primorske
novice
KOPER, 16. oktobra 1981
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 29
VSEBINA:
Občina Sežana
Krajevna skupnost Avber
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za ureditev in asfaltiranje cestnih poti v vasi Avber in Gradnje ter občinsko cesto Avber-Gradnje s priključkom do trgovine v vasi Avber
—	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje cestnih poti v vasi Avber in Gradnje ter občinsko cesto Avber—Gradnje s priključkom do trgovine v vasi Avber
Občinska skupnost socialnega skrbstva Piran
— PRAVILNIK o družbenih materialnih pomočeh in socialnem * skrbstvu v občini Piran
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine
Piran — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem
—	STATUT samoupravne enote za upravljanje stavbnega zemljišča
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine
Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi službe komunalne skupnosti v Piranu
—	SPREMEMBE samoupravnega sporazuma o ustanovitvi službe komunalne skupnosti v Piranu
Občinska skupnost socialnega skrbstva izola
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola
OBČ!NA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST AVBER
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 27. septembra 1981 je svet krajevne skupnosti Avber na seji dne I. oktobra 1981 sprejel
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA UREDITEV IN ASFALTIRANJE VAŠKIH POTI V VASI AVBER IN GRADNJE TER OBČINSKE CESTE AVBER—GRADNJE S PRIKLJUČKOM DO TRGOVINE V VASI AVBER
1.
Za vasi Avber in Gradnje se uvede samoprispevek v denarju in delu za ureditev in asfaltiranje vaških poti v vasi Avber in Gradnje, ter občinske ceste Avber-Gradnje s priključkom do trgovine v vasi Avber.
2.
Samoprispevek se uvede za dobo 4 let od 1. novembra 1981 do 31 oktobra 1985.
3.
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v vasi Avber in Gradnje in ga plačujejo:
—	delovni ljudje, ki imajo osebne dohodke in nadomestila iz medsebojnih delovnih razmerij od neto osebnih dohodkov in nadomestil po stopnji 5 %;
—	delovni ljudje, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov za tekoče leto, po stopnji 5%;
—	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka in prispevka iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, od ugotovljenega dohodka zmanjšanega za davek od dejavnosti in prispevkov SIS, po stopnji 5 %;
—	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov od odmeme osnove, po stopnji 5 %.
Samoprispevek v delu znaša na vsakega občana 80 delovnih ur in se lahko izpolni v denarju po 100 din na uro.
Čas za izvršitev samoprispevka v delu določita odbora za izvedbo del, ki jih imenujeta vaški skupnosti.
Samoprispevek v denarju se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin, ki znašajo manj kot je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov za tekoče leto, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Za oprostitve samoprispevka v delu se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
4.
Samoprispevek se plačuje na posebni zbimi račun krajevnih samoprispevkov.
5.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
6.
Za izvršitev del določenih v prvi točki tega sklepa in za zbiranje sredstev samopriskevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Avber, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
390
URADNE OBJAVE
16. oktobra 1981 — Št. 29
7.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Avber, dne 1. oktobra 1981
Predsednik sveta krajevne skupnosti MITJA §PANGER, dipl.oec., l.r.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) daje volilna komisija Krajevne skupnosti Avber
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA ASFALTIRANJE IN UREDITEV VAŠKIH POTI V VASI AVBER IN GRADNJE, TER OBČINSKE CESTE AVBER-GRADNJE S PRIKLJUČKOM DO TRGOVINE
V VASI AVBER.
Volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu dne 27.9. 1981 v naselju Avber in Gradnje od 91 glasovalnih upravičencev glasovalo 89 ali 98 %, glasovanja se nista udeležila dva glasovalna upravičenca ali 2 %. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 89 upravičencev, ali 98 %, proti ni glasoval nihče in neveljavnih glasovnic ni bilo.
Avber, dne 27. 9. 1981
Predsednik volilne komisije: LJUBO FABJAN, l.r.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA PIRAN
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran na seji zbora izvajalcev dne 25. februarja 1981 in zbora uporabnikov dne
21.	aprila 1981 sprejela
PRAVILNIK
O DRUŽBENIH MATERIALNIH POMOČEH V SOCIALNEM SKRBSTVU V OBČINI PIRAN
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Piran (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa ta pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Piran (11. člen tega pravilnika), pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči, in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti.
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI
2.	člen
Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Piran (v nadalj-
njem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi.
V	izjemnih primerih se lahko dodeli družbeno denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Piran, če pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna.
Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna.
3.	člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oziroma zmanjšano sposobnost za pridobitno delo z mnenjem zdravniške komisije, v kolikor že ni dala svojega mnenja invalidska komisija pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali Skupnosti za zaposlovanje ali komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
V	primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika.
Za nesposobne za pridobitveno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo.
Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pri-, dobitno delo le še 42 dni po porodu.
4.	člen
Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starosti in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5.	člen
Če ima za pndobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja do drugih oseb, pa sam ne more uveljavljati teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic.
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči.
Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.
6.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov, ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiško knjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.

URADNE OBJAVE
391
e$.'2—'.S -; mat-! ' i
16. oktobra 1981 — št. 29
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtuji! in ne obremeni!, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvesti! občinsko skupnost ter ji vrni! vse izp!ačane zneske materiale pomoči.
7.	č!en
(e občan iz 6. č!ena ne dovoli zem!jiško knjižnega zavarovanja prejetih zneskov materiale pomoči pri svojih nepremičninah, od!oči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materiaine pomoči g!ede na okoliščine posameznega primera.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeh materiaina pomoč, izterja občinska skupnost izp!ačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v sk!adu z 55. in 56. čienom tega pravi!nika.
8.	č!en
Občani, ki so sposobni za pridobitno de!o, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih oko!iščinah z!asti:
—	če so zaš!i v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bo!ezni, nesreče, etementamih nezgod in drugih primerov višje si!e in ki nimajo sredstev za kritje nastahh nujnih stroškov;
—	če so v težkem gmotnem po!ožaju zaradi začasne nezapos!enosti in so osta!i brez nujnih sredstev za preživijanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu do!žni preživ!jati. Nada!jni pogoj za dodehtev družbene materiaine pomoči v tem primeru je, da je občan prijav!jen pri skupnosti za zapos!ovanje in se tam redno jav!ja, ter nima možnosti pri!ožnostnega zaslužka;
—	če zaradi nizkih dohodkov in nasp!oh s!abih gmotnih razmer ne morejo sami kriti stroškov nabave ozimnice in kurjave a!i šo!skih potrebščin za otroke;
—	v drugih nujnih primerih.
Pomoč po tem č!enu je pravi!oma enkratna, oziroma v težjih primerih začasna.
9.	č!en
Ne g!ede na vse do!očbe tega pravi!nika nima pravice do družbene materia!ne pomoči oseba, ki forma!no sicer izkaže, da izpo!njuje pogoje za dodehtev pomoči po tem pravi!niku, se pa na pod!agi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v s!abih gmotnih razmerah in torej materiale pomoči ni nujno potrebna.
Pri ocenjevanju okohščin po tem č!enu se upošteva tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje sociaine prob!ematike.
10.	č!en
Pravica do materiale pomoči traja, dok!er občan izpo!njuje pogoje, ki jih do!oča ta pravi!nik.
Sprememba dejstev in okohščin, ki so bi!e podlaga za dodelitev in za do!očitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne nasled-njega meseca ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ah drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno.
Spremembo dejstev in okohščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
IH. OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI
11.	člen
Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so:
1.	Denarne pomoči:
—	stalna denarna pomoč kot edini vir ah kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje;
—	dodatek za pomoč in postrežbo;
—	denarna pomoč družini;
—	začasna denarna pomoč;
—	enkratna denarna pomoč;
2.	Doplačilo ah plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih;
3.	Dodatek za drobne osebne izdatek (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ah v drugi družini;
4.	Doplačilo ah plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini;
5.	Plačilo ah doplačilo k stroškom izvajanja nege oziroma pomoči in postrežbe občanov na njihovem domu ter plačilo ah doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu;
6.	Plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane.
12.	člen
Skupščina občinske skupnosti letno s sklepom določi:
1 višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje, vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skuptiosti socialnega skrbstva Slovenije;
2.	višino dodatka za pomoč in postrežbo;
3.	najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči;
4.	višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ah doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu in drugim upravičencem;
5.	najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini ter nege celotne oskrbe občana na njegovem domu oziroma postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen).
A. DENARNA POMOČ
Splošne določbe
13.	člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14.	člen
Stalna ah začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (n. pr. plačilo računov za prehrano ah prenočišče, za nabavo živil, ipd ), ne izhaja kaj drugega.
15.	člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnejm besedilu, upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji.
Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (bzične ah pravne), če je to bolj smotrno in v primerih, ko se ugotovi ah utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč, oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.
16.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, da še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino.
Stalna denarna pomoč
17.	člen
Stalna denarna pomoč se dodeh polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeh za nedoločen čas.
Stalna denarna pomoč kot edini vir preživljanja
18.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ah dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi. Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ah drugimi osebami, ah če živi sam.
392
URADNE OBJAVE
16. oktobra 1981 — Št. 29
(e občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem č!enu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarne pomoči kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. in 30. člena tega pravilnika.
19.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov, in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati in ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev .za preživljanje (1. točka 12. člena).
(e občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 25 % nižja denarna pomoč kot če bi žive! sam (75 %)
20.	člen
V	težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Stalna denarna pomoč ko! dopolnilni vir preživljanja
21.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (že živi sam), oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oz. če za predšolske otroke ne dosega 50 % tega zneska.
Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno osebo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22.	člen
Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca oziroma partnerja, s katerim živi občan, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, starše oziroma otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
23.	člen
V	dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek se štejejo tudi subvencije, do katerih je upravičen občan ali člani njegove družine.
V	dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo.
24.	člen
Če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek, se le ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določa vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
25.	člen
V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati:
—	bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva;
—	večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževalnih članov kmečkega gospodinjstva;
—	posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča.
Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problematike in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26.	člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika.
Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika.
Dodatek za pomoč in postrežbo
27.	člen
Invalidninm osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebe postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova in če živijo v domači oskrbi.
Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oz. zakonec in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo.
Dodatek za pomoč in postrežbo se dodeli največ do višine, ki jo priznava Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Denarna pomoč družim
28.	člen
Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ki so nesposobni za pridobitno delo tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika) in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini.
Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
29.	člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
Če pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se de! zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zgotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno — nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti de! zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba.
30.	Ren
Višina denarne pomoči družini^ skupaj z vsemi dohodki iz 25. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in po-
16. oktobra 1981 — Št. 29
URADNE OBJAVE
393
strežbo in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroke plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21 člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika.
(e je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu členu dodeli tudi dodatke Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločba o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno.
Začasna denarna pomoč
31.	člen
Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo. oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česa jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev.
(as (obdobje od — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
32.	člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
33.	člen
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pašo takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
,	'	34. člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
35.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika in ni nujno da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
B PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH
36.	člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v občini delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena — ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena, in prvega odstavka 20. člena.
Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. K razliki je treba prišteti še pripadajoči dodatek za drobne osebne izdatke po 39. členu tega pravilnika (žepnina), ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov.
37.	člen
Materialna pomoč v obliki -delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 36. členu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnga plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi.
38.	člen
Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 36. člena tega pravilnika in ki ne dajejo svojega prispevka že ha podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega drugega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanni) in občinska skupnost.
Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti v rokih določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen, če ni izredno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu.
Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 54. ali 55. členu tega pravilnika.
C.	DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPNINA)
39.	člen
Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina).
Občani, ki plačujejo de! oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 36. člena tega pravilnika.
Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem ali posredno preko socialnih zavodov.
40.	člen
Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 43. člena tega pravilnika.
\ ^
C. OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI
41.	člen
Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih ali se ne morejo oskrbovati sami in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini. ,
394
URADNE OBJAVE
16. oktobra 1981 — $t. 29
V	nujnih primerih se !ahko odobri materiata pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 36. člena tega pravilnika.
42.	člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru, je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, za višje materialne stroške, ipd.
43.	člen
Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 42. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime) v kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek 15. člena).
44.	člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za priživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljav-ljana zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe
1.	in 3. odstavka 38. člena tega pravilnika.
D.	PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA
45.	člen
Občani iz 2. člena in 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri.
46.	člen
V	primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 42. člena ter določbe 38 in 43. člena če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 39. in 40. člena tega pravilnika.
E.	PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE
47.	člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa, (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrečeno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje.
48.	člen
Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prejšnjega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost.
Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti.
Če starši nočejo skleniti sporazuma iz prvega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo $ sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom Zakona o zakonski zvezi iz družinskih razmerij s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena.
49.	člen
Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumem o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti:
—	starost rejenca;
—	zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdra-stveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca;
—	življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbeno aktivnost ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca;
—	stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oz. rejniku;
—	časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez.prekinitve, po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto, po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic, itd).
50.	člen
Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oz. rejnika in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec.
Oskrbnine za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej.
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz L odstavka 48. člena tega pravilnika.
51.	člen
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka.
Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispeka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno, svet za varstvo otrok in družine odloči, ali naj Oblinska skupnost ukrepa v skladu z 133. členoma zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za varstvo otrok in družine Občinske skupnosti sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživininske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI
52.	člen
Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neopravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči.
53.	člen
Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (n pr. pokojnino, preživnino ipd ),
čS .iŽ - \	.bt
16. oktobra 1981 — št. 29
URADNE OBJAVE
395
ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma, ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja brez družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči.
54.	člen
V	vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen ZZZDR).
55.	člen
Ob smrti občana, ki je prejema! družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, vendar le v primeru, če so zapustnikovi dediči sami gmotno ogroženi.
„	^	56. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 56-12/80-81
Predsednik skupščine OSSS Piran:
BOGOMIL LISJAK 1. r.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST
OBČINE PIRAN ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
Na podlagi 7. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77), 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Piranu in 13. člena samoupravnega sporazuma o organiziranju in vključitvi samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem v Samoupravno-komu-nalni interesni skupnosti Piran, je skupščina samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem na seji dne 6. 7. 1979 sprejela
STATUT
SAMOUPRAVNE ENOTE ZA UPRAVLJANJE STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Samoupravna enota za upravljanje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini občine Piran (v nadaljnem besedilu: samoupravna enota) je najvišja samoupravna organizacija samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran (v nadaljnem besedilu: komùnalna skupnost) v kateri delovni ljudje in občani uresničujejo specifične interese na področju upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini občine Piran.
Samoupravna enota opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Samoupravna enota je vključena in deluje v okviru komunalne skupnosti Piran.
3.	člen
S tem statutom se določa temeljne in statusne določbe, cilje in naloge ter dejavnost enote, samoupravljanje enote, način upravljanja in oddajanja stavbnega zemljišča, razmerje med samoupravno enoto, uporabniki, izvajalci in komunalno skupnostjo, reševanje sporov, samoupravni nadzor, način opravljanja strokovnih nalog za samoupravno enot, vsebino zapisnikov in sklepov organov upravljanja in druga statutarna vprašanja.
^	4* člen	, y ibrt r živeta
Uelo samoupravne enote je javno.
Javnost dela samoupravne enote se zagotavlja s tem, da so vse seje skupščine in drugih organov upravljanja javne.
O vseh svojih važnejših odločitvah obvešča skupščina javnost preko sistema obveščanja komunalne skupnosti Piran.
2.	Statusne določbe
5.	člen
Samoupravna enota je ustanovljena v statutom komunalne skupnosti Piran in s samoupravnim sporazumom o organiziranju in vključitvi samoupravne enote v komunalno skupnost Piran.
6.	člen
Samoupravna enota je družbeno pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi, njen statut ter samoupravni sporazum o organiziranju in vključitvi samoupravne enote v komunalno skupnost in ta statut.
Samoupravno enoto predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo predsednik Izvršnega odbora.
7.	člen
Samoupravna enota posluje pod imenom: SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST PIRAN — ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM PIRAN in se v italijanskem jeziku glasi:
COMUNITÀ D'INTERESSE AUTOGESTITA PER LE ATTIVITÀ COMUNALI PIRANO — UNITA PER L'AMMINISTRAZIONE DELLE AREE EDIFICABILI PIRANO.
Sedež samoupravne enote je v Piranu.
Samoupravna enota ima svoj žig okrogle oblike z vsebino:
Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem Piran in v italijanskem jeziku: Comunità d'interesse autogestita per le attività comunali Pirano — Unita per l'amministrazione delle aree edificabili Pirano.
8.	člen
V pravnem prometu z drugimi samoupravna enota odgovarja omejeno le v okviru sredstev s katerimi razpolaga za svojo dejavnost.
II. CILJI IN NALOGE SAMOUPRAVNE ENOTE
1.	Cilj! enote
9.	člen
Cilji samoupravne enote so zlasti:
—	ugotavljati, oblikovati in uveljavljati skupne interese uporabnikov in izvajalcev ter splošne družbene interese na področju upravljanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
—	zagotoviti optimalno in smotrno gospodarjenje s stavbnim zemljiščem,
—	skrbeti za povezovanje in vključevanje ugotovljenih skupnih interesov s splošnimi družbenimi interesi.
10.	člen
Skupni interesi delovnih ljudi in občanov v smislu tega statuta so predvsem:
—	da si ustvarijo pogoje za hitrejši ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij,
__ da si izboljšajo svoje komunalne in stanovanjske razmere,
—	da se upravlja in razpolaga s stavbnim zemljiščem v skladu z njegovo naravo in namenom pod pogoji, ki jih določa zakon,
__ da se z združevanjem sredstev zagotovi financiranje dejavnosti
na področju urejanja stavbnega zemljišča,
—	drugi interesi, katere ugotovi zbor delegatov enote in skupščina komunalne interesne skupnosti Piran.
11.	člen
Pri uresničevanju skupnih interesov bodo uporabniki in izvajalci upoštevali tudi naslednje družbene interese:
—	da bo urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v skladu s politiko skupščine občine Piran in v okviru njenih planov,
—	da bo urejanje stavbnega zemljišča v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom in redom ter sanacijskim načrtom na vseh območjih občine Piran,
396
URADNE OBJAVE
16. oktobra 1981 so
—	da bo gospodarjenje s sredstvi za urejanje stavbnega zemljišča smotrno in racionalno,
—	druge splošne družbene interese, katere opredeli z ustreznim aktom pristojni organ skupščine občine Piran.
2.	Naloge samoupravne enote
12.	člen
Samoupravna enota opravlja predvsem naslednje naloge in dejavnosti:
—	uresničuje cilje določene s tem statutom,
—	upravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da skrbi da se stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter, da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti,
—	sprejema srednjeročne piane in letne programe za urejanje stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje,
—	oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem.
—	daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi racionalnejše in učinkovitejše urejanje in uporaba stavbnega zemljišča,
—	načrtujem zbira in razporeja sredstva za urejanja stavbnega zemljišča,
—	oddaja stavbna zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo,
—	opravlja nadzor nad deli, geodetsko dejavnost in druge strokov-no-tehnične naloge pri urejanju in opremljanju stavbnega zemljišča,
—	opravlja druge naloge s področja upravljanja in urejanja stavbnega zemljišča, ki jih določa zakon, odlok skupščine občine Piran, samoupravni sporazumi in ta statut.
IH. UPRAVLJANJE SAMOUPRAVNE ENOTE
13.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti preko svojih delegatov v organih upravljanja samoupravne enote.
Samoupravna enota ima naslednje organe upravljanja:
—	skupščina samoupravne enote,
—	izvršni odbor,
—	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
1.	Skupščina samoupravne enote
14.	člen
Skupščina samoupravne enote je najvišji organ upravljanja samoupravne enote in je sestavljena po delegatskem principu ter šteje 20 delegatov.
Skupščino sestavljata dva zbora:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 13 delegatov,
—	zbor izvajalcev, ki šteje 7 delegatov.
13. člen
V skupščino samoupravne enote delegirajo:
—	Krajevna skupnost Piran
—	Krajevna skupnost Portorož
—	Krajevna skupnost Lucija
—	Krajevna skupnost Strunjan
—	Krajevna skupnost Sečovlje
—	Krajevna skupnost Nova vas, Padna, Raven
—	državni organi in družbeno-politične organizacije
—	zdravstvo, social, skrb., otroško varstvo, prosveta in kultura
—	samoupravna stanovanjska skupnost Piran
—	turistično hotelsko podjetje Portorož in *Bemardin-Riviera*
—	Splošna plovba Piran
—	DROGA Portorož
—	Komunalno podjetje Piran in Instrameta!
k) v zh*f Izvajalcev:
—	Komunalno podjetje Piran TOZD Komunala	1 delegata
—	organizacija, ki opravlja strokovna opravila s področja upravljanja in urejanja stavbnega
zemljišča	1 delegata
1 delegata 1 delegata 1 delegata ! delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata
1 delegata 1 delegata
1 delegata 1 delegata ! delegata 1 delegata
—	CVETJE Portorož	1	delegata
—	Invest biro Koper	1	delegata
—	Elektro Koper	1	delegata
—	Rižanski vodovod Koper	1	delegata
—	PTT Koper	*	delegata
16.	člen
Delegate v skupščino samoupravne enote delegirajo uporabniki in to krajevne skupnosti preko sveta krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije preko delavskega sveta ali drugega organa upravljanja.
17.	člen
Kadar skupščina komunalne skupnosti Piran odloča o ključnih vpra-šanjih, ki se nanašajo na upravljanje s stavbnim zemljiščem, se v delu skupščine komunalne skupnosti vključi skupščina samoupravne enote, kot tretji zbor ali kot enotni zbor skupščine komunalne skupnosti z vsemi pravicami odločanja.
Skupščina samoupravne enote sodeluje kot tretji zbor ali enotni zbor skupščine komunalne skupnosti Piran, kadar skupščina odloča o naslednjih zadevah s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem:
__ ko sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja po-
membnih komunalnih dejavnosti,
__ ko odloča o osnovni politiki srednjeročnih in letnih programov
finančnem načrtu in zaključnem računu samoupravne enote,
—	ko obravnava predloge predpisov, ki se nanašajo na upravljanje s stavbnim zemljiščem,
—	v drugih primerih, če tako sklene skupščina komunalne skupnosti Piran.
2.	Naloge in pristojndsti skupščine enote
18.	člen
Skupščina samoupravne enote ima naslednje naloge in pristojnosti:
—	sprejema statut samoupravne enote in druge samoupravne splošne akte,
—	sprejema srednjeročni plan in program urejanja stavbnega zemljišča ter letni program dela samoupravne enote,
—	sprejema letni finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun samoupravne enote,
—	v soglasju s komunalno skupnostjo Piran sklepa o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom s področja urejanja in gospodarjenja s stavbnim zemljiščem,
—	obravnava poročila o poslovanju samoupravne enote,
—	voli in razrešuje predsednika in namestnika zbora delegatov,
—	voli in razrešuje predsednika in člane izvršnega odbora in komisije za oddajanje stavbnega zemljišča,
—	v soglasju s skupščino komunalne skupnosti imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe enote,
—	enkrat letno poroča o svojem delu uporabnikom in izvajalcem in skupščini komunalne skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki izvirajo iz samoupravnih pravic in obveznosti s področja upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem.
3.	Seje in način odiočanja skupščine samoupravne enote
19.	člen
Seje skupščine samoupravne enote sklicuje in vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina na prvi seji.
Predsednika skupščine nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina na prvi seji po enakem postopku kot predsednika skupščine.
Sejo posameznih zborov vodi predsednik zbora, ki ga izvoli zbor na prvi seji. Predsednika zbora nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti njegov namestnik, ki ga izvoli zbor po enakem postopku kot predsednika.
-20. člen
Seje skupščine samoupravne enote se sklicuje po potrebi, vendar najmanj trikrat letno. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to predlaga:
—	eden od zborov,
—	izvršni odbor,
izvršilni odbor komunalne skupnosti Piran, organ samoupravnega nadzora.
URADNE OBJAVE
397
16. oktobra 1981 — Št. 29
V	primerih iz prejšnjega odstavka mora predsednik skupščine sklicati sejo najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je preje! zahtevo za sklic seje.
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno sprejemata odločitve v skupščini samoupravne enote na skupni seji.
Skupščina je sklepčna, če je na seji prisotna dve tretjini delegatov vsakega zbora. Sklep skupščine je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmeta oba zbora z dvotretjinsko večino glasov na seji prisotnih delegatov.
22.	člen
Če odločitev ni bila sprejeta v enakem besedilu obeh zborov, se prične usklajevalni postopek med obema zboroma. Usklajevalni postopek prične komisija v katero imenujeta vsak zbor dva člana. Komisija prouči vprašanje o katerih zbora nista dosegla soglasja in izdela predlog rešitve ter ga posreduje skupščini v ponovno odločanje.
V	kolikor zbora oz. skupščina niso dosegli soglasja o predlogu komisije, obvesti skupščina o tem izvršilni odbor komunalne skupnosti Piran, ki začasno odloči o spornem vprašanju, razen v primeru, ko gre za volitve in imenovanja.
23.	člen
Delegat se mora pred sejo zbora izkazati s pooblastilom.
24.	člen
Seje skupščine pripravlja predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikom izvršnega odbora in vodjo strokovne službe enote.
25.	člen
Sklic seje skupščine, vabilo in gradivo, mora biti dostavljeno delegacijam najmanj 10 dni pred sejo.
Delegacijam je treba poslati gradivo za sejo najmanj v tolikih izvodih, kolikor delegirajo delegatov.
26.	člen
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja, sklicuje in vodi seje skupščine,
—	podpisuje akte in sklepe skupščine,
—	zastopa skupščino pred tretjimi osebami,
—	spremlja izvajanje sklepov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Funkcija predsednika skupščine ni profesionalna.
27.	člen
Predsednik zbora nima smiselno enake pravice in dolžnosti ter odgovornost, kot jih ima po določilih tega statuta predsednik skupščine.
4.	Izvršni odbor
t	28. člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine in ima predsednika ter 6 članov.
Predsednika izvršnega odbora, njegovega namestnika in člane izvršnega odbora izvoli skupščina samoupravne enote za dobo štirih let.
Predsednika izvršnega odbora, njegovega namestnika in člane se izvoli iz vrst delegatov skupščine in drugih delovnih ljudi in občanov. Izvršni odbor mora biti tako sestavljen, da se v njem zastopani člani glavnih področij, ki združujejo interese v samoupravni enoti in da je v njem večina članov uporabnikov.
29.	člen
Izvršni odbor ima zlasti naslednje naloge in pristojnosti:
—	pripravlja predloge in gradivo za seje skupščine,
—	uresničuje sklepe skupščine,
—	obravnava in predlaga skupščini plane, programe in predloge samoupravnih splošnih aktov,
sprejema ukrepe za izvajanje samoupravnih sporazumov in dogovorov, planov, programov in finančnega načrta,
obravnava vprašanja in pobude s področja delovanja samoupravne enote,
sklepa o razpisih natečajev za oddajanje stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo,
— odloča o drugih zadevah, ki mu jih naloži v izvršitev skupščina samoupravne enote.
Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren skupščini samoupravene enote.
30.	člen
Izvršni odbor dela in odloča na sejah. Seje izvršnega odbora se sklicuje po potrebi.
Seja izvršnega odbora je sklepčna, če je na njej prisotnih najmanj dve tretjini članov, sklepe oz. odločitve pa sprejema z večino glasov vseh članov.
31.	člen
Seje izvršnega odbora pripravlja, sklicuje in vodi predsednik izvršnega odbora. Predsednik pripravlja seje izvršnega odbora v sodelovanju z vodjem strokovne službe enote.
Vabilo za sejo z ustreznim gradivom mora biti dostavljeno članom izvršnega odbora najmanj 5 dni pred sejo.
32.	člen
Razen nalog iz prejšnjega člena, opravlja predsednik izvršnega odbora še naslednje:
—	podpisuje akte in sklepe izvršnega odbora,
—	spremlja izvajanje sklepov izvršnega odbora,
—	sodeluje pri pripravah sej skupščine enote,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži izvršni odbor.
Za svoje delo odgovarja predsednik izvršnega odbora izvršnemu odboru in skupščini samoupravne enote.
Funkcija predsednika izvršnega odbora ni profesionalna.
5.	Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča
33.	člen
Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo ima predsednika in 4 člane, ki jih izvoli skupščina samoupravne enote iz vrst občanov in delovnih ljudi. Petega člana imenuje vsaka krajevna skupnost in je pristojen odločati o zadevah, ki se nanašajo na krajevno skupnost, ki ga je imenovala.
Komisija iz prejšnjega odstavka obravnava ponudbe za oddajo stavbnega zemljišča ter sklepa o oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo , na podlagi politike, ki jo določa skupščina samoupravne enote in skupščina komunalne skupnosti v skladu z odlokom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Piran.
!V. STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNE ENOTE
34.	člen
Za opravljanje nalog in opravil za delo skupščine enote in njenih organov ter za opravljanje vseh strokovnih opravil s področja upravljanja stavbnega zemljišča samoupravna enota organizira strokovno službo.
Samoupravna enota organizira skupno strokovno službo s samoupravno komunalno skupnostjo, lahko pa tudi s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in drugimi skupnostmi.
Strokovna služba se organizira in ustanovi kot delovna skupnost samoupravne enote oz. skupne strokovne službe.
35.	člen
Razmerja med samoupravno enoto in n urejajo s samoupravnim sporazumom o nostih in odgovornostih. Ta sporazuast
—	medsebojne pravice, obveznosti m lovne skupnosti in samoupravne enota,
—	pravice, obveznosti m o4powotnosti ljanje dela samoupravne
—	osnove in merila zt skupno porabo delavcev
—	pooblastila in spodar jen je s sredstvi kritje materialnih ttroikov in delovne skupnosti,
—	način
Delo delovne skupnosti enote.
398
URADNE OBJAVE
16. oktobra 1981 — Št. 29
8!
V. TEMELJNA RAZMERJA PRI UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
37.	člen
Samoupravna enota opravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lasti v skladu z zakonom, odlokom skupščine občine Piran, samoupravnim sporazumom o organiziranju in vključitvi samoupravne enote v komunalno skupnost Piran in s tem statutom.
38.	člen
Zaradi usklajevanja planov družbeno-ekonomskega in prostorskega razvoja, programov družbeno-usmerjene stanovanjske gradnje ter izgradnje drugih objektov in gospodarskih dejavnosti in zaradi uresničevanja drugih samoupravnih ciljev, samoupravna enota sodeluje preko komunalne skupnosti Piran, s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter lahko sporazumno z njimi oblikuje skupna delovna telesa, sodeluje po svojih delegatih v organih ter skupnostih in razvija druge oblike medsebojnega sodelovanja.
. 2. Urejanje stavbnega zemljišča
39.	člen
Stavbno zemljišče se mora urejati v skladu z urbanističnim načrtom in zazidalnim načrtom ter srednjeročnim planom in letnim programom o urejanju stavbnega zemljišča.
Pri urejanju stavbnega zemljišča je treba praviloma upoštevati tak vrstni red del, da se preprečijo poškodbe na že dokončanih komunalnih napravah in objektih in, da so stroški za urejanje kar najbolj ustrezni.
Stavbno zemljišče se ureja z zelenimi površinami, otroškimi igrišči, električno, vodovodno, telefonsko in drugo napeljavo, s cestami in drugimi objekti.
40.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za izgradnjo in opremljanje stavbnega zemljišča.
Podrobneje ureja način urejanja in opremljanja stavbnega zemljišča srednjeročni plan in letni program o urejanju in opremljanju stavbnega zemljišča, ki ga sprejme skupščina samoupravne enote na način in po postopku, ki ga določa zakon in ta statut.
3.	Planiranje, programiranje urejanja stavbnega zemljišča	,
41.	člen
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča temelji na srednjeročnih planih in letnih programih.
42.	člen
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča temelji na razvojnih načrtih temeljnih in drugih delovnih organizacij združenega dela, kra-jefvnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in občin ter predstavlja uskladitev potreb teh organizacij in skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje in opredeljuje vire in način združevanja potrebnih namenskih sredstev.
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča mora zagotoviti, da bo predvideni obseg in dinamika de! v skladu s potrebami določenimi z razvojnimi načrti organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka da bo glede na lokacijo objektov enakih ali podobnih dejavnosti zagotovljena tehnološka in funkcionalna povezanost in racionalnost ter da bodo izvršena dela omogočala nadalnjo dopolnitev komunalnega in bivalnega standarda naselja.
43.	člen
Letni program urejanja stavbnega zemljišča obsega:
—	podatke o legi in namenski rabi zemljišča, ki je predvideno za ureditev v programiranem obdobju,
—	obseg in strukturo de! pri pripravi in opremljenost stavbnega zemljišča,
—	vrednost predvidenih de! po posameznih področjih in vrednost skupnih del,
—	terminski plan za izvedbo posameznih del,
—	način financiranja del, vire sredstev, nosilce obveznosti financiranja in dinamiko angažiranja sredstev.
44.	člen
Pri planiranju in programiranju urejanja stavbnega zemljišča je treba upoštevati tudi pomen, ki ga imajo objekti za naselje ali širše območje, prednost del, stopnjo urejenosti in druge elemente, ki jih glede na urejanje in opremljanje stavbnega zemljišča določa zakon
45.	člen
Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča mora biti v skladu s srednjeročnim planom in letnim programom komunalne skupnosti Piran ter srednjeročnim programom razvoja občine Piran.
Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča se sprejme v roku. na način ter po postopku, ki jih določa statut komunalne skupnosti Piran za sprejemanje njenih planov in programov
46.	člen
Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča sprejme skupščina samoupravne enote, potrdita pa ga skupščina komunalne skupnosti Piran in skupščina občine Piran.
47.	člen
Letni program urejanja stavbnega zemljišča mora vsebovati tudi stroške poslovanja strokovne službe, ki so potrebni za izvajanje programa samoupravne enote.
4.	Finandnnje urejanja stavbnega zemljišča
48.	člčn
Urejanje stavbnega zemljišča financira samoupravna enota (uprav-ljalec zemljišča), temeljne'in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, samoupravne organizacije in skupnosti, stanovanjske zadruge in investitorji tako, da so stroški urejanja stavbnega zemljišča porazdelijo po kriterijih in merilih, ki jih določa zakon.
49.	člen
Investitor je dolžan povrniti samoupravni enoti stroške za pripravo stavbnega zemljišča, razen stroškov, ki se po zakonu ne vrnejo.
Sorazmerni de! stroškov za ureditev oz. pripravo stavbnega zemljišča se določi na podlagi povprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto na določenem območju.
Povprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih naprav in objektov na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom skupščine občine Piran namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega povprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi komunalna skupnost (v soglasju s skupščino občine Piran).
50.	člen
Dejavnost samoupravne enote in uresničevanje njenih planov in programov se hnancira predvsem iz naslednjih virov:
—	iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
—	iz dela stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovorita komunalna skupnost in stanovanjska skupnost,
—	iz prispevka investitorja za komunalno urejanje stavbnega zemljišča,
—	iz sredstev pridobljenih za oddajanje stavbnega zemljišča,
—	iz namenskih sredstev določenih v občinskem proračunu.
—	iz sredstev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti, ki so namensko združena na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	iz najetih posojil in drugih virov.
51.	člen
Natančnejše se viri sredstev in način financiranja nalog in dejavnosti samoupravne enote določijo z letnim finančnim načrtom samoupravne enote.
52.	člen
Letni finančni načrt samoupravne enote mora biti v skladu s finančnim načrtom komunalne skupnosti Piran.
Letni finančni načrt samoupravne enote sprejme skupščina samou-
16. oktobra 1981 — Št. 29
URADNE OBJAVE
399
pravne enote, potrdi pa ga skupščina komunalne skupnosti Piran.
Letni finančni načrt se sprejme v rokih ter na način in po postopkih, ki jih določa statut komunalne skupnosti Piran za sprejemanje njenega finančnega načrta.
53.	člen
Sredstva samoupravne enote se zbirajo na ustreznem računu pri
V primeru, da dotok sredstev iz rednih virov ne poteka po finančnem načrtu dohodkov, lahko samoupravna enota preko komunalne skupnosti Piran najame premostitvene kredite pri poslovnih bankah.
5.	Finančno poslovanje samoupravne enote
55.	člen
Samoupravna enota sprejema letni finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun po veljavnih predpisih.
Finančno poslovanje samoupravne enote vodi računovodstvo strokovne službe.
56.	člen
Odredbodajalec za sredstva samoupravne enote je predsednik izvršnega odbora samoupravne enote.
Za zakonito finančno poslovanje samoupravne enote poleg odredbodajalca odgovarja računovodja.
Listine finančno materialnega poslovanja samoupravne enote so-podpisuje vodja strokovne službe samoupravne enote.
6.	Oddajanje stavbnega zemljišča v družbeni tastnini
57.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini oddaja samoupravna enota v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnje stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
58.	člen
Oddajanje stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Piran oziroma občinskim odlokom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora.
59.	člen
Natančnejše se način in postopek za oddajanje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini uredi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina samoupravne enote in potrdi skupščina komunalne skupnosti Piran.
VI	RAZMERJA MED SAMOUPRAVNO ENOTO, UPORAB
NIKI,
IZVAJALCI IN KOMUNALNO SKUPNOSTJO
60.	člen
Samoupravna enota poroča o svojem delu uporabnikom in izvajalcem najmanj enkrat letno.
Samoupravna enota obravnava in upošteva smernice in priporočila uporabnikov in izvajalcev in komunalne skupnosti Piran.
^	6L člen
Uporabniki in izvajalci imajo do samoupravne enote predvsem naslednje obveznosti:
da delegirajo in pošiljajo svoje delegate na seje skupščine samoupravne enote in njenih organov,
da obravnavajo in dajejo predloge ter pripombe na programe in plane samoupravne enote,
**** da dajejo pobude za reševanje vprašanj s področja urejanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem in predloge ter pobude, ki se nana-Sajo na uresničevanje njihovih interesov in ciljev samoupravne enote.
62.	člen
Razmerja med samoupravno enoto in komunalno skupnostjo Piran morajo predvsem temeljiti iz usklajenosti planov in programov dejavnosti.
Komunalna skupnost Piran ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
da zagotavlja samoupravni enoti pogoje za normalno delovanje in uresničevanje njenih samoupravnih funkcij v skupščini komunalne skupnosti kot to določa statut komunalne skupnosti Piran,
—	da skupščina komunalne skupnosti potrjuje programe, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju samoupravne enote,
—	da skupščina komunalne skupnosti daje soglasje k statutu samoupravne enote in k imenovanju vodje strokovne službe samoupravne enote.
63.	člen
Samoupravna enota prispeva sorazmerni del sredstev za pokrivanje poslovnih stroškov komunalne skupnosti Piran.
Delež sredstev samoupravne enote v smislu prejšnjega odstavka je odvisen od višine sredstev za poslovne stroške, ki jih vsako leto določi skupščina komunalne skupnosti Piran.
VII	REŠEVANJE SPOROV MED SAMOUPRAVNO ENOTO IN KOMUNALNO SKUPNOSTJO PIRAN
64.	člen
Morebitne spore poslovne ali samoupravne narave, rešujeta samoupravna enota in komunalna interesna skupnost sporazumno, če ne pride do sporazuma pa preko arbitraže v katero imenuje vsaka skupnost po dva člana, petega člana, ki je predsednik arbitraže pa imenuje Izvršni svet SO Piran.
Če ne pride do soglasnosti pri odločanju arbitraže, odloči o sporu pristojno pravobranilstvo samoupravljanja v zadevah samoupravne narave, v zadevah poslovne narave pa ustrezna komisija Zveze komunalnih skupnosti SR Slovenije.
VIII.	SAMOUPRAVNI NADZOR
65.	člen
Samoupravni nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o organiziranju in vključitvi samoupravne enote v komunalno skupnost Piran, določil tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov samoupravne enote, izvajanja programov in načrtov enote, izvajanja sklepov samoupravnih organov in, če se odgovorno in družbeno-eko-nomsko uporabljajo družbena sredstva ter uresničujejo druge pravice, dolžnosti in interesi delovnih ljudi in občanov, ki te interese združujejo v samoupravni enoti in nadzor nad delom vodje strokovne službe enote, opravlja odbor za nadzor nad delom komunalne skupnosti Piran, ki ga določa statut skupnosti.
IX.	STATUT IN DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
66.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte samoupravne enote sprejme skupščina samoupravne enote
Statut in drugi samoupravni splošni akti samoupravne enote morajo biti pred sprejetjem v javni razpravi, ki traja najmanj 30 dni.
67.	člen
Statut in drugi samoupravni splošni akti samoupravne enote morajo biti v skladu z ustavo, zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Piran, s samoupravnim sporazumom o organiziranju in vključitvi samoupravne enote, za upravljanje s stavbnim zemljiščem v samoupravno komunalno interesno skupnost za območje občine Piran in v skladu z njenim statutom.
K statutu samoupravne enote daje soglasje skupščina komunalne skupnosti in skupščina občine Piran.
68.	člen
Statut in drugi samoupravni splošni akti samoupravne enote so sprejeti, če je za njih glasovalo več kot dve tretjini vseh delegatov skupščine samoupravne enote.
400
URADNE OBJAVE
16. oktobra 1981 — Št. 29
—69. člen
Statut in samoupravni splošni akti samoupravne enote začenjajo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Ko začnejo veljati samoupravni splošni akti samoupravne enote, jih je treba dostaviti podpisnikom samoupravnega sporazuma.
70 člen
Statut in samoupravne splošne akte samoupravne enote se po potrebi spremeni in dopolni na pobudo skupščine samoupravne enote, na pobudo izvršnega odbora skupščine komunalne skupnosti Piran ali če
to zahteva zakon
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov samoupravne enote se sprejemajo po enakem postopku kot je s tem statutom določeno za sprejemanje statuta in samoupravnih splošnih aktov.
X.	STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNE ENOTE
71.	člen
Administrativna, tehnična in finančna opravila za samoupravno enoto in njene organe opravlja starokovna služba enote kot delovna
skupnost enote.
Samoupravna enota pa lahko posamezna strokovna opravila poveri drugi, za taka dela usposobljeni delovni organizaciji s pogodbo
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72.	člen
Priprave za ustanovno sejo skupščine samoupravne enote, ki bo sprejela ta statut bo opravi! iniciativni odbor, ki ga je imenovala skupščina občine Piran.
73.	člen
Samoupravna enota se mora konstituirati do 1. 07. 1979.
Samoupravna enota mora začeti poslovati po določilih tega statuta najpozneje do 1. 01. 1980.
74.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Piran, dne 6. 07. 1979.
Predsednik skupščine samoupravne enote JOŽE PODGORNIK. 1. r.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OB&NE PHtAN
Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran na seji dne 23. 9. 1981 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran ugotavlja, da so spremembe Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran sprejete, ker jih je podpisala večina ustanoviteljev.
2.
Spremembe in ta ugotovitveni sklep se objavi v Uradnih objavah.
3.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 20-01-4/80-81
Piran, 23. septembra 1981
Predsednik skupščine SKIS JOŽE JAMŠEK, 1. r.
Na podlagi 7. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran (Ur. objave, št. 3/77)
sprejmejo
podpisniki Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Piranu (Uradne objave, št. 3/77)
SPREMEMBE
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBČINSKE KOMUNALNE SKUPNOSTI V PIRANU
—	spremeni se naziv sporazuma, ki se pravilno glasi: 'Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran*
—	v 14. členu se v drugi alineji črta število '18* in se nadomesti s
številom '13*;	^
—	v 21. členu se črta besede 'in 8 členov, ki jih imenuje skupščina skupnosti izmed sebe* in se nadomesti z 'podpredsednika in 9 članov*.
Te spremembe začnejo veljati, ko jih sprejme večina udeležencev in potrdi skupščina občine Piran in se objavijo v Uradnih objavah.
PODPISNIKI:
a)	Uporabniki
1.	Krajevna skupnost Lucija, Krajevna skupnost Strunjan, Krajevna skupnost Nova vas, Padna. Raven
2.	HP Droga Portorož — TOZD Kmetijska proizvodnja, Delovna skupnost skupnih služb, TOZD Začimba. THP Portorož—TOZD GH Metropol, TOZD Hotel Piran, TOZD turizem Avditorij, TOZD Pralnica in čistilnica Lucija. Emona hoteli — TOZD Hoteli Bernardin, TOZD Hote! Riviera, VIZ Piran — Center za korekcijo sluha in govora, TOZD Osnovna šola Ciril Kosmač Piran, Dijaški dom 'Baldomirja Sajeta*, TOZD Vzgojno varstveni zavod Lucija, TOZD Osnovna šola Sečlovlje, TOZD Vzgojni zavod 'Elvire Vatovec Strunjan*, Tehnična, pomorska, strojna in elektro šola Piran, Zdravstveni šolski center Piran, Gimnazija Piran. TOZD Vzgojno varstveni zavod Piran. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Piran, Komite občinske konference ZKS Piran, Občinska konferenca SZDL Piran, Predsedstvo občinske konference ZSMS Piran, Splošna plovba Piran, Dom Vojaških vojnih invalidov Strunjan, SGP Slovenija ceste TOZD Gradnje Piran. Lekarna Piran, Komunalno podjetje Piran — DSSS. TOZD Gradbena dejavnost, TOZD Mehanizacija, TOZD Obrtni obrati. Upravni organi občine Piran, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran. Pomorski muzej 'Sergeja Mašera* Piran, Matična knjižnica Piran. Temeljno sodišče v Kopru — Enota v Pirantf, Modno krojaštvo 'Elita* Portorož, Občinski odbor Rdečega križa So ran. Brivnica in česalnica Piran, Istrametal Portorož, Knjigovodski servis Piran
b)	Izvajala
3.	TOZD Elektro Koper, Komunalno podjetje Piran TOZD Komunalne dejavnosti, TOZD za PTT promet, Koper, Rižanski vodovod Koper, Samoupravna stanovanjska skupnosti občine Piran.
OBČ!NSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA tZOLA
Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola je skupščina Občinska skupnost socialnega skrbstva Izola na svoji redni seji obeh zborov dne 24. 12. 1980 sprejela v zvezi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP L
Občinska skupnost aodatnaga skrbstva hots ugotavlja, da jc od skupoo 3728 detavcev zapesten* v občini bota sprejeto samoupravni
URADNE OBJAVE
401
16. oktobra 1981 — Št. 29
— j
sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola 3378 zaposlenih, to je večina udeležencev sporazumevanja.
II.
Na podlagi ugotovitve iz I. točke tega sklepa je samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola sklenjen.
III.
Ta sklep velja takoj.
Štev.: 189
Datum: 24. 12. 1980
Predsednik skupščine: SILVA ŠAMSA 1. r.
Na osnovi 62. člena Ustave SR Slovenije, 36. in 39. člena Zakona p socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sprejemajo delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti, delavci po svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (uporabniki), skupaj z delavci vorganizacijah združenega dela ter skupnostih, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva (izvajalci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IZOLA
!. Splošne določbe
1.	člen
Za organizirano uresničevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju socialnega skrbstva se delavci, delovni ljudje in občani skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti zadovoljujejo potrebe in interese po socialno-skrbstvenih storitvah povezujejo v Občinsko skupnost socialnega skrbstva Izola (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. Ime skupnosti je: ^Občinska skupnost socialnega skrbstva Izola*. Sedež skupnosti je v Izoli, Veluščkova 2.
Delo skupnosti je javno.
H Soustanoviteljstvo skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in Skupnosti socialnega varstva občine Izola
3.	člen
Za usklajevanje politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter z opravljanjem nalog, s katerimi se uresničujejo širši interesi ter terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, se Občinska skupnost socialnega skrbstva Izola skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi združi v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
4.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Izola, skupaj z delovnimi ljudmi organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo na-oge na področju socialnega varstva v občini zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti ustanovijo Skupnost socialnega varstva občine Izola.
3.	člen
^ področja socialnega skrbstva se v Skupnosti socialnega varstva ob-&ne Izola usklajujejo:
programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov, kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode, programi razvoja službe za nego in pomoč na domu ter merila za subvencioniranje stroškov teh uslug,
merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom, program izgradnje in razvoja delavnic pod posebnimi pogoji ter programe usposabljanja,
kriterije za sprejem v delavnico pod posebnimi pogoj:,
—	kriterije za subvencioniranje šolske prehrane,
—	druge naloge po medsebojnem dogovoru.
\	tv -*44.1 ^
III.	Naloge skupnosti	'
6.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti naslednje naloge:
usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan občinske skupnosti socialnega skrbstva;	*
—	usklajujejo predloge storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti;
—	skrbijo za razvoj in izvajanje socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva;
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;
—	sprejemajo program dela in razvoja socialnih zavodov, Centra za socialno delo, sprejemališča za mladoletnike, diciplinskega centra ter delavnice za delo pod posebnimi pogoji;
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in DPO, SO in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov socialne politike;
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo z drugimi občinskimi skupnostmi in republiško skupnostjo socialnega skrbstva, in se dogovarjajo o načinu združevanja sredstev za uresničevanje teh nalog;
—	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
—	organizirajo o povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva.
IV.	Uresničevanje svobodne menjave dela
7.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialno skrbstvenih storitev. Uporabniki so-cialno-skrbstvenih storitev so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih ( v nadaljnem besedilu: uporabniki).
Izvajalci socialnoskrbstvenih storitev so delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti zadovoljujejo potrebe in interese po socialnoskrbstvenih storitvah (v nadaljnem besedilu: izvajalci).
8.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve programi teh storitev oziroma določer^a socialno skrbstvena dejavnost.
9.	člen
Socialno skrbstvo obsega zlasti naslednje storitve in pomoči:
____ storitve v zvezi z izvajanjem določb Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
____ svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
402
16 otaoca '961 — Št 29
URADNE OBJAVE
pn nacrsovacju družme. oskrbi m
vzgog otrok:
—	oskrbo m varstvo v tnph družmah. v sooaimh zavoddi m organizacijah za usposabljanje
—	pomoč posameznikom m družinam pn preprečevanju m zdravljenju alkobohzma m drugA zasvojenosti:
—	sodelovanje pn zagotavljanju pogojev a usposabljanje. deh) m organtzaajo deh mv^hdmh oseb pod posebemn pogop:
—	sodelovanje ph varstvu m
10 Ren
Uporabmki m izvajala na področju socialnega skrbstva vrednotijo rezuhaie deh izvajalcev in njdwv prispevek k ustvarjanju nove vTed-nosn. k povečanju produknvnosti m k razvoju družbe v celoti kot sa-mocpravno dogovorjeno ceno za posamično soaaino skrbstveno stoti-tev. kot poviaalo za opravljeni program teh stontev oziroma za izvajanje določene sooalnoskrbstvene dejavnosti.
M dea
Poviaalo za opravljen program stontev v dogovorjenem obsegu m s predviderum rezultatom mora temeljni orgamzaap združenega deh izvajalcev zagotovit celotm prihodek v tdhkšm visim, da de h va iz njega hhko:
L pokrijejo matenalne stroške, potrebne za opravljanje teh nori-tev:
2.	pokrijejo stroške amomzaaje osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh stontev.
3.	ustvarijo dohodek, ki jim zadošča
a)	da poravnajo obveznostnz dohodka za zadovoljevanje dotočemh skupnih in splošnih družbenih potreb ter drage določene obveznosti m izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka.
b)	da obkkujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. udeleženih ph opravljanju storitev.
c)	da oblikujejo sredstva rezerv v visim predpisamh z zakonom, upoštevajoč tisti del dohodka, ki je ustvarjen s povračilom.
Sredstva, ki jih delava potrebujejo za štritev materialne osnove deh se vračunajo v povračilo, če je tako določeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti
12 Ren
Mšma povračila se dokončno ugotavlja, ko je storitev opravljena. Izvajala imajo med letom pravico do akontaaj na plansko vrednost programa storitev Razhke med prejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povračila se poravnavajo ob koncu leta.
V Združev;
13.Ren
Sredstva za zadovoljevanje potreb po soaainoskrbstvemh storitvah m pomočeh zagotav ljajo na osnovi samoupravnega sporazuma o teme-!jA plana delava organiziram v temeljnih organizacijah združenega deh. delovnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnim občanov opravljajo gospodarsko ah drugo dejavnost.
14	Ren
Višina sredstev, način zagotavljanja sredstev, viri iz katenh se sredstva zagotavljajo ter ukrepi za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti
15	Ren
Nosilci planiranja v skupnosti so uporabniki in izvajalci. Planiranje mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupoe družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega deh uporabnikov
16	. Ren
Osebne, skupne iti celotne družbene potrebe po socialnoskrbstve-nih storitvah uporabniki in izvajalci opredeljujejo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana na osnovi usklajenih elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma.
Skupščina skupnosti skrbi za
temeljih piana m uresničevanje phaa ter oporabmkom m
17.
letno poroča
drugih
Za reševanje sporov, ki nastanejo s samoupravnih odnosov v skupnosti je ženega deh.
YtL
a) SKUPŠČINA
13 Ren
Skupnost opravlja skupščina.
Skupščina skupnosti ona dva zbora:
— zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati dehvcev in drugih organizacijah združenega deh m drugih samoupravah orga-ijah m skupnostih ter delegati delovmh l^h m občanov v krajev-
— zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati dehvcev organtzadj združenega deh na področje socialnega skrbstva ter delegati delovnih ljndi m občanov organiziranih v društvih m družbemh orgaatzaajah. h opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
19	Ren
Število delegatov v posameznem zboru določi sklepom
20	Ren
V skupščino tzvokjo delegaaje delegate za vsako sejo posebej Ph zavzemanju stahšč o vprašan A. o katerih se odhxa v skupščini skupnosti. ravnajo delegati v sklada s smermcami svujgi samoupravnih or-gamzaaj ter temeljnih stahšč delegaci j. ki so jA delegirale. kakor tudi v skhdussplošnimi družbenimi interesiinpotrebanu. vendar sesamo^ stojni pn opredeljevanja in glasovanju.
Delegati so doižm o delu skupščine n o svojem dela obveščati delegacije m temeljne samoupravne organizacije, ki so jA delegirale ter so jim za svoje delo odgovorni.
tzvohta vsak svojega
21	Ren
Zbor uporabnikov m zbor izvajalcev predsednika in podpredsednika
Oba zbora na skupni seji tzvohta predsednika in podpredsednika skupščine Mandatna doba predsednikov m podpredsednikov iz tega Rena traja 4 leta.
22	. Ren
Predsednik skupščine zastopa m predstavlja Njegove naloge podrobneje določa statut
23	. Ren
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov
24	Ren
Skupščina skupnostna seji obeh zborovi
1.	ugotavlja, da so udeleženci skupnosti:
—	sprejeh samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
—	sprejeh samoupravni sporazum o temeljih phna socialnega skrbstva:
—	izvolili delegate v odbor za samoupravni nadzori
2.	voh in razrešuje:
—	predsednika skupščine in namestnika predsednika.
—	predsednike m člane stalnih in občasnih skupnih organov m drugih teles.
—	skupino delegatov za skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in delegate za skupščino socialnega varstva obane Izoh:
3.	imenuje in razrešuje:
—	skupaj z drugimi skupščinami samoupravnih mterestnh skupnosti
v občini vodje skupne strokovne službe.
—	tajnika skupščine skupnosti.
—	odredbodajalce za izvrševanje finančnega načrta skupnosti-
16. oktobra 1981 Št. 29
URADNE OBJAVE
403
—	delegate v organe družbenopolitičnih organizacij in skupnosti,
—	delegate v organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva;
4.	sprejema:
—	statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in program svojega dela,
—	finančni načrt in družbene dogovore,
—	usklajene elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva,
—	plan skupnosti,
—	ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta,
—	predlog cen oziroma povračil za opravljanje socialnoskrbstvenih
storitev,
—	kriterije in merila za pridobitev denarnih pomoči,
—	poročila o delu odborov in drugih delovnih teles,
—	sklepe o podelitvi priznanj za izjemne dosežke na področju socialnega skrbstva,
—	ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
t
$. ustanovi:
—	center za socialno in svetovalno delo,
—	splošni socialni zavod,
—	delavnico pod posebnimi pogoji,
—	skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Izola, delovno skupnost skupne strokovne službe S!S družbenih dejavnosti,
6.	daje soglasje:
—	k statutu centra za socialno delo , splošnih socialnih zavodov in delavnice pod posebnimi pogoji,
—	k imenovanju poslovodnega organa centra za socialdo delo, splošnih socialnih zavodov in delavnice pod posebnimi pogoji;
—	k statutu, programu in razvidu del in nalog skupne strokovne službe
7.	obravnava:
—	poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, strokovne službe ter o izvajanju nalog socialnega skrbstva,
—	poročila organizacij združenega dela o področju socialnega skrbstva,
—	osnutke in predloge zakonov ter drugih predpisov s področja socialnega skrbstva;	,
8.	zagotavlja:
—	stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti. družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter javnosti;
9.	ugotavlja:
—	družbene potrebe in interese po socialnem skrbstvu.
Skupščina skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
25.	člen
V	zboru uporabnikov delegati samostojno:
—	volijo predsednika in podpredsednika zbora,
—	odločajo o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora,
—	ustanavljajo svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, opravljajo druge zadeve, za katere je zbor pristojen po zakonu in
drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
26.	člen
V	zboru izvajalcev delegati samostojno:
—	volijo predsednika in podpredsednika zbora,
odločajo o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora,
—	ustanavljajo svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, opravljajo druge zadeve, za katere je zbor pristojen po zakonu in
drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih. ^
b) SKUPNI ORGANI
27.	člen
Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo ^ izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za pripravljanje predlogov in "jene pristojnosti.
Skupni organi so stalni in občasni. Člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
28.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah. Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
29.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov za mandatno dobo štirih let.
.
30.	člen
Stalni skupni organi skupščine so:
koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnoskrb-stv^ne dejavnosti,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	svet za varstvo otrok in družine,
—	svet za varstvo odraslih.
—	svet za opravljanje spravnega poskusa.
31.	člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnoskrbstvene dejavnosti:
—	opravlja naloge v zvezi z uresničevanjem sistema svobodne menjave dela, pri čemer spremlja stanje in daje skupščini predloge za ustrezne ukrepe,
—	predlaga skupščini v sprejem ceno oziroma povračila za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev,
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumejo v skupščini,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov skupščine,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga ustrezne ukrepe,
—	spremlja izvajanje nalog s področja socialnega skrbstva,
—	spremlja delovanje skupne strokovne službe,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
32.	člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnoskrbstvene dejavnosti ima 9 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov. Statut skupnosti podrobneje določi sestavo in naloge odbora.
33.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih odločata o pravici posameznika in njegovih družinskih članov do materialne pomoči socialnega skrbstva ter v zadevah izvrševanja javnih pooblastil, ki so organom skupnosti zaupane z zakoni.
34.	člen
—	Sveta imata vsak po pet članov, ki jih izvoli skupščina izmed svojih delegatov. Statut skupnosti podrobneje določi sestavo in naloge svetov.
34.	a člen
Svet za opravljanje spravnega poskusa je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze. Svet ima predsednika, namestnika predsednika in tri člane, ki jih imenuje skupščina skupnosti. Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
35.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo ter delovanje skupnosti v izjemnih razmerah. Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine skupnosti. Statut skupnosti podrobneje določa delo in sestavo odbom.
36.	člen
V primeru, da bi nastopite izjemne razmere, mora skupnost prilago-diti svojo organizacijo in deto načrtom za deto v teh razmerah ter ukre-
404
URADNE OBJAVE
16 oktobra 1981 — št. 29
niti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega nosti socialnega skrbstva obalnih občin na podlagi sprejetih stališč ob-stanja	činskih in obalnih družbenopolitičnih organizacij
37.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnim! interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter skupnostmi in krajevnimi skupnostmi.
K. Nadzorstvo
38.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih.
X!. Strokovna služba
42.	člen
Strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov opravlja za skupnost delovna skupnost skupnih služb SIS družbenih dejavnosti Izola.
XU. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, planov, programov in nalog nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Odbor ima 7 članov .
Člane odbora na skupni kandidatni listi volijo in odpokličejo delegacije. Njihova mandatna doba traja 4 leta.
40.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje Komite za družbene dejavnosti Skupščine občine Izola.
X. Sodelovanje med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstv a obal-
43.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina skupnosti ugotovi. da ga je podpisala večina pooblaščenih podpisnikov — ustanoviteljev skupnosti, veljati pa začne, ko da nanj soglasje SO Izola in se objavi v Uradnih objavah.
44.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
45.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola.
41 člen
Način in oblike medsebojnega sodelovanja uredijo občinske skup-
$tevilka: 19&80	'
Datum: 30. 2. 1980