GEOGRAFSKI OBZORNIK CAPE T O W N Jur i j Senegačnik UDK: 913(680 Cape Town) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Cape Town Članek obravnava geografsko lego in nekatere naj- pomembnejše družbenogeografske značilnosti Cape Towna. Nenavadna zmes mestnega prebivalstva je nastala kot odraz svojske zgodovine. Na koncu se seznanimo tudi z nekaterimi posebnostmi Mizaste gore in Rta dobrega upanja. KLJUČNE BESEDE regionalna geografija, Afrika, Južna Afrika, Cape Town ABSTRACT Cape Town Initially, the article deals with the unique geograp- hical position of the town and continues with some of its unique social geographical characteristics. Unu- sual mixture of the population is presented as a result of the specific history. At the end the article deals with some peculiarities of Table Mountain and Cape of Good Hope. KEY WORDS regional geography, Africa, South Africa, Cape Town AVTOR Jurij Senegačnik Naziv: prof. geografije in univ. dipl. etnolog Naslov: Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: +386(0)1251 9642 E-pošta: jure@modrijan.si B&H/Zool-f Eno najbolj edinstvenih mest na sve- t u . Cape Town (afrikansko Kaapstad) ni samo najlepše južnoafriško mesto, ampak tudi eno najlepših in najbolj edinstvenih mest na svetu. K temu prispevajo tako njegove naravne kot družbene značilnosti. Mesto ima samosvojo geografsko lego na skrajnem jugozahodu afriške celine, v neposred- ni bližini Rta dobrega upanja, ki je že portugal- skim pomorščakom pomenil nekakšno prelomno točko na dolgi poti proti Indiji. Cape Town je tudi kasneje ostal pomembna prehodna posta- ja za plovbo med Evropo, Az i jo in Avstralijo. Na karti sveta se nam pokaže kot ena od geo- grafsko najbolj osamljenih svetovnih prestolnic in centrov moči. V njegovi bližini se srečujeta dva pomembna morska tokova. To sta Benguel- ski tok, ki prinaša hladno morsko vodo z območ- ja Antarktike, ter topli Agulhaški tok, ki teče vzdolž jugovzhodne afriške obale, zavije okoli najjužnejše točke Afrike (rt Agulhas), in prina- ša toplo morsko vodo na območje Cape Tow- na. Lega na stičišču dveh tako različnih morskih tokov seveda pomembno vpliva na mestno pod- nebje, ki ima sicer izrazite sredozemske pote- ze. Mnogi imajo Rt dobrega upanja zmotno za najjužnejšo točko Afrike. V resnici je ta točka rt Agulhas, ki bi po logiki moral biti tudi meja med Atlantskim in Indijskim oceanom, vendar se k Indijskemu oceanu prišteva morje vse do Rta dobrega upanja (2, 3, 5). Geografska lega Cape Towna pa ni edins- tvena le na makro, ampak tudi na mikro rav- ni. Vse posebnosti mestne lege lahko dojamemo šele ob pogledu na podrobnejši zemljevid. Pri tem karta iz običajnega atlasa ali avtokarta Južne Afrike ne zadostujeta. Cape Town ima namreč zelo nenavadno lego med dvema ocea- noma, na nekakšnem stičišču Kapskega polo- toka (Cape Peninsula) z južnoafriško celino. V smeri proti vzhodu, to je proti celini, za širi- tev mesta ni posebnih reliefnih ovir, nasprotno pa se v smeri proti zahodu dvigujejo gore Kap- skega polotoka, med katerimi je najbolj znana Mizasta gora (Table Mountain oziroma Tafel- berg, 1073 m). Zaradi nje ima mesto tako nenavadno obliko. Mestno središče, oziroma tisto, kar na razglednicah običajno občuduje- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Bivalna soseska (belskih) premožnih slojev. Vsaka hiša ima bazen (foto: Jurij Senegačnik]. mo kot Cape Town, ¡e danes pravzaprav le še svojevrsten zahodni odrastek velemesta, ujet v nekakšno kotlino med Mizasto goro na jugu in atlantsko obalo Mizastega zaliva (Table Bay) na severu. Podrobnejši zemljevid nam razkri- je, da se Mizasta gora zajeda globoko v mesto, prav tako pa se posamezni mestni deli (na pri- mer Sea Point) raztezajo ob obalah Kapskega polotoka tudi povsem ločeno od preostalega mesta. Tudi človek s prirojenim čutom za orien- tacijo se zato na začetku v Cape Townu poču- ti kar malce izgubljenega. Čeprav nad seboj stalno gleda Mizasto goro, si točnega položa- ja med obema oceanoma nekako ne more dobro predstavljati. Celo razgled z vrha te gore nas lahko prej zmede kot pa razbistri orientaci- jo v prostoru. Zato si je nujno potrebno poma- gati z zemljevidom. Vse to nekoliko spominja na orientacijo v blodnjaku različnih fjordov na Norveškem. Spektakularno obmorsko lego Cape Towna postavljajo ob bok veličastnim obalnim velemestom, kot so San Francisco, Van- couver ali Sydney, vendar vsakomur od njih manjka nekaj, kar ima le Cape Town. To je nena- vadna Mizasta gora skoraj sredi mesta. Za geo- grafa je takšna enkratna mestna lega posebnost, ki si jo lahko temeljito ogleda z uporabo žič- nice na Mizasto goro, ali pa z najemom leta- la oziroma helikopterja. Redkokje na svetu se to tako izplača. Mesto ima še dvoje značilnosti, ki jih druga svetovna velemesta ne premorejo. To so čudo- vite plaže za deskanje (za kopanje je voda vsaj v Atlantiku praviloma premrzla) in vinogradniš- ko okolico. Neponovljivost Cape Towna pa še zdaleč ni le naravnogeografska. Za nekatere sta še pomembnejši njegova družbena raznolikost in kontrastnost. Cape Town se nam vseskozi doz- deva nekako ujet v različne dvojnosti, ki so posle- dica njegove burne zgodovine. Mestna podoba je tako evropska kot neevropska, tako afriška kot neafriška. Na sprehodu med steklenimi nebotičniki poslovnega središča ali ob obisku svetovljanskih restavracij in razkošnih trgovin Waterfronta (posebnega nakupovalnega središ- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK ča na območju pristanišča) se počutimo kot sredi najbolj urejenih evropskih ali ameriških središč. Vsi problemi Južne Afrike, o katerih poročajo svetovni mediji, se nam sredi tega blišča zaz- dijo kot povsem neverjetno pretiravanje senza- cij željnih novinarjev. Šele obisk barakarskih naselij v townshipih (oznaka za črnska bival- na naselja na obrobju južnoafriških mest) nas globoko pretrese in opomni na stvarnost, da smo na najrevnejši celini sveta. Cape Town je povsem izviren in nenavaden spoj »prvega« in »tretje- ga« sveta, spoj različnih ras in kultur, ki izvi- rajo s treh celin. Prav zato je nekaj posebnega tudi med južnoafriškimi mesti. V njem še vedno prevladuje na nek način bolj sproščeno in svetovljansko vzdušje kot na primer v bolj resnem in v različne napetosti uje- tem Johannesburgu. Seveda v tem tudi Cape Town ne more uiti južnoafriški stvarnosti. Pre- več nerazrešenih stvari se je nakopičilo v času apartheida, nekaj pa tudi po njegovi odpravi, da bi lahko zdaj vse skupaj potekalo brez pre- tresov. Ena od najbolj opaznih posledic je zago- tovo porast kriminala, ki ga takoj zaslutimo že zaradi neverjetne količine raznovrstnih bode- čih žic in alarmnih naprav, ki obdajajo tako rekoč vse, kar je količkaj vredno. Čeprav so sve- tovni časopisi v času apartheida vedno kot sre- dišče napetosti med črnsko večino in belsko manjšino navajali Johannesburg, se zdijo social- ne razlike in neverjetni kontrasti med velikim bogastvom (belcev) in hudo revščino (črncev) prav v Cape Townu še bistveno večji. Ob pri- merjavi luksuznih belskih vil v samem mestu in okolici ter barakarskih townshipov, v katerih životarijo stotisoči črncev, se človeku morda prej kot kjerkoli drugje v Južni Afriki porodi obču- tek, da je apartheid odpravljen le formalno, dejansko pa v obliki velikih socialnih naspro- tij živi še naprej. V resnici problematika ni tako preprosta. Bogastvo in revščina se namreč danes več ne delita glede na raso, ampak glede na sposob- nosti (če že hočete grabežljivost) posamezni- ka. Ker je pritisk na nova delovna mesta zelo velik, si številni mladi beli Južnoafričani svojo prihodnost rajši iščejo v Avstraliji, Evropi ali Ameriki, pri čemer imajo boljše izhodiščne mož- Slika 2: Barakarska naselja v jugovzhodnih predmestjih Cape Tov/na se vlečejo kilometre daleč in so ostro nasprotje blišču mestnega središča in nekaterih drugih delov mesta (foto: Jurij Senegačnik). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK nosti kot njihovi črnski vrstniki. Po drugi strani je potrebno vedeti, da je razraščanje velikan- skih črnskih barakarskih naselij v predmestjih tudi del običajnih migracijskih tokov med pode- željem in mestom, ki jih pozna ves svet, zato niso več neposredna posledica apartheida. Trpek priokus ob takšnih izjemnih kontrastih pa vseeno ostane (3, 5). Nenavadna zmes prebivalstva kot o d r a z s v o j s k e zgodov ine . Leta 1991 so v mestu Cape Town uradno zabeležili 854 .616 prebivalcev, na njegovem metropo- litanskem območju pa 2 ,350 .157 prebivalcev. CapeTown naj bi bil edino južnoafriško mesto, kjer črnci niso v večini. Ocenjujejo, da je bilo sredi 90. let v mestu 4 8 % mešancev (angleško coloured, afrikansko kleurlinge), 2 7 % črncev, 23 % belcev in 2 % Azijcev. Zaradi množične- ga priseljevanja s črnskega podeželja zdajšnji natančni podatki o številu mestnega prebivals- tva niso znani. V verskem pogledu so pripadniki vseh ras povečini protestanti, čeprav je med mešanci v zadnjih letih nekoliko v porastu islam. Prib- ližno polovici mešancev in belcev je prvi jezik afrikanščina, četrtini angleščina, ostali pa so enako vešči obeh jezikov. Večina črncev kot svoj prvi jezik uporablja jezik ljudstva Kosa. Takšna rasna mešanica je odraz svojske zgodovine. V času prihoda portugalskih pomorš- čakov so na območju Cape Towna živeli pol- nomadski Kojkoni (bursko Hotentoti), ki so se preživljali z živinorejo, lovom in nabiralništvom. Bantujskih črncev na tem območju tedaj še ni bilo. Leta 1487 je Portugalec Bartholomeo Diaz obplul Rt dobrega upanja, leta 1503 pa se je njegov rojak Antonio de Saldanha prvi povz- pel na Mizasto goro. Kljub temu Portugalci niso imeli namenov, da bi se tu naselili za stalno. Proti koncu 16. stoletja so se sem začeli ozi- rati Angleži in Nizozemci. Šele Nizozemska vzhodnoindijska družba je dala na območju današnjega mesta postaviti stalno bazo za oskr- bo ladij z vodo, mesom, sadjem in zelenjavo. To je zaupala Nizozemcu Janu van Riebeecku, ki je leta 1652 začel z gradnjo utrdbe in pridelo- vanjem zelenjave. Pri tem je tedanjih 120 evrop- skih priseljencev s simbolično pregrado ločil od kojkonskih domorodcev. Za nameček so zara- di pomanjkanja delovne sile začeli kmalu uva- žati sužnje, najprej iz zahodne Afrike, pozneje pa z Madagaskarja, Indije, Srilanke, Malajske- ga polotoka in Indonezije. Nizozemska vzhodnoindijska družba je nekaterim priseljencem začela dovoljevati last- ne kmetije. Poimenovali so jih Buri, kar pome- ni kmetje. Ti so kmalu začeli s svojimi pohodi v notranjost celine, kjer so se spopadali s Koj- koni. Kojkonsko prebivalstvo je bilo zaradi bur- ske premoči v orožju in (od belcev) razširjenih bolezni kmalu zdesetkano. Na območju Cape Towna je dolgo primanj- kovalo žensk. Zato je prišlo do mešanja med belci in »uvoženimi« sužnjami, kot tudi do meša- nja med preživelimi Kojkoni in ostalimi. Rezul- tat vsega tega je bil nastanek posebne rasne mešanice, tako imenovanega kapskega meša- nega prebivalstva, ki še vedno sestavlja veči- no prebivalstva. Ti rasni mešanci so bili veliko bolj v stiku z evropsko kulturo kot črnsko pre- bivalstvo v drugih delih Južne Afrike, zato v času apartheida niso bili v tako diskriminiranem polo- žaju kot črnci. Posebno manjšo skupino prebivalstva še danes tvorijo Kapski muslimani. Prve med nji- mi so pripeljali kot sužnje, naslednji pa so prišli kot politični zaporniki ali pribežniki iz Nizozem- ske Vzhodne Indije. Čeprav so bili iz različnih kolonij, so se sporazumevali v malajščini, ki je bila tedaj pomemben trgovski jezik. Zato so jih belci poimenovali kar Kapski Malajci. So muslimanske vere. Razvili so se v neverjetno trdo- živo in homogeno skupnost, ki je preživela sto- letja. Kapsko kolonijo je konec 1 8. stoletja zača- sno zasedla Velika Britanija, leta 1814 pa jo je Nizozemska tudi uradno prepustila tej drža- vi. Pod britansko oblastjo je ostala vse do konč- ne osamosvojitve v 19. stoletju. Večino 20. stoletja v Cape Townu ni bilo tak- šnih rasnih napetosti kot drugod v Južni Afriki. Kapsko mešano prebivalstvo je večino časa lah- ko vsaj delno sodelovalo tudi pri upravljanju mesta in v političnem življenju. To se je nadalje- valo tudi v začetnem obdobju apartheida, ki so ga vzpostavili leta 1948. Kmalu pa je režim 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK tudi tu pokazal zobe. V zahodnem delu Kap- ske province se črnci uradno niso smeli nase- ljevati, zato so njihova barakarska naselja rasla na vzhodnih obrobjih Cape Towna. Oblast jih je z buldožerji rušila, vendar so prav kmalu zra- sla nova. Enega največjih nesmislov je režim pokazal z rušenjem posebnega mestnega okrožja nedaleč od mestnega središča. Ime- novalo se je Okrožje šest. V njem je v kozmo- politskem vzdušju živelo večinoma mešano prebivalstvo, ki pa je s svojo vitalnostjo posta- lo trn v peti režima. Zato so okrožje leta 1966 razglasili za belsko, ga zravnali z buldožerji, okrog 50 .000 njegovih prebivalcev pa razse- lili po okoliških townshipih (3, 4, 5). Kljub temu, da Cape Town ni bil nikoli izra- zito črnsko mesto, je odigral pomembno vlo- go v boju proti apartheidu. Septembra 1989 so v njem organizirali miren protesten shod s 40 .000 udeleženci, ki je pripomogel k ustvar- janju ugodnejše klime za podobne akcije v drugih delih države. Vse to je leta 1994 pri- peljalo do prvih demokratičnih volitev in konč- ne odprave apartheida, ne pa tudi do odpra- ve neizmernih socialnih razlik med različnimi deli mesta. Zanje ni videti, da bi jih bilo mogo- če odpraviti v kratkem času. Mizasta gora in Rt dobrega upanja. Mizasta gora je nekakšen mestni simbol, ki ga poznajo po celem svetu. Ob jasnih dneh se jo z morja vidi tudi od 200 km daleč. Številnim pomorščakom je v preteklosti služila kot pomemb- na orientacijska točka. Gora ni pomembna le zaradi prepoznavne oblike in lege tako rekoč sredi mesta, ampak tudi zaradi izjemno raznolikega rastlinstva. Kar 1400 različnih vrst uspeva na njej, mnoge med njimi so endemič- ne (1). Mizasta gora pomembno vpliva na mestno podnebje. Zaradi tisočmetrske višinske razlike so lahko temperature na njej nepričakovano niz- ke. Kadar z Indijskega oceana zapiha močan jugovzhodni veter, kar se dogaja predvsem pole- ti, dobi gora značilno belo »kapo«. Ta veter se potem kot nekakšna burja v sunkih spušča pro- ti mestnemu središču in čisti tamkajšnji onesna- Slika 4: Znameniti Rt dobrega upanja (v ozadju slike] je v resnici le dokaj neizrazit stranski odrastek Kapskega polotoka. V ospredju vidimo značilno »sredozemsko« rastlinstvo (foto: Jurij Senegačnik). 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Izredno slikoviti Cape Point je v primerjavi z neizrazitim Rtom dobrega upanja v bistvu »pravi« zaključek Kapskega polotoka, ki v obliki velikanskega skalnega rezila počasi potone pod stik Atlantskega in Indijskega oceana (foto: Jurij Senegačnikj. žen zrak. Zaradi njegovih »zdravilnih« učinkov ga imenujejo kar »kapski doktor« (5). Mizasta gora je najvišja v verigi vrhov na Kapskem polotoku, ki so večinoma vključeni v obsežen narodni park, na skrajnem jugu polo- toka, približno 80 km južno od Cape Towna, pa je Naravni rezervat Rt dobrega upanja (Cape of Good Hope Nature Reserve). V nje- govem jugovzhodnem delu postaja polotok čedalje ožji. Se pred koncem iz njega proti jugu »štrli« neizrazit stranski odrastek. Ima strme kli- fe, pod katerimi živijo kolonije južnoafriških pingvinov. Če ne bi napisi opozarjali, da je ta slabo izrazit odrastek v resnici znameniti Rt dobrega upanja, ga zagotovo ne bi iskali tu, ampak nekaj kilometrov naprej, na dejanskem koncu Kapskega polotoka. Tam je v obliki velikanskega skalnega rezila, ki se polagoma potaplja pod morje, precej bolj veličasten rt z imenom Cape Point. Turisti so nad neizrazi- tostjo Rta dobrega upanja pogosto malce razočarani, vendar jih takoj za tem navduši res enkratni Cape Point, ki leži le streljaj vstran. Zaradi bližine se da v enournem sprehodu povz- peti na oba rta in obenem občudovati edins- tveno rastlinstvo, ki nas zelo spominja na tisto iz evropskega Sredozemlja. 1. Brett, M., Mountain, A. 1997: Touring Atlas of Southern Africa. Struik Publishers (Pty) Ltd. Cape Town. 2. Cape of Good Hope. Encyclopaedia Britan- nica, Inc. 1999-2000. Medmrežje: http://www.britannica.com. 20. 2. 2001. 3. Cape Town. Encyclopaedia Britannica, Inc. 1999-2000. Medmrežje: http://www.britannica.com. 20. 2. 2001. 4. Cape Town. Microsoft Encarta Online Encyc- lopedia 2000. Medmrežje: http://encarta.msn.com. 20. 2. 2001. 5. Murray, J., Williams, J., Everist, R. 1998: South Africa, Lesotho & Swaziland. Lonely Planet.