 38. list. dopis: naš prepir!) ki je pozabila, kaj je pisarila po zimi v onem zloglasnem. I Pod — Cavenskem dopisu *) o veri in slov. duhovščini. — ki izrazujejo svoje največe veselje nad preganjaujem jezuitov, (beri: kat. cerkve) kteri so prvi postavili jèz zoper povodenj Lutrove reformacije (ali krivoverstva) ter so še vedno kot misijonarji razširjevalci in stebri kat. vere. Ti liberalci postavljajo verske obrede (glej učen jaški shod!) na smeh, sim pati -zujejo z vsirni rovarji in nasprotniki papeža in kat. vere, ktere mnogokrat božkajo in jim dober vspeh svojih črnih djanj želijo, zaslužene može pa konservativne stranke, ki ima tudi vero poleg narodnosti na svoji zastavi, posebno duhovščino, ki neče, ne more in ne sme, v njih rog trobiti, s čemo d nihal jo, z mračnjaki itd. psujejo in tako narod v dva nasprotna si tabra eden na drugega hujskajo. Povejte jim, s kako nesramnimi priimki, n. pr. rokovnjaki, lopovi (lumpi) versko-naroduo stranko pitajo, tako da jim je to psovanje naj bolj obširno gradivo, brez kterega bi njih časniki skòrej živeti ne mogli! Povejte jim, koliko dobrot smo dozdaj prejeli od državuega zbora, kjer so zmirom sedeli uovošegni liberalci v večiui ! Povejte jim, kako so ti liberalci vam žepove praznili sè skorej nedosegljivimi dač-nimi dokladami, kako so protiverske postave kovali in temelj brezverskim šolam sè svojimi proti cerkvenimi postavami postavili, kterim se še vedno vsi pošteni Nemci zlasti Tirolci vpirajo, ki toliko v-gajajo raznim narodom in njih posebnim potrebam, kakor bi n. pr. čevljar samo eno kopito imajoč vsim ljudem enako velike čevlje delati hotel! Povejte jim, kakšna naloga tudi prihodnje državne poslance čaka, kteri bodo imeli reševati tudi cerkvene, (če tudi ne ravno dogmatične člene), zadeve, kakor nemški liberalni listi poročajo, kteri se bodo pečali sploh z vašim duševnim in telesnim blagostanjem. Povejte jim, da no-vošegni liberalci žele le sebi svobodo in vse dobro, drugim pa sužnost, kakor čutimo to najbolj Slovenci v marsikterem o-ziru. Povejte jim, kako ti moderni liberalci ustmeno in pismeno tudi že po časnikih slovenskih, kakor da bi bil to njih edini nàlog, vse zaničujejo, kar nam je naj bolj sveto in drago. Nemški liberalci nam gazijo narodne pravice, slovenski pa skušajo versko edinost med nami razrušiti ; kar tedaj od Nemcev v oziru narodnosti že dovolj ne trpimo, naj bi še od-slov. liberalcev v oziru kat. vere, ktero so iz svoje zastavo (in menda tudi srca) izbrisali, trpeli! Oni grdijo nadalje može, n. pr. velezaslužnega dr. Bleiveisa in tovariše, ki so sè svojimi 1845.1. z velikimi težavami, prošnjami in sitnostmi temelj novosloven-skemu slovstvu postavili, ki so nas naj-prvi k zavednosti pripeljali, da se ponašamo, da smo slovenske krvi ! Povejte, kako sejejo sploh neslogo med že itak nesrečni politično razcepljeni mali narod slovenski, tako da se naši sovragi od veselja roke mencajo, med tim, *) Oni znani »župnik* f-e jr* neki pri '. rejništvu .S.- pritožil (V) za rad onega ostudnega dopisa, pa odgovorilo se ran je, du se je oni dopis po pomoti (sic !; v list vrinil; (kdo se nc bi tenu res originalnemu izgovoru s pomilovanjem r;o srnja! V) Dop. ko se majka Slava joče nad to prav nepotrebno razprtijo, ter kliče gorje nad vse tiste, kteri so jo provzročili itd. Preden končamo, prosimo in zarotimo Vas dragi sobtatje in narodnjaki v imenu vere iu domovine v ptujčevem iu liberalnem jarmu zdihujoče: nikar ne mislite, da tako narod podučevati ni Vaša dolžnost, ker to le naši sovragi trdè, češ da duhovui nimajo se v politiko mešati, ker so le za lečo. Pa če bi njim na korist politikovali, kako bi nas hvalili iu prve duhovne zvali! Verujte uam, dolžnost nas vsih je kakor slehernega kristjana in narodnjaka, da bližujega in ves narod pred pretečo kugo liberalizma varujemo, kteri hoče kali krščanstva, cvetje in njegov sad in vse kar človeštvo prav osrečuje, uničiti. Tudi ni nikakor nespodobno ceh), na leči pred slabimi knjigami in slov. časniki svariti, ampak to je med drugimi naša sv. dolžnost. Ako bomo vsi te dolžnosti posebno zdaj, kakor tudi v prihodnje spolnovali, čaka nas pri Bogu plačilo, pri slovensk. narodu pa gorka zahvala. Tebe pa mili in verni narod slovenski naj reši Bog, v kolikor mi ne premoremo, vsih sovražuih spon zdaj in vselej ! Zdravstvujte vsi ! Več duhovnov-narodnjakov. ' Ogled. Avstrija. Peno mesto se spodobi duri as slavni procesiji sv, Venceslava v Prai/i. To je bilo kaj posebnega! Povedali smo že pred mesecem dni, da se obhaja v Pragi 9001etnica ustanovitve imenitne ondašnje škofije. Dotične raznoverstue slavnosti so se imele končati s koncem septembra in do vrhunca priti na dan sv. Vencesl., varuha pemske dežele. Med drugimi svečanostmi temu dnevu odločenimi bila je tudi slovesna procesija. Ta sama na sebi zgolj cerkvena slavnost je po posebnih okoliščinah zadobila veliko narodno in politiško važnost. Pervi in poglavitni vzrok temu, kar je Praga doživela 28. sept. t. 1., je vzbujeni verski, katoliški duh, ki zdaj sosebno na Francoskem zmagonosno zastavo povzdiguje. Izprva, ko so se bile zadnje dni avgusta pražke slavnosti pričele, silili so se nekteri biti mlačni nasproti 9001etnici, češ, da to je nenarodna zadeva in — kot katoliška — »omikancev* nevredua ! Pri vsem tem pa je navdušenost od dne do dne rasla, in, ko seje bližal sv. Venceslav, nastalo je vprašanje, ali, kdo in kako se ima cerkv. procesije udeležiti. V časnikih in knjižicah se je vnel boj za in proti udeležbi. Proti njej so bili — se ve da — češki „mladi" in nemški liberalci, ki so procesijo kot sredo-večen, mračnjašk obred razvpili. Oni so tudi prvi bili, ki so sv. Vaclava slavnosti »reakcionarne* namene podtikali. To je predramilo »Staročehe* in z nenavadno določnostjo so proglasili procesijo 28. sept. za eminentno narodno svečanost. Stari voditelj čask. naroda — protestant Palacki — so je vstopil na čelo vsem, ki so hoteli udeležiti se katol. sv. obreda, ker je dobro slutil, da je slavljenje sv. Vaclava naj zdatniSe povdarjanje »krone* njegove — »državnega plinskega prava*. Tako delajo premišljivi, resni politikarji. Oui spoštujejo narodove svetinje ; oni hodijo z narodom in za narodom v vseh zadevah.— Malo kedaj so Mladočehi tak »fiasko* doživeli, ko 28. pr. m. In naši domači pritlikovci — naši »Narodu vci* — mislijo, da zbrišejo pražke dogodke iz zgodovine, ako jih v svojih organih — zamolčijo! — Zdaj pa bi moral »Glas* procesijo popisati ; — kje imamo mi prostor za obširne popise, s kakoršnimi dnevniki cele strani napol n ujejo Ì ! Ob kratkem naj povemo, da je šla procesija iz neke predmestne cerkve v Veliko cerkev na Hradčin. Ulice so bile skoz in skoz krasno ozališane. Brez števila katol., kat.-polit. in narodno - politiških društev, domačih in v-naujih, se je procesiji pridružilo. Naj imenitniši češki, moravski in ino-strauski plemenitaši in velikaši so šli za proč. Sploh se šteje kakih 5000 samih u-radnih zastopnikov društev in korporacij in več kot toliko druzih odličnih deležencev. Bander je bilo čez 100. Duhovnov je bilo okoli 600 s pomočnim škofom Pruha-o na čelu. Dobre 3/4 ure so pretekle, od kar je stopil prvi deležuik proč. v Vel. cerkev do . zadnjega. Kardinal nadšk. Schwarzeuberg je imel po procesiji peto mašo na Hrad-činu. Pridigal je v Vel. cerkvi moravski škof (holomuški). Zunaj cerkve se je pod milim nebom na 2 mestih h kratu pridigalo, po češki in nemški, in še v neki drugi cerkvi ob isti uri po češki. Se le ob 2 u. popoldne je bilo sv. opravilo končano. Ljudje so bili prišli iz daljnih, daljnih krajev tisti dan v Prago, celò Hanaki z Moravskega iu Lužičani ! — Mislimo zdaj, kako je vse to katoliško in narodno zavednost po vsem Pemskem in Moravskem prebudilo in utrdilo! Cesar je potrdil nov službeni red za armado, v kterern je marsikaj izpuščenega, ker ni več za naše čase. Tako n. pr. to, da mora vojak za »milostljivo* kaznovanje prositi in se za nje po tem zahvaliti. Važno je tudi to, da se ne smejo nekatoliški vojaki siliti k paradam pri kat. službi božji; k večemu »presèntovafci* morajo, če pridejo v take okoliščine, da so pri kat. sv. obredih nazoči. Judom so priznane neke pravice gledé na njihove verske dolžnosti itd. Ne vemo, kaj mislijo naši gg. ministri. V tem, ko marsikaj kaže, da jim že klenka, lotili so se z dosedaj še nezaslišano krepostjo posilnega ponemčevanja šol na Slovenskem. Skorej h kratu so došli neki čudni ukazi za Kranjsko iu Goriško. V Ljubljani so odpravljeni (za Jireček-ove dobe vpeljani) slovenski paralleli razredi na realki popolnoma, rta gimnaziji pa se delajo priprave za to. Tako tudi v Kranji in novem mestu. Čudno je pa to učbeno načelo. V Ljubljani se dovoluje, da se sme v I. II. in, če treba, do IV. razreda (na gimn.) podučevati sploh ali po večem po slovenski, in še le od III. ali IV. razr. naprej po večem po nemški ; pri nas v Gorici pa, — ki smo vendar, če geografija ne laže, nekaj milj dalje od sedanje avstrijske in prihodnje pruske (kali?) Nemčije, — nameravajo, kakor slišimo, šole tako uravnati, da bode že koj v I. razr. obeh srednjih šol vse podučevanje nemško. Nam se zdi ljubljanski gimnazijski sistem vendar-le pametnisi. Znabiti, da po tolikih poskušnjah naše dunajske in nedunajske uravnovalce šolstva na zadnje še pamet sreča ! To pa za gotovo vemo, da bo vsaka preuravnava naših šol tako dolgo piškava, dokler ne obvelja v šoli namesti politike — zdrava, naravna pedagogika in didaktika. Kranjskega dež. zbora poslanec, g. Luka Svetec, je svoj mandat odložil. 150 volilcev v Konjicah na Štajarskem je zatrdilo, da hoče imeti vrlega profesorja Pajka za drž. poslanca. Vnanje države. Nemčija. Na Poznanj-skem se je pričel zdaj nove baže boj proti‘kat. cerkvi. »Duhovnom, ki jih nadškof kam postavi pa da ni vlade poprej za to vprašal, vzamejo se cerkvene (krstne, zakonske i. dr.) bukve. Spričevala (krstne liste n. pr.) bodo izdajali — uradniki ! — Vikt. Emanuela so tudi v Berlinu jako slavili. Bismark-a so morali dolgo čakati, predno je prišel v Berlin. Zdi se, da ni hotel priti za to, ker se je bal, da ga bodo hoteli prisiliti, da naj naredi pravo pisano zvezno pogodbo z Italijo. Do pisane pogodbe ni prišlo; pač pa so si Berlinci in Italijani prijatli do grla. — Nazaj se je odpeljal Vikt E. na tihem (incognito) skoz Beč. (Skoz goriško postajo je šel v nedeljo 28. sept. Nihče ga ni videl ni tukaj, ni v Karminu, kjer je bil kolodvor ozališan.) ISa Francoskem restavracija legitimne monarhije od dne do dne bolj zori. Rojalisti (privrženci kraljevi; narodu, zbora so imeli 25. sept. zbor, v kterem se je pokazalo, da so v vseh bistvenih zadevah e-dinih misli. — Levičarjem zbornim (republikancem - Gambetta-vcem) čedalje bolj ser-cé vpada. Še Bonapartisti se nočejo ž njimi zvezati. 14. oktobra bodo imeli (republikanci) posvetovanje, ali ne bi jim kazalo, vsem skup izstopiti iz narodu, zbora. i Na Spanjskem se godè grde reči. Kar-tagenski komunardi (vstajniki zoper madridsko vlado) so 28. sept. skoz več ur bombe metali v mesto Alikante (na izhod-njem bregu Šp.) Pred mestom je kakih 17 ladij vnanjih vlad (angležkih i. dr.). Dolgo so se poveljniki teh ladij pogajali s Kartagensko vlado (?!) in so hoteli bom-bardovanje na Alikante ubraniti, ali na zadnje je prišlo vendar-le do toga. Celò bombe s petroljem so metali v mesto in tuje ladije — so gledale! „N. fr. Presse" se grozi nad tem obnašanjem vnanjih ladij in njih vlad, in bi bila želela, da bi se bile te ladije vtikalo v španjske zadeve. »Non intervencijo" imenuje ona »abge-schmackt", in ne ve skor, kako bi jo grajala. Ali pa ne ve ljuba „ Presse “-a, da se ona s to svojo grajo izreka (horribile dictu!) za — papežev „Syllabiisuì V Syl-labus-u je načelo „nonintervencije" „pro-kleto“ (kakor pravijo liberalci). Da, da, »nonintervencija" vam je všeč, kjer gre za vašo mar ho. — Naj le Španjci vaše principe ad absurdum speljejo, bo že prav ! Razne vos ti. Ker so volitve prevažna zadeva, zbralo — Kraševec,—tako je ime onemu „Soč."-u dopisniku, ki hoče gosp. vik. Makuca po vsi sili jezditi. Nam ni ne eden ne drugi teh gosp. na poti, toda časnikarska dolžnost nas sili o Kraševcu nekoliko spregovoriti. Bralci „Glasa", vzemite v roko „Sočou od 28. avg. in 2. oktobra, pa berite jo pazljivo. V prvem listu je Kraševcu gosp. učitelj Margreiter „starček priljubljen pri starih in mladih", v drugem pa „iskren čestitelj žlahtne vinske kapljice" in vrh tega še šeškar v Štanjelski kleti. Tako se piše! Danes belo, jutre črno, danes hvali, jutre očitaj in Čez leto in dan bo imel slovenski narod od temena do pete toliko omike, da jo bo lahko še drugim na cente in prav po kupu prodajal. — Aj, gospodine Kraševec, če Vas že srbi študentovsko pero namakati in na papirji po rfarjih" mlatiti, le mlatite, pa mlatite tak<5, da Vam ne porečejo, da Vam je sjmnin v — hlače zlezel. Vi bralci pa povejte, ali je mogoče s takimi ljudmi pošteno polemizovati ? — G. Vinko Vodopivec, učitelj v Cirknem, pride za učitelja v Kamnje: — g. Jakoh Far-lani, bivši učitelj, pa na Vogersko. — Gorzer-Zeitung —, organ v Gorici bivajočih Nemcev, je zaspala. Naj počiva v miru ! — Našim volilcem, posebno onim na Tominškom, Cerkljanskem in Bovškem priporočamo, naj nikar ne volijo uradnikov. Na Dunaji potrebujemo neodvisnega moža. Toliko pameti ima menda vsakdo, da uradnik je in ostane, bodi že tu ali tani, vladni sluga. Uradnik pleše kakor mu vlada gode.. — Ivan Kornfcind. suplent na realki v Krems-u, pride za prof. na goriško realko. Spet Nemec! — G. Anton Klodič, deželni šolski nadzornik v Gradcu je premeščen v Trst. Je nam in bojda tudi njemu prav. — Letošnja trgatev na Goriškem je sploh slaba, vrh tega se je revnemu kmetu pa še bati, da bo moral vino prav po ceni prodajati. Kakor se sliši, dali so do zdaj prodanemu vinu tak kup, da bodo inostranski kupci dvakrat pomislili, predno spet k nam pridejo. Trst, ki bi zamogel vinu ceno določiti, ne poprašuje po njem, ker ga ne sme pred 1. nov. točiti. Dostavimo še to, da je morda tudi Petiot kupčiji nevaren. — Enakopravnost. — Na Moravskem ima 40,000 Nemev tri in dvajset gimnazij in realk, en miljon in 00 tisoč Slovanov (Cehov) pa le šest srednjih sul. Zdaj hočejo pa še (slov.) gimnazij v Trebim ponemčiti ! Pa pravijo, da nam ne kratijo pravic! — Volilni odbor za Istro nam je poslal sledeči oglas : Dragi bratje v Istri ! Dne 9. meseca oktobra volili bote v dotičnih svojih županijah volilne može; kteri bodo potem 15. istega meseca v volitvenih okrajih volili nove poslance za v državni zbor. se je nas nekoliko domačih tukaj v Trstu kakor volilni odbor z namenom, da Vant pomagamo pri volitvah složiti-se i zmagati. DII AGI HOJA KI'. i Istro, v kteri Vi prebivate, zastopali bodo v novem državuem zboru 4 poslanci, j kteri h dva izberejo veliki posestniki, trgovska zbornica i mesta v Istri, a druga dva volili bote Vi mili nam bratje istrijski $e-Ijani ali kmetje. Veliki posestniki, trgovska zbornica i mesta volili bodo gotovo za poslanca le svoje ljudi, ker kakor taki poznajo najbolje njihove potrebe i želje i bodo tudi v vsih zadevah za nje delali. Ni-li tedaj pravično, da si tudi Vi sami priskrbite za poslanca inoža svojega jezika i svoje krvi, k te ra bosta, poznavša domače naše zadeve sé druzimi kmečkimi poslanci zagovarjala Vaše potrebe i želje t Pravično je i pošteno pred Bogom i svetom, ali to se dà doseči le v složnosti pri volitvah. V ta namen prosimo Vas, da se med sabo v svojih občinah porazumite, ktere može bote volili 9. oktobra za volilce. Na teh je vse ležeče, združite se za vredne i poštene domače ljudi, kterim je narod i jezik naš mil i drag, i kteri, se ne dajo podkupiti. Pri volitvah odloči večina glasov. Zato prosimo, da na dan volitve vsak pride v svoj volilni kraj. V šestih letih ni težko en dan zgubiti. Ali tudi ta dan ne bo zgubljen, ker kar človek stori za domovino, stori tudi za se i svoje mlajše. Za sedaj le to o volitvah volilcev. V kratkem se bomo zopet oglasili ter napovedali Vam poslanca, ktera bodo Vasi vo-lilci dne 15. oktobra volili za Vaša zastopnika i zagovornika v državni zbor na Dunaj. Ta obad va bodeta Vaša domačina, ^am tedej domorodna brata, ktera predobro poznata razmere Istre, kakor Vaše potrebe i želje. PREDRAGI'. Dan volitev je vsakemu poštenemu i pravičnemu narodu dan časti i veselja, kar bote tudi Vi gotovo dosegli ako vsak izmed Vas kakor pravi domorodec stori svojo sveto dolžnost pri volitvah. Pogumno tedaj „ i srčno na noge ! Živio naš premilostivi Cesar ! Vse za sveto Vero i milo nam Domovino! V Trstu 15. septembra 1873. Domorodni volilni odbor za Istro. Nikola Trific., Anton Marotti., Juraj Jan. Ivan Lavriha., Josip Sancin., Anton Bitentz. I* O S 1 cl IX o. »Sočinemir dopisovalcu * našega prepira." Nisem mislil odgovarjati na one vrstice, ktere je 35. št. „Soče" v svojem dopisu iz Gorice med svet poslala, s kte-rimi misli svojim ventini brezvernežem dokazovati mojo tobožno brezznačajnost i nedoslednost v političnem mišljenju. Sele po prigovarjanju mojih prijateljev pošiljam Vam ovo poslano, tla ga blagovoljno v svojem listu natisnete. *) Pred vsem moram izreči, da je ono moje pismo, ktero je deloma opetovano objavljeno v rečenem listu „Soče~. edino, koje imajo od mene Sočani v svojih rokah. Poslano jim je bilo oh času, ko so me bili v moji nepričujočnosti v svoj odbor volili : jez pa sem se onej časti pmrj ravno z rečenim pismom odpovedal misleč, da bodem 7/a zedinjenje narodnih strank na Goriškem vspešneji deloval kot prost ud društva „Soče“. Zakaj da se je rečeno pismo po svojem smislu ravno tako, a ne drugači glasilo, i zakaj da sem izrečno hotel, da se isto v Soči javno razglasi : vse to bode vodjem „ Soče * še dobro v spominu. Očitali so mi namreč nekteri nehotečemu sprejeti odborniške časti tobožni strah pred kurijo ; pa da jim ta bedasti sum odvrnem, pokazal sem svojo „ korajžo" s tim, da sem ..Soči ni m ** voditeljem javno z onim poslanim „tlajseetelu podaril. Vse to je g. pisatelj * našega prepira ", dobro vedoč zakaj'. v svojem dopisu zamolčal ter samo njemu povoljni konec pisma naznanil. Se ve, • da bi mu ne bilo treba tudi tega storiti, kajti pismo je bilo, kakor sem že omenil vn ni o ji > željo že enkrat v istem časniku objavljeno. Bavno iz rečenega pisma pa učite se gospoda, koja nam duhovnom odvisnost v politiki očitate, na nismo glede političnega mišljenja nijednemu pokorščine prisegli ! Poglejmo zdaj v notrajnost, v pomen o-nega edinega mojega pisma, ktero pa * Soča" še v vednem spominu hrani, i kterega se kot neovrgljivega dokumenta pri svojem stranskem dakazovanju poslužuje ! Med besedami, ktere stoje tam črno na belem, so vam najbrže sledeče najbolj ugodne : „Moje misli se popolnoma vjemajo s političnim programom „Soče"------------zdajšnji odbor je vreden zaupanja — “ Zdaj ga pa imamo že zopet enega, kojemu zamoremo z lastnimi besedami brezznačajnost dokazati, si je spisatelj „ domačega prepira" gotovo mislil, ko je bil tako srečen, se tega mojega poslanega domisliti; in ko je v njem tako „kraftne" besede našel, vem da so mu prsti nemirni postali, ter hlastno po .peresu segnili, da mu dado potrebno bolehen, ktera se peresna griža imenuje. In res — če smem mimogrede omeniti — je za» časnik „S.“ velika sreča, da pero imenovanega dopisnika na lijavici boleha, ker drugače bi vidili v „S.“ mnogo belega prostora, ali pa ... ! Pa idimo ad rem : Prašam vas, zakaj se nisem tam kar kratko izrazil, da se vjemam „s pmjramomu brez pridevka „političnimKaj ne da bi bilo to nekaj vse druzega, pa tudi boljega za vaš mlin ? Ti žabji stavec, da nisi tega pridevka izpustil! Gospodje Sočani! to ni kar nič čudnega, če smo se jez in moji to v arši vjemali z vašim političnim programom, le to je edino čudo, da nam niste hoteli pripomoči, da bi bili ta političen program na verska tla postavili, iz kterega poglavitnega namena smo se z vami toliko časa družili, in v upanju, da bode društvo „Soča“ s časoma do prepričanja prišlo, da mu treba za uspešno delovanje za narod pravega temelja, verske podlage, smo tudi vse storili, bi se v njem vse stranke združile. Vi tega niste hoteli ; mi pa, kar nismo mogli s pomočjo «Soče** doseči, upamo, da dosežemo s pomočjo „Gorice,tt to namreč, da bode naše delovanje v tem društvu na katoliški podlagi blagonosno za mili naš slovenski narod. Tudi izraz ujem v onem vam toliko po-voljnem „poslanem" zaupanje do tedajšnjega odbora.. Zakaj to ? Tudi to ni nič čudnega, če se prestavimo v tedajšnjo razmere. Prvič je bil odbor takrat ravno na novo voljen in v svoji bistvenosti dozdevno ves drugačen od prejšnjega i zdajšnjega. Glavna oveni — da govorim z uradnikom vašega lista —, ktera je spravo nemogočo delala, bila je odstranjena s tim, da je imel isti odbor za predsednika drugo osebo nego je zdajšnja. Bil je v takratnem odboru duhoven, kterega pri vsem vašem grdobnem ob-rekodanji še vedno štujem kot značajnega vero — i domoljuba (in bila bi v istem tudi lahko dva duhovna, da se ne bi bila moja neznatnost zarad zgoraj navedenega uzroka tej časti odpovedala) in med druzi-mi odborniki naj imenujem tudi dva znana gospoda, ktera sta še zdaj glavna, če že ne edina živna moč tega društva. Med zadnjima užival je takrai g. V. L), moje zaupanje, ker se je spravedljivega kazal (vsled skušenj zdaj lahko rečemo, da se je spravedljivega le hlinil) vse do zanimivega občnega zbora koncem lanskega leta; kajti le nekaj dni pred tem zborom se je on izrazil v pričo mene i menda tudi v pričo dveh drugih gospodov, da ako hočemo do sprave priti, ne smemo dr. L.-u predsed-ništva izročiti. Naj pri tej priliki tudi omenim, da jè ravno ona izjava naj več kriva, da niso pri onem zboru zmagali odborniki, od nas nasvetovani; kajti zanašajoči sena možko (?) besedo V —da smo si bili zmage gotovi brez kake posebne agitacije. Druga glavna moč v odboru tega društva dobro znani gospod je sicer bil bolj odkrit, ter se je odkar ga poznavam, vedno prišteval onej nesrečnej stranki tako zvarih Mladoslovencev, kteri so v najnovejšem času razdirati začeli šele v nadi zedinjeno Slovenijo; pa ker je bil po mojem mnenju kot tak v odboru edini, toraj nasproti devetim neodločiven i ker je znan kot delalna moč. ni mi bil samo nenavaren, marveč še celo potreben ud odbora, koji zraven trdnih i poštenih značajev tudi delal n ih moči potrebuje. To je uzrok mojega zaupanje do teda šn j ega odbora. Kar pa zadeva sploh mojo značajnost v političnem mišljenju, ni mi nalog, da se sam hvalim, nego se raji poživljam na one, kteri me že od mladih let poznavajo in tudi dobro vedo, da mi je vedno priljubljeno bilo geslo : Vse za vero i dom. Pod tem geslom sem za mili mi narod po svoji šibki moči delal, še prednO so neki znani „Sočini" vodje poznavali razloček med Kranjcem i Slovencem. V Štvčrjanu dne 23. sept. 1873 Listnica uredništva: Dopisov nismo mogli danes priobčiti, nam je vodni članek preveč prostora vzel. Naj gg dop. potrpijo. Borsni kurzi na Dunaji 2. oktobra. gl. kr. Enotni drž. dolg. v papirju . . 38.80 n „ „ „ srebni . . 72.00 Drž. posojilo leta 1800 . . . 103:70 Akcije narodne banke .... 002.— Kreditne akcije 221.— London 113.80 Napoleon d’ or 9( >7 V a Cekini • Adžjo srebra 108.— Tržna cena. gl. kr. Pšenica Rež . 2.3< ) Ječmen . 3.30 Oves •••••«••• . 1. <0 Koruza Ajda 9 Krompir . 1.— Seno . 1.00 Slama . -.4> O/naiiilnili. Javna zahvala. Podpisani se zahvaljuje „ prvi občni zavarovalni banki Sloveniji" v Ljubljani za točno povrnitev škode, katero mu je vzročil požar na njegovih poslopjih ter jo p. n. občinstvu gorko priporoča. V Studenem, dne 28. avgusta 1873. Andrej Milavc poškodovanec podp. Matija Vada j al Jakob Milavc podžupan, priča Tomaž Kobal, priča. Jl.iTK€AJ. V šolskem okraju goriške okolice so razpisane sledeče službe. 1. ) Učiteljska služba v občini III. vrste v Lokavcu z letno plačo gl. 400 in prostem stanovanjem. 2. ) Učiteljske službe v občinah IV. vrste z letno plačo 300 gl. in prostem stanovanjem v Gabrijah pri Ajdovščini, na Ber-jah, v Oseku, v Cerovem, na Gorenjem polju, v Kozani, v Vipolžah in Vedrijanu z dostavkom, da bo učitelj v Gabrijah vžival razim plače dohodke vrta v obsegu 300lD . 3. ) Podučiteljske služim v Kamnjah, v Mirni, v Solkanu in v Gemicali z letno plačo 300 gl. Podučitelj v Kamnjah imel bo razim plače prosto stanovanje in doklado 50 gl. iz občinske blagajnice. Prosilci naj svoje prošnje vložijo pre-videne z dokazom učiteljske ali poducite-ljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj dalje do 30. oktobra t. 1. pii ,0 tienili krajnih šolskih svetih. *) Natisnemo ga, želimo pa, da bi bilo času. prepira V kratkem konec. /ir f 'Ur V. St obel j 1/r. odbornik pol. društ- Gorica. C. k. okrajni šolskih svet v Gorici dne ,23. septembru 18/3. Odffovorni izda vatel i in urednik: ANTON LAKNER re c te LIZO VEG — Tiskar: SE1TZ v Gorici