I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN 1 RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE_______ tlenje, 5. septembra 1990 Leto XXIV. Številka 32 Zaslužen predah V letošnji poletni vročini je popoldanska senca, v odmorih med delom, bila še kako dobrodošla. Poleg tega pa zelenje, ki ga je med tovarniškimi zgradbami v Gorenju kar precej, izboljšuje počutje. Naša vez s svetom Podjetja odgovorna za r*zultate Poslovanja f2lničevanie ciljev za leto 90 v prvem polletju je bila fedn/a točka dnevnega reda le upravnega odbora kon-hia Gorenja 31. avgusta. Javljeno je bilo, da vsi optimi-Cno zastavljeni cilji niso bili do-Szeni. 2e maja so v podjetjih 0renja izoblikovali programe ni/?Pov' ki nai bi omogočili ures-cnev zastavljenih planskih cil-2n ii>rvi rezultati le-teh pa so, ra-jn ^'i'V0 postali otipljivi šele julija k avgusta. Člani upravnega od-Vgra so menili, da morajo vodst-UrP Poclle,ii ponovno pregledati izničevanje sprejetih ukrepov 0 1'n, če je potrebno, dopolniti pj^onta sprejeti dodatne. Ker pTnjstja po letos opravljeni reor- 1 n'Zaciji obvladujejo vse pos-Ce|ne funkcije, so zatorej tudi v a,i odgovorna za rezultate Zevanja. jgPravni odbor koncerna Gorenje Za Petkovi seji pregledal potek s ClJe prodaje obveznic Gorenja, praa!®ro 5e nadaljujejo. Sprejel je j i "hik o reševanju presežkov pr ®vcev ter sklep o pripravi del rama reševanja presežkov ^vliafri GOreniaK?naem' ^ Viln'i!ac 30 Poudarili, da je pra- pr sestavljen tako, da lahko Jstavija model pristopa reše-n6n,a Problematike viškov delov-C6rSlle tudi v vseh podjetjih kon-°dh!f ®°renje. Sicer je upravni pr°?r soglašal z imenovanjem StrRavnikov Gorenja v odbor .Revnega združenja elektroin-p strije Slovenije (Jožeta Doli-aJa jz Gorenja Gospodinjski ieMarati, Iztoka Hudomalja iz Go-( la Elektronika in Branka Roži-j Gorenja Tiki) ter določil -_6r Vr|i red seje skupščine kon-SaPte ^orenia’ k' 1,0 v torek, 11. M. L. Na letošnjem Sejmu obrti v Celju, ki bo od 7. do 16. septembra v Golovcu, se bodo v hali A celovito in kar v živo predstavile Gorenjeve Telekomunikacije in Velenjski TV studio, ki sta izšla izpod okrilja Gorenja Servis. Na razstavnem prostoru Gorenje Telekomunikacije in VTV studio bodo hkrati predstavili obseg in pomen poslovnega sodelovanja oziroma zastopanja nemške firme Puba. Gorenje Telekomunikacije bodo predstavile opremo in povezave ter demonstrirale prenos tako satelitskih kot zemeljskih televizijskih programov. S kabelskimi povezavami na celotnem razstavišču bodo prek televizijskih sprejemnikov, ki bodo prav tako postavljeni na različnih krajih razstavišča, omogočili obiskovalcem sprejem oziroma spremljanje dnevnih informacij, video strani in TV spotov. V okviru zastopanja nemške firme Puba bodo Gorenje Telekomunikacije predstavile njene sisteme, to je opremo za individualni sprejem satelitskih programov. Gorenje Telekomunikacije Mešano podjetje VTV studio, ki prav tako nastaja pod streho Gorenja Servis, si bo tudi prizadevalo kar najbolje predstaviti svojo dejavnost. Njegova snemalna ekipa bo na video film zabeležila dogajanja na razstavišču in jih tudi prek televizijskih sprejemnikov predvajala obiskovalcem. VTV studio bo obenem kreator in oblikovalec vseh informacij, spotov in video strani, ki jih bodo iz informacijskega centra predvajali v interno televizijsko mrežo na razstavišču. D. Z. Delo po planu V Gorenju Gospodinjski aparati naj bi v septembru izdelali več kot 52.000 štedilnikov, preko 32.000 pralnih strojev in skoraj dvakrat toliko hladilno-zamrzovalnlh aparatov. Za izpolnitev tega delovnega načrta naj bi po besedah Jožeta Dolinarja, pomočnika direktorja Gorenja Gospodinjski aparati za proizvodnjo, delali v skladu s terminskim koledarjem. Razen seveda v Zamrzovalni in hladilni tehniki, kjer bodo zaradi povečanih naročil z domačega trga, prešli na dvoizmensko delo. V teh štirih obratih, Zamrzovalne skrinje, Zamrzovalne omare. Hladilniki in Plastika, bodo verjetno za izpolnitev domačih naročil delali tudi kakšno dodatno soboto. Dnevno proizvodnjo povečujejo tudi v Pralno-pomivalni tehniki, kjer bodo septembra izdelali 1360 pralnih strojev. Če ne bo kakšnih večjih nihanj pri prodaji, zlasti na domačem trgu, ki je še zlasti nepredvidljiv, naj bi torej v Gorenju Gospodinjski aparati do konca leta delali tako kot so s terminskim koledarjem tudi načrtovali. Seveda, če bo potrebno zagotoviti večje količine izdelkov, ne bodo oklevali in bodo delali tako, kot bodo narekovale potrebe na tržišču. Tudi kakšno neplanirano soboto. B. G. Prikaz delovanja inteligentnega doma________________________ Gorenje Gospodinjski aparati, Iskra Terminali In Gorenje Raziskave in razvoj pripravljajo prikaz delovanja inteligentnega doma. Na demonstraciji 5. in 6. septembra 1990 v prostorih Gorenja Raziskave in razvoj (v paviljonu ob Paki), bo mogoče videti nekatere gospodinjske aparate v povezavi z novo inteligentno telefonsko centralo SELECOM. Bistvo inteligentnega doma je v avtomatizaciji tehničnih funkcij v podporo in olajšanje vsakdanjega življenja in izboljšanja njegove kakovosti. Demonstracija je korak na poti k uresničitvi projekta Inteligentni dom. Več o tem v naslednjem Informatorju. H . SB8Sm Snežana Preradovič pri izdelavi nosilca rešetke v surovinskem oddelku Galvane, kjer so pred kratkim uvedli tretjo izmeno. Postopno obnavljanje opreme v Galvani Da bi izpolnili naročila kupcev gospodinjskih aparatov, se morajo spremenjenim delovnim načrtom prilagajati tudi v nekaterih obratih spremljajoče dejavnosti Gorenja Gospodinjski aparati. Z vso odgovornostjo se takih nalog lotevajo tudi v Galvani, čeprav se vseskozi srečujejo s težavami zaradi dotrajane opreme. Ozko grlo v proizvodnji nastaja še vedno v surovinskem oddelku pri izdelavi različnih mrež in drugih polizdelkov za gospodinjske aparate, kjer bi pač, če bi bilo Gorenje Gospodinjski aparati več investicijskega dinarja, probleme rešili z nakupom drage avtomatizirane opreme. Kljub temu pa delavci z razumevanjem sprejemajo nova naročila in delajo tudi v podaljšanem delu. V surovinskem oddelku pa so organizirali še tretjo izmeno. Med večja načrtovana obnovitve- na dela sodi izmenjava oblog v centralni čistilni napravi. Kot smo že na kratko poročali, so letos zamenjali obloge v razstruplje-valnem bazenu. Dotrajane keramične ploščice so zamenjali s 16 mm debelimi ploščami iz poli-propilena, ki zagotavljajo nepro-pustnost za daljši čas. Tehnično pripravo je izdelala Gradbena fakulteta iz Maribora, plošče so proizvedli v Konusu v Slovenskih Konjicah, dela pa je pod nadzorstvom Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati opravilo podjetje Tehnoplast iz Samobo-ra. Tako so doslej dokončali tretjino predvidenih sanacijskih del v centralni čistilni napravi. Hkrati s tem so opravili tudi kontrolo vse-dalnega bazena in odstranili odpadni mulj. V obratu Galvane so letos obnovili tudi linijo 1010 za cinkanje na obešalih. Zamenjali so že povsem dotrajane nosilce za kadi, kar je bilo po obsegu izredno veliko delo, ki pa so ga domači vzdrževalci in dobavitelj opreme (ESO Velenje) dobro opravili. H. J. Elektromotorji za sesekljalnik O novi, skoraj povsem avtomatizirani proizvodni liniji v Gorenju Mali gospodinjski aparati, na kateri dela 8 delavcev, smo v Informatorju že pisali. Tokrat jo predstavljamo še s fotografijo. Na posnetku je del linije, kjer po natiskanju kolektorjev in izolirnih lamel ter utorovne izolacije, navijanju žice, točkanju ter impregnir-anju kolektorje še stružijo. Zaradi natančne obdelave to storijo dva- Gorenje Mali gospodinjski aparati krat. Na koncu, preden elektromotor dokončno sestavijo, še izmerijo električne parametre. Kot je povedal mojster na liniji Mitja Breznik, izdelujejo tri osnovne elektromotorje. Za posamezne trge, polovico jih namreč izvozijo, pa jih izdelujejo v večih različi- Del linije za elektromotorje v Gorenju Mali gospodinjski aparati Gorenje Servis se predstavlja V času 17. kongresa Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega obveščanja na Bledu je Gorenje Servis zagotovil sprejem televizijskih signalov za poseben center, kjer je bilo mogoče spremljati programe, ki jih oddajajo sateliti. V sredo, 29. septembra, pa je Gorenje Servis povabilo v Festivalno dvorano na Bledu predstavnike gostinskih in turističnih organizacij z Bleda, da bi jim predstavil možnosti in uporabo sodobnih komunikacij tudi v njihovi dejavnosti. Gorenje Servis (pozneje pa Gorenje Telekom nikacije) zaokrožuje tovrstno pv nudbo z individualnimi satelit5 mi sistemi, dog rad njo satelit5* sistemov k obstoječim antenski napravam, kabelsko televizijo 1 povezavo hotelskih objektov, i^ formiranje gostov o dodatni po" nudbi s pomočjo internega |ele teksta in video filmov itd. Dogovorjeno je bilo, da bo GO" renje Servis še letos pripraviln Bledu podrobnejšo predstavite možnosti in uporabe sodobn komunikacij za gostinske in W stične delavce z vse Gorenjsi'6-M-1- Z novim strojem do še boljše kakovosti V obratu Dolopol Gorenja Notranja oprema v Šoštanju trenutno izdelujejo 52 različnih izdelkov v 10 standardnih barvah za opremo kopalnic. Glede na način izdelave štejejo njiho- vi izdelki, predvsem iz ony*3' za unikatne. Čeprav tu ni bilo kakšnih večl' vlaganj, pa delavci obrata Do' pol ne držijo križem rok in ta so izdelali sami že več Pr'P? m očkov. Med zadnje pomen^ nejše poskuse pa štejejo tudiv , kuumski mešalnik. Za razliko ki jih uporabljajo sedanjih, im jm , .. mešanje mase, se pri vakuum kem mešalniku vrti lonec, omogoča, da naprava iz ma5e sesa ves zrak. To je zlasti P“ membno pri ulivanju izdelkov. . postanejo s tem še bolj gl30,. astajaf Vakuumski mešalnik za mešanje mase, ki so ga izdelali v Vzdrževanju Gorenje Gospodinjski aparati. saj ni več možnosti za nas—, zračnih mehurčkov. Na ,ak ,na>as zmešana masa skrajša tudi _ ulivanja in vibriranja. membnejša pa je izboljšana kovost. H- J- Še je čas za vpis obveznic Čeprav se je največ delavcev Gorenja v Velenju, Nazarjah, Rušah in Ljubljani za nakup obveznic Gorenja odločilo že prve dni, ko je vpis obveznic stekel, se je število v zadnjih dneh še povečalo. Doslej so delavci vseh podjetij koncerna Gorenja odkupili obveznic v višini 1,622.700 DEM. V Gorenju Gospodinjski aparati se je za nakup obveznic odločilo že več kot 70 % zaposlenih, ki so odkupili za 753.200 DEM teh vrednostnih papirjev, ki prinašajo ugodne obresti. Izredno visok odstotek imajo v Gorenju Notranja oprema (kar 85,6 %), kjer so delavci vpisali za 101.100 DEM obveznic. Tudi v Gorenju Servis se lahko pohvalijo s 67,8 odstotki, povprečno pa so vpisali po 284 DEM. Ker akcija vpisa še ni zaključena, lahko pričakujemo, da se bo znesek odkupljenih obveznic ta mesec še povečal. Nekateri delavci so se zaradi dopustov odločili, da bodo obveznice odkupili septembra, vendar bodo v tem primeru dinarsko protivrednost odpl3 v enem obroku. vezn'c Del od skupno izdanih obve ^ pa so odkupili tudi poslovni p3 nerji Gorenja, vendar tudi pr' nakup še teče. h J Proizvodnja končnih IzdelK^ je odvisna od vseh, ki so> ,del0' TD*0 jejo v celotnem procesu, j" tudi od Izdelovanja in sighir-g, ja gumbov v Plastiki, ki g3:, dlka Jusič opravlja že dvan sto leto. vl Razpis dopolnilnega izobraževanja jj® tretjič se vam predstavlja-Tokrat z razpisom izobra-revelnih programov, ki so z ličnih programskih podro-Namenjeni so vam, sodeči, da bi opravljali delo še jalltetnejše- in učinkovitejše. 6llmo, da programe dobro "Ogledate. Z veseljem vas bo-dodatno informirali, če se boste oglasili na Izobraževalni center Gorenje ali po telefonu 855 461 in 853 231 (interna 319, 337). Vaše prijave za vse oblike, objavljene v tem Informatorju, pričakujemo do 30. septembra 1990. 'tečaja Cilj Trajanje Termin Preda- vatelj ^'ateški managa-^"tin projekti ^enje projektov " uporaba ri,č. g^uta Super Project Predstavitev problematike in sodobne prakse ter način vodenja projektov Predstavitev metod, tehnike ter sodobnih orodij 8 ur 15.11. 21 ur 10.10. Brane Semolič Brane Semolič človeških ^encialovvGo- Satlvnost In >atlvno8t Pohabljanje vodij pr°cesov sodobi 'ha tajnica cir?e4no komunl-/Ne pri vhodu Podjetje kobraievanje "davateljev >mati,črraba 14 ur Usposabljanje kadrovskih 16 ur delavcev za pripravo 19 9. pogojev in izvajanje metodologije planiranja poklicnega razvoja sodelavcev Usposobitev za reševanje problemov vodenja inovacij Pridobivanje znanj iz psihologije, ekonomije in sociologije in vodenje Razvijanje znanja in sposobnosti za vlogo tajnice v managamentskem teamu Pridobitev znanj za višjo kulturo komuniciranja Emil Rojc, Marjan Sa-lobir, Marko Jeraj, Jože Meh Herman februar 1991 Hoving po dogovoru skupina strokovnjakov 16 ur Sonja 15. 11. in Klemenc 22. 2.1991 16 ur 15. 2. 1991 Sain, ,",6matič Mistike Juutroia kakovosti ^ Proiz- Un°Ve upravljanja ^iutSnja fesr fevlto obvlado- l^hje funkcije Kov°8ti v podjetju ^okontrola ^in tehniko Sngza °^aialce w?a,rdizaciia Pu^ovanja*08* S-intva- lske dejavnosti Razviti znanja in sposobnost udeležencev, da sami usmerjajo svoje učenje in poučevanje Usposobitev posameznikov za uporabo statističnih metod, pri razvojno-raziskovalnem delu Usposobitev operativne kontrole za praktično uporabo v procesu proizvodnje Usposobitev pogajalcev pri definiranju pogojev v tržnih razmerah Usposobitev ustreznih strokovnjakov za planiranje, vgrajevanje in spremljanje zanesljivosti proizvodov Informiranje o sodobnem vodenju kakovosti po usmeritvah mednarodnih in evropskih standardov Usposobitev sodelavcev za strokovno vodenje področja kakovosti v podjetju Vloga in pomen avtokontrole v proizvodnem procesu Kako uspešno komunicirati med ljudmi? Usposobiti prodajalce za delo s strankami 24 ur 13. 12. 34 ur 5.11. - 9.11 16 ur I. in 2. 10. 90 16 ur 22. in 23. 10. 90 30 ur 19. - 22. II. 90 4 ure 24. 9. 90 Nada Zavolov-šek-Huda-rin s sodelavci Nena Mijoč Albin Repše, Damjan Zazula Albin Repšes sodelavci Albin Repše Albin Repše Albin Repše 5 x 32 ur januar 1991 30 ur po potrebi podjetja 8 ur 4. 12. 1990 40 ur 1 x mesečno Standardizacija za učinkovitost poslovanja podjetja Uspešno pospeševanje inovativne dejavnosti v podjetju $u?obhe metode in ^^[arhiviranja Posredovanje znanj za sodobne tehnike arhiviranja 4- 5 ur 18. 12. 90 5- 6 ur 27. 11.90 26. 2. 1991 6- 7 ur 8.1.1991 Albin Repše Olga Geršak Stane Flander Nena Mijoč, Marko Jeraj, Janko Mijoč, Marjan Salobir Albin Repše, Zvone Keržan Marjan Salobir, Franc Brinovec Stanko Zorko Srečanje na delovnem mestu Jože Stakne Ko smo v obratu Dolopol Gorenje Notranja oprema v Šoštanju iskali sogovornika za naše današnje Srečanje, si tam niso dosti belili glave; odgovor so imeli na dlani. Naj bo to tehnolog obrata Jože Stakne, doma iz Paške vasi. Že kar kmalu potem, ko je na kratko opisal svojih deset let dela v Gorenju, ki jih bo v kratkem zaokrožil, je bilo mogoče spoznati razloge za takšno odločitev. Kot strojni tehnik je pripravništvo opravljal v tovarni keramičnih ploščic v vasi Gorenje, kjer je kljub drugačni poklicni usmeritvi našel dovolj možnosti za delo, razvoj in izpopolnjevanje. Kmalu je spoznal vse faze dela in zaupali so mu delo tehnologa. S tem delom je nadaljeval tudi potem, ko se je vrnil iz JLA in ga uspešno opravlja še sedaj. Ko so v tedanjem tozdu Gradbeni elementi začeli ob keramičnih ploščicah razvijati še proizvodnjo iz umetnega marmorja, je Jože Stakne nekaj časa delal tudi v obratu za proizvodnjo okenskih polic na Ljubnem, vendar so to proizvodnjo predali drugemu proizvajalcu. V novem obratu Gorenja za proizvodnjo sanitarne opreme iz do-lopola v Šoštanju je bilo dela vedno dovolj, večina tehnologije pa je plod domačega dela in znanja, le nekaj opreme je kupljene drugod. Ob pisanju sestav-nic tehnoloških postopkov je Jože Stakne vselej sodeloval tudi pri razvoju in konstruiranju pripomočkov in naprav, kjer se je izkazal kot uspešen inovator. "Skupaj z Martinom Potočnikom sva prejela pred leti tretjo nagrado za izdelani stroj za rezanje utorov in brušenje okenskih polic na občinski razstavi inovacij,” je dejal. Vendar nadaljnjih izboljšav in pripomočkov v proizvodnji niso prijavljali kot inovacije. So pa plod neprestanega razmišljanja in pobud Jožeta Stakneta. Med njegova pomembna dosežka sodita stroj za pranje loncev in koordinirani stroj za brušenje izdelkov. Velik delež pa ima tudi pri novem va- kuumskem mešalcu, ki bo verjetno nadomestil sedanje mešalnike. Omenil je prednosti vakuumskega mešanja mase. kjer si obetajo še boljšo kakovost končnih izdelkov in večje materialne prihranke. Seveda se sodelavci v tako majhnem kolektivu, kot je studio za proizvodnjo mokrega dela kopalniške opreme, kot v zadnjem času govorijo o svojem obratu Dolopol v Šoštanju, med seboj dobro poznajo in tudi razumejo. Ko je bila pred kratkim kar nekakšna kriza za naročila, so skupaj poprijeli in nič čudnega ni, če se je Jože Stakne izkazal kot dober trgovski potnik, ki je obiskal stanovanjske zadruge po Sloveniji. Uspeh ni izostal, kljub temu, da se v zadnjem času pač povsod manj gradi. "Stanje se vendarle izboljšuje in pred nami je perspektiva. Toda razmišljati moramo tudi o novem, rezervnem programu,” je vztrajen Jože Stakne, ki ga v tem času najbolj zanima računalništvo in z njim povezano področje informatike v podjetju Gorenje Notranja oprema. ”Ce bi se dalo, bi se kar preusmeril v informatiko,” je dodal in omenil, da je trenutno kar pet področij dela, ki ga okupirajo. Kljub evropskemu delovnemu času, zaradi katerega še najbolj primanjkuje časa za družino, vselej najde čas za razmišljanje. Pa najsi gre za nove tehnološke postopke, razvoj izdelkov, odnos do kupcev, medsebojne odnose in še kaj. Hinko Jerčič Nova nadomestila Nadomestila osebnega dohodka za delo s skrajšanim delovnim časom so se po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je začel veljati 8. avgusta 1990, spremenila. Če je invalidnost posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, se nadomestilo osebnega dohodka za delo s skrajšanim delovnim časom odmeri v višini razlike med osebnim dohodkom, ki ga delovni invalid prejema za skrajšani delovni čas, in tistim, ki bi ga prejemal, če bi ista dela in naloge opravljal poln delovni čas. če pa je invalidnost nastala zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, denarno nadomestilo ne sme biti večje od 85 % določene razlike. Po novem bodo torej delovni invalidi druge kategorije invalidnosti, pri katerih je invalidnost nastala zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, prejeli le 85 % razlike, B. G. Gibanje zaposlenih v avgustu 1990 Delovna organizacija, tozd, dsss zaposlenih 31. 7. 1990 Prišli Odšli zaposlenih 31. 8. 1990 a to Stopnja izobrazbe Skupaj 1 Stopnja izobrazbe 1. II. III IV v VI VII. 1. II. III. IV. V. VI Vil GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.302 6 2 1 1 2 42 24 1 3 9 3 2 5.356 štedilniki 953 3 1 2 8 5 2 944 Pralno-pomivalna tehnika 790 1 1 5 3 1 1 788 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.492 1 8 1 1 1.485 Galvana 236 1 1 235 Kondenzatorji 273 2 2 271 Kompresorji 159 5 4 1 154 Vzdrževanje 385 4 1 1 2 382 Strokovne službe 1.098 1 1 7 2 2 1 2 1.097 GORENJE NOTRANJA OPREMA 574 5 3 2 569 Pohištvo 227 228 Keramika 134 1 1 135 Dolopol 54 3 2 1 47 Embalažnica 57 1 1 59 Strokovne službe 102 100 GORENJE PROCESNA OPREMA 582 3 1 1 1 579 GORENJE EKO 251 4 2 , , 347 GORENJE ELEKTRONIKA 512 , 1 511 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 552 29 12 5 1 5 3 i , 57, GORENJE COMMERCE 745 .= 1 ; l = 2 415 GORENJE SERVIS 8 6 2 = ' 2 1 1 369 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 46 i 1 46 GORENJE FINANCE 56 56 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 118 2 ! 2 1 118 GORENJE KONCERN - 64 64 GORENJE DRUŽBENI STANDARD- 135 135 L«q>nda: ‘ - število zaposlenih v Velenju V primerjavi z julijem je bilo avgusta število delavcev v vseh podjetjih, razen v Gorenju Mali gospodinjski aparati, manjše oziroma nespremenjeno. Tako je bilo avgusta v Gorenju Gospodinjski aparati 36 manj zaposlenih kot julija. Število delavcev so zmanjšali povsod, najbolj pa v Štedilnikih, za 9 in v Zamrzovalni in hladilni tehniki, za 7. Iz tega podjetja je odšlo 42 delavcev, od tega več kot polovica nekvalificiranih. Število delavcev so zmanjšali tudi v drugih podjetjih. V Gorenju Commerce za 8, v Gorenju Notranja oprema za 5, v Gorenju Eko za 4, v Gorenju Procesna oprema in Gorenje Servis za 3, V Gorenju Mali gospodinjski aparati pa so zaradi povečanega obsega proizvodnje število zaposlenih začasno povečali, in sicer za 24, medtem ko je drugje le-to ostalo nespremenjeno. B. G. Naši upokojenci Tudi pretekli mesec se je upokojilo nekaj naših sodelavk in sodelavcev. V Zamrzovalni in hladilni tehniki Gorenja Gospodinjski aparati so se upokojili trije delavci. Varilka sistemov Germana Žvi-kart, ki je v Gorenju delala 26 od skupno 29 let, strojnik poliureta-na Jakob Grabner, ki je bil pri nas 10 let od skupno 23 in se-stavljalka Mehida Sinanovič, ki je v Gorenju delala 7 let. Tudi v Vzdrževanju tega podjetja sta se upokojila dva delavca in sicer tehnolog vzdrževanja Bogomir Anderlič, ki je v Gorenju delal 17 od skupno 21 let in od-delkovodja Rudolf Glinšek po 28 letih dela v Gorenju. Po 33. letih dela, od tega 10 v Gorenju se je v Štedilnikih upokojila sestavljalka-prebiralka Anica Podplatan. V Pralno-pomi-valni tehniki pa se je po 38 letih dela, ves čas v Gorenju, upokojil oddelkovodja površinske zaščite Maksimiljan Brglez. V strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati pa so se upokojili Edvard Klančnik, kontrolor kakovosti vhodnih materialov po 27 letih dela pri nas, Marija Kotnik, kontrolorka kakovosti po 24 letih Gorenja od skupno 26 let in Ida Zorka, materialna likvi-datorka, ki je v Gorenju delala 23 od skupno 30 let. V Embalažnici Gorenja Notranja oprema se je po 14 letih dela pri nas upokojil zbijalec embalaža Ludvik Kokole. Po 35 letih dela, od tega 29 let v Gorenju se je upokojil Milan Žuraj, samostojni tehnolog kontrole kakovosti v Gorenju Procesna oprema. V Gorenju Raziskave in razvoj se je po 30 letih dela v Gorenju upokojil Jože Herlah, vodja In-dok centra. Po 20 letih servisiranja pa se je v servisni izpostavi Gorenja Servis v Kranju upokojil Franc Prejeli smo Že 18 let Gorenje "Odločil sem se, da vam napišem pismo. Rad bi kar najbolj pohvalil izdelke Gorenja. Že 18 let jih kupujem in moram reči, da so najlepši in najbolj ekonomični. ” stroja in barvnega televizorja , svojo kakovostjo je Gorenje P Tako nam piše Dragiša Aleksov iz Pirota, ki ima v svojem domu deset različnih izdelkov Gorenja, od mlinčkov za kavo do pralnega svojo kakovostjo je uoreiu= r tem zadovoljnem kupcu, ki kup je predvsem v našem razstavo prodajnem centru v Nišu, opra lo zrelostni izpit. Podobnih, doW opravljenih "matur” pa si želi^ prav vsi, zato naj naša skrb ve) kakovosti slehernega dela. B. G- Utrip Vzhoda V sredo, 5. septembra 1990, bo ob 12.30 uri v stalnem razstavišču Gorenja v Gorenju Servis otvoritev Razstave azijske ljudske umetnosti iz zbirke Rada Malenška. Dan planincev na Paškem Kozjaku V želji, da bi čimveč planince in drugim ljubiteljem Plan. omogočili praznovanje Dnek planincev, pripravlja velenjS* Planinsko društvo v nedeljo. . septembra 1990, ob J*- u pred Domom na Paškem n° jaku lokalno proslavo. Dom na Paškem Kozjaku je stope n tudi z avtomobilom, na) bližja pešpot pa je iz Pake pri v®| lenju, morda pa se bo kdo odloc in opravil še etapo Šaleške Plan inske poti ali poti XIV. divizije-I. d- "Njegova ljubezen do slik, ki se jo je nalezel v času aktivnega dela kot vodja v Moderni galeriji, združena s potovanji je,” kot piše v vabilu na razstavo, "rodila sadove, ki se jih ni mogel nadejati nihče.” Popravek V prejšnji številki, 31. Informatorja nam je tiskar škrat zelo neprijetno zagod6 ^ V uvodu članka Najboljši na je pisalo: "Delavci pri pospe vanju prodaje v Gorenju N°tr® |0 oprema so se domislili.. '' nj? ^ pa bi pisati "... v Gorenju ^ pa di pisati ... v uorenju - s6 merce Notranja trgovina so . domislili, kako čimbolj P0,s^enll domislili, kako cimooij Pu,rof0. prodajo in pri tem najboljše P dajne delavce v razstavno-P Razstava, ki nam prinaša košček azijske ljudske umetnosti, bo na ogled do 27. septembra 1990. B. G. Udjntr ugicivuc; v i clz-oiv ■ dajnih centrih, predstavnike kupice Gorenjevih izdelkov graditi." Enim in drugim se iskreno °Pra vičujemo! uredništi® Malica Redna Dietna Četrtek Sesekljani zrezek, slan Sesekljani zrezek, pire krompir, paradižnikova solata krompir, solata Petek Haše omaka, svaljki pecivo Kare na žaru, zelje, Ragu, svaljki, pecivo Sobota Telečja pečenka, srbska solata solata Ponedeljek Ričet z mesom, sadni Ričet z govedino, sadni Torek jogurt Paprikaš, testenine, jabolko Telečja obara, ajdovi žganci' jabolko Sreda Dunajski zrezek, riž, zelena solata Naravni zrezek, riž, solata Četrtek Kuhana govedina, pražen Kuhana govedina, pražen krompir, vinska omaka krompir, špinača INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja|^j5Ki gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ureon odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Na*' „ 8000 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opro5C^e. prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri poš*' lenje.