Indeks inkluzivnosti PRIROČNIK ZA RAZVOJ ŠOL, KI JIH USMERJAJO INKLUZIVNE VREDNOTE Tony Booth in Mel Ainscow Globaln o dr Šola kot de U d l s ku eja v p o n n ul os j kurik a ti a ij n mac r je i fo nk ns a lu Tr z i vn i h v r e d no vo st t v l jan e j ža VI Nen Prom Z a an s il ev je S ocija zdrav ja až Izk r po us st št t ob o v e iz ov n tn a in o j os an uč go n j je en vz j ra e na č T ti pra a r v k i c mo De Indeks inkluzivnosti PRIROČNIK ZA RAZVOJ ŠOL, KI JIH USMERJAJO INKLUZIVNE VREDNOTE Tony Booth in Mel Ainscow Indeks inkluzivnosti Vsebina Priročnik za razvoj šol, ki jih usmerjajo inkluzivne vrednote Izvirni naslov: Index for Inclusion: A Guide to School Development Led by Inclusive Values Tony Booth in Mel Ainscow Uvod 4 Druga izdaja je bila objavljena septembra 2002. Slovenski izdaji Indeksa inkluzivnosti na pot 6 Tretja izdaja je bila objavljena maja 2011. Prva izdaja je bila objavljena marca 2000. Četrta izdaja je bila objavljena januarja 2016, ponatis aprila 2017. Zahvala in ozadje četrte izdaje Indeksa 8 Tretjo in četrto izdajo je temeljito revidiral Tony Booth. Pa začnimo! 10 Izdajatelj: Index for Inclusion Network (IfIN), 3 Norwich Street, Cambridge, CB2 1ND 1. del: Pregled Indeksa 13 Elektronski naslov: info@indexforinclusion.org 2. del: Izviren pristop k razvoju inkluzivne šole 29 Avtorske pravice za publikacijo © Index for Inclusion Network Priročnik za razvoj šol, ki jih usmerjajo inkluzivne vrednote 31 Dovoljeno je fotokopiranje izvlečkov tega dokumenta za Opredelitev inkluzivnosti 32 uporabo v vzgoji in izobraževanju za namene spodbujanja Razvijanje okvira vrednot 34 inkluzivnosti. Vse druge pravice pridržane. Dodajanje didaktičnih načel 46 Avtorske pravice za besedilo © Tony Booth 2016 Prisluhnimo zahtevam 47 Avtorske pravice za slovensko izdajo: CMEPIUS Lotimo se kurikula 48 Oblikujmo zavezništva 54 Leto in kraj izida: 2025, Ljubljana. Prva spletna izdaja. Ovire, viri in podpora 58 Publikacija je brezplačno dostopna na naslovu https://www.cmepius. Gradiva za (samo)evalvacijo si/objave/dokument/indeks-inkluzivnosti/. 64 Strokovne urednice: Ivana Majcen, CMEPIUS; dr. Vida Vončina, 3. del: Kako uporabljati Indeks? 69 Swinburne University of Technology, Australia; dr. Irena Lesar, Poti k razvoju, ki ga usmerjajo inkluzivne vrednote 71 Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani 1. korak: Pa začnimo! 72 Strokovni pregled: dr. Robi Kroflič, Univerza v Ljubljani, 2. korak: Lotimo se skupaj 84 Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko 3. korak: Pripravimo načrt 90 Strokovni pregled Indeksa, del C: prof. dr. Gregor Torkar, 4. korak: Izvedba aktivnosti 90 Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta in UNESCO katedra 5. korak: Spremljanje razvoja o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj 92 Založnik: CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in 4. del: Kazalniki z vprašanji 95 evropske programe izobraževanja in usposabljanja, Ob železnici 30a, Dimenzija A: Ustvarjanje inkluzivnih kultur 97 1000 Ljubljana A1: Grajenje skupnosti Prevod: Leemeta d.o.o. 98 Lektura: P – LINGO Petra Tomše s.p. A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot 109 Urejanje: Alja Zadravec Sojar Fotografije: Shutterstock Dimenzija B: Oblikovanje inkluzivnih strategij Oblikovanje: Robert Križmančič 119 Zaradi lažje berljivosti je mestoma v priročniku uporabljena B1: Razvijanje šole za vse 120 moška slovnična oblika (npr. "učenec", "učitelj"), ki pa je mišljena B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti 133 kot spolno nevtralna in vključuje vse spolne identitete. Dimenzija C: Razvijanje inkluzivnih pedagoških praks 142 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in C1: Oblikovanje kurikula za vse 143 univerzitetni knjižnici v Ljubljani C2: Uglaševanje učenja 179 COBISS.SI-ID 243716355 ISBN 978-961-6628-75-4 (PDF) 5. del: Okvir načrtovanja in vprašalniki 195 Okvir za načrtovanje 197 Vprašalnik 1: Kazalniki 198 Vprašalnik 2: Šola mojega otroka 200 Vprašalnik 3: Moja šola (vprašalnik za starejše učence in dijake) 202 Vprašalnik 4: Moja šola (vprašalnik za mlajše učence) 204 6. del: Viri in literatura 207 Uvod Center Republike Slovenije za mobilnost in evrop- Nenazadnje se želim zahvaliti tudi urednici, naši so- ske programe izobraževanja in usposabljanja delavki Ivani Majcen. Najprej za dano pobudo in ute- (CMEPIUS) kot nacionalna izvajalska agencija progra- meljitev pomena prevoda publikacije, predvsem pa za ma Erasmus+ tako tehnično kot tudi vsebinsko pod- njeno zavzetost, energijo in nepopustljivost tako pri pira kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem in s tem urejanju avtorskih pravic za prevod z avtorjem knjige, poslanstvom uresničevanje mednarodno sprejetih do- gospodom Tonyjem Boothom, kot pri zagotavljanju, kumentov (npr. Agenda, 2030; Defence of democra- da je prevod publikacije kakovosten in terminološko cy, 2023; European Pillar of Social Rights, 2020; Eu- skladen s pojmovniki slovenske pedagoške stroke. ropean Green deal, 2020; Lizbonska pogodba, 2007; Brez nje prevoda publikacije zagotovo (še) ne bi bilo. Erasmus+, zato smo se na CMEPIUS-u še močne-dodali kamenček v mozaiku potreb vseh nas, ki dela-mo v dobrobit vzgoje in izobraževanja, da bomo vsem je angažirali, ko smo ob uresničevanju prioritet iskali učencem in dijakom lahko omogočili dobro šolo, ki se teoretična izhodišča in podlage, kako jo najustrezneje je ena od pomembnejših prečnih prioritet programa Upamo, da smo z objavo Indeksa v slovenskem jeziku Salamanška izjava, 1994). Vključevanje in raznolikost naslavljati. je zmožna prilagajati raznolikosti v najširšem smislu. V procesu učenja, ob iskanju načinov in možnosti, kako dr. Alenka Flander, direktorica sebe in 'naše šole Erasmus+' na poti do inkluzivnosti čim bolje podpreti, smo zaznali potrebo in hkrati pri- ložnost za prevod mednarodno uveljavljene publika- cije Indeks inkluzivnosti: Priročnik za razvoj šol, ki jih usmerjajo inkluzivne vrednote vzgoje in izobraževanja (Booth in Ainschow, 2016) v slovenski jezik. Doslej so bili v slovenskem strokovnem prostoru za namene raziskovanja v slovenščino prevedeni zgolj nekateri deli Indeksa. Sama publikacija pa je s strani slovenske stroke že uveljavljena kot relevantno strokovno gradi- vo za razvoj šol v smeri inkluzivnosti, pomaga krepiti samoevalvacijo ter refleksijo in vnašati spremembe v pedagoško delo. Ob raziskovanju Indeksa in njegove uporabnosti smo ugotovili, da se znotraj ene publikacije prepleta več programskih prednostnih nalog, poleg vključevanja in raznolikosti tudi okolje in boj proti podnebnim spre- membam ter udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje, par- ticipacija. Dokument je podprlo več uveljavljenih slo- venskih raziskovalcev, ki so pomagali reševati termi- nološke in druge izzive, vezane na slovensko različico Indeksa. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem dr. Ireni Lesar in dr. Vidi Vončina za souredništvo, dr. Robiju Krofliču ter dr. Gregorju Torkarju za strokovni pregled in usmeritve. Slovenski izdaji Indeksa inkluzivnosti na pot Vprašanje, kako zagotoviti inkluzivno, pravično in ka- ne ustanove utrjuje prepričanje o nezmožnosti spoštlji- zahtevane dokumente (LDN, vzgojni načrt, šolam, kljub temu pa smo se odločili, da zaradi kovostno (pred)šolsko okolje vsem otrokom in mlado- vega in pravičnega sobivanja v heterogeni družbi. Zelo evalvacijska poročila); tekočnosti branja uporabimo le izraz učenec oz. ni uspela sprejeti koncepta inkluzivne vzgoje in izo- inkluzivnosti v vzgojno-izobraževal- vice, skupnost, participacija, spoštovanje različnosti, sprejemanje (so)odgovornosti; nih ustanovah, spodbuja prevpraše- nenasilje, trajnostnost, pogum, sočutje) in ki jih lahko • staršem ponudi možnosti sodelovanja in spremljanja vključujemo tudi v slovenski šolski sistem s pomočjo braževanja, čeprav je to ena od pomembnejših nalog, vanja in (po potrebi) spreminjanje vseh aktivnosti, ki potekajo na šoli; medpredmetnega povezovanja, timskega poučevanja, zapisanih v tem mednarodno uveljavljenem dokumen- ustaljenih vzgojno-izobraževalnih • lokalne skupnosti smiselno vključuje v vse procese s sodelovanjem učiteljev različnih razredov tako med tu, ter tudi zavezujoča obljuba države, ki je leta 2008 in dejavnosti na šoli; podpisala Konvencijo o pravicah invalidov (24. člen). V praks ter soustvarja inkluzivno (pred) seboj kot tudi z otroki in mladostniki znotraj posame- • vsem vključenim v delovanje šole ponuja zne šole po celotni vertikali, s sodelovanjem s sloven- slovenski strokovni in laični javnosti prevladuje pove- šolsko fizično in socialno okolje. neprecenljive izkušnje strateškega in dolgoročnega skimi in tujimi šolami, z aktivnejšimi oblikami in me- zovanje koncepta inkluzivnosti le z otroki s posebnimi načrtovanja, izvajanja in evalviranja vpeljanih Hkrati omogoča sistematično in celovito vodenje pro- todami poučevanja in učenja ter z jasno vizijo, kakšno potrebami, čeprav je inkluzivnost namenjena vsem. procesov oz. sprememb. cesa spreminjanja šolske kulture v smeri čim bolj inklu- šolo želimo. Vsi namreč potrebujemo izkušnje spoštljivega, solidar- zivnih vzgojno-izobraževalnih okolij. Gre za priročnik, nega in pravičnega sobivanja v heterogenih družbe- Prevajanje Indeksa inkluzivnosti v slovenščino nas je Zato vse, ki si v svoji šoli želite postopnega uvajanja ki je preveden v številne jezike (več kot 30 jezikov) in nih okoljih, v katerih je s ciljem zagotoviti kakovostno tako zaradi specifičnosti slovenskega šolskega sistema sprememb v smeri bolj inkluzivnih, pravičnih in kako- ki ga z namenom izboljševanja vzgojno-izobraževalnih vzgojo in izobraževanje posebna pozornost namenjena kot slovenskega jezika postavilo pred nekatere odlo- vostnih ustanov, pri tem pa želite upoštevati zaveze procesov uporabljajo v različnih državah. Dosedanje marginaliziranim in neprivilegiranim skupinam otrok čitve glede uporabe (strokovnih) izrazov. Te pojasnju- zelenega in trajnostnega prehoda, vabimo, da je pri- spremljave kažejo, da se uporaba priročnika odraža in mladostnikov, ki so marsikdaj potisnjeni na družbeni jem spodaj: ročnik vaš sopotnik na poti ustvarjanja takšnega okolja, ne le v boljših učnih rezultatih, marveč tudi v občutku rob. • Angleški izraz Inclusion smo prevajali v inkluzivnost, ni ravni v zakonodajnih, konceptualnih in kurikularnih kako bi tovrstne prakse lahko prilagodili in spremenili in evalvacije spreminjajo in izboljšujejo svoje ličnosti lahko složno živeli skupaj, poudarjene tiste dokumentih, na institucionalni ravni v letnih delovnih, (t. i. organizacijska paradigma). pedagoške prakse; mednarodno relevantne tematike oz. vsebine, ki od-vzgojnih in razvojnih načrtih ter na mikropedagoški • otrokom in mladostnikom omogoča sooblikovanje govarjajo na vprašanje, česa naj bi se naučili vsi, da bi ravni v učnih pripravah, pedagoškem procesu in v eval-Indeks inkluzivnosti je priročnik, ki socialnega in fizičnega okolja, kar ob upoštevanju lahko dobro živeli skupaj. To so teme, ki so prežete z vacijah. pomaga udejanjati širše pojmovanje vseh vidikov participacije mladim zagotovi izkušnje mednarodno sprejetimi vrednotami (npr. enakost, pra-(so)ustvarjanja njim pomembne skupnosti in Slovenija od podpisa Salamanške izjave leta 1994 še ali manj celovite in uresničljive odgovore je moč najti -izobraževalne ustanove z ustaljenim delovanjem ovi- sodelovalne kulture in prijetnejše klime v kolektivu; V Indeksu inkluzivnosti so poleg ključnih vrednot, ki na različnih ravneh šolskega sistema: na (nad)nacional-rajo posameznike pri premoščanju njihovih težav ter • strokovni delavci lahko na podlagi skupne analize nagovarjajo, kako bi kljub družbeni in individualni raz-stnikom, je aktualno v večini držav, tudi v Sloveniji. Bolj učenci in ne navajamo še izraza dijak oz. dijaki. malo je tudi prevpraševanja, ali morda same vzgojno- • priročnik spodbuja vzpostavljanje in ohranjanje V trenutno veljavnih slovenskih formalnih dokumentih pripadnosti in dobrem počutju vseh v šoli. kjer se bodo vsi vaši sodelavci, učenci in njihovi starši ki bolj kot samo dejanje fizične vključenosti v neko ter ljudje iz širšega lokalnega okolja počutili dobro, se z družbeno okolje poudarja in analizira značilnosti je torej mogoče prepoznati zelo ozko pojmovanje in- Zakaj lahko z uporabo priročnika dosežemo tako žele- veseljem vračali in sodelovali z vami. procesov, ki se v preučevanem okolju odvijajo ter kluzivnosti (večinoma vezano le na otroke s posebnimi ne spremembe? Predvsem zato, ker je temeljno načelo vplivajo na učinke oz. rezultate na individualni in dr. Irena Lesar potrebami), z osnovno predpostavko, da so otroci oz. pri uporabi participacija vseh in sprejemanje soodgo- družbeni ravni (več o tem v: Lesar, 2025)**. mladostniki lahko sprejeti v večinske vzgojno-izobra- vornosti – to pa pomeni, da na celotno delovanje šole • Angleški izraz Curriculum smo v besedilu ponekod ževalne ustanove pod pogojem, da se zmorejo prila- poleg strokovnih in administrativnih delavcev vplivajo * Kurikul je strokovni izraz, ki je različno pojmovan, včasih se kurikul prevajali v učni načrt, kadar se je vsebinsko nanašal in učni načrt uporabljata celo kot sopomenki. Vendar je treba goditi njihovemu ustaljenemu delovanju (se asimilirati zlasti otroci in mladostniki sami, njihovi starši ter pred- na konkretni učni predmet, drugod smo ohranili poudariti, da je med njima razlika, saj je učni načrt bolj specifičen in dosegati vsaj minimalne standarde znanja na vseh stavniki lokalne skupnosti. Participacije ne smemo ra- poslovenjeno različico tega izraza – kurikul * dokument, ki podrobneje opisuje, kaj in kdaj se bo poučevalo pri . kurikularnih področjih). V nasprotnem primeru se jih zumeti le kot nizanje idej oz. predlogov, marveč kot določenem predmetu in na posamezni stopnji šolanja, torej je bolj • Indeks inkluzivnosti je izvorno angleški dokument, ki operativen in praktičen načrt pouka, medtem ko je kurikul širši in usmeri v manj zahtevne in prilagojene programe, ki pa skupno načrtovanje udejanjanja idej oz. predlogov, so- se marsikje naslanja na značilnosti šolskega sistema vključuje vse vidike vzgojno-izobraževalnega procesa (vrednote, jih izvajajo specializirane ustanove. V konkretnih pra- delovanje pri izvedbi in nujno potrebno evalvacijo. v Veliki Britaniji, zato smo tiste dele besedila, ki cilje, vsebine, metode, ocenjevanje in organizacijo). Za slovenski ksah prevladuje koncept integracije, saj sama menjava šolski sistem je značilen kurikul, ki izhaja iz strukture disciplin za slovenski šolski sistem niso najbolj relevantni, Zakaj smo se lotili skrbnega prevajanja tega medna- znanosti, in ne npr. kurikul, ki poudarja osnovna, bazična oz. jedrna izrazov (inkluzivnost namesto integracija) ni prispevala obarvali sivo ali po strokovnem premisleku tudi rodno uveljavljenega priročnika? Predvsem zato, ker znanja (kot npr. v Avstraliji). Z vidika načrtovanja kurikula pa je pri k nujno potrebni menjavi miselnosti. V tem kontekstu izpustili. nas na osnovnošolski in srednješolski ravni prevladujoča učno-ciljna kljub še ne sprejetemu konceptu inkluzivnosti na naci- je pomembno spomniti, da se razloge za neuspešnost (kompetenčna) strategija načrtovanja, medtem ko se na predšolski • V besedilu je večinoma uporabljena moška slovnična onalni ravni res verjamemo v smiselnost njegove upo- ravni uporablja predvsem procesno-razvojna strategija načrtovanja praviloma še vedno išče le pri posamezniku (prevladu- oblika kot spolno nezaznamovana (razen na mestih, rabe v slovenskem šolskem sistemu: kurikula (več o tem v: Ivanuš Grmek in Javornik, 2025)**. je t. i. psiho-medicinska paradigma) in le redko v širši kjer se prevprašuje spole in spolne identitete in v • z njim lahko ravnatelji bistveno lažje (so)oblikujejo družbeni stvarnosti (t. i. sociološka paradigma), ki npr. z **Autor, S., Bijuklič, I., Štefanc, D., in Žmavc, J. (2025). Pedagoški vprašalnikih na koncu priročnika). vizijo šole in učinkoviteje pripravijo formalno leksikon: izbrani temeljni pojmi, prvi zvezek. Pedagoški inštitut. etiketiranjem in razvrščanjem nekaterih skupin v loče- • Priročnik je namenjen tako osnovnim kot srednjim https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-362-2.pdf Zahvala Ozadje četrte izdaje (Prevod izvirnika) Zamisli za to delo so v zadnjem desetletju nastale v dialogu s šte- Prva izdaja je bila objavljena leta 2000 s podnaslovom vprašanje: »Kaj moramo vedeti, da bomo lahko dobro vilnimi ljudmi, izmed katerih si nekateri zaslužijo posebno omem- Razvoj učenja in participacije v šolah. živeli skupaj?« Indeks zaradi naštetega bolj odkrito kot tudi zaradi njenega strokovnega znanja pri usklajevanju dela s sve- Med prvimi, ki so sodelovali pri oblikovanju Indeksa, sta bo. Spodbude in pripombe Judith Carter so bile v veliko podporo, prej izpolnjuje trditev, da opredeljuje pomen inkluzivnih Skipper, Myriam Thomachot in Margaret Parker, je prispevala svoj tega sistema predšolskega, osnovnošolskega in srednje- vidno, da gre pri Indeksu za razvoj in izboljšanje šol, ki šolskega izobraževanja (s poudarkom na sistemu izobra- vključujejo tako odrasle kot učence ter vse vidike okolja. čas in strokovno znanje. Izkušnje in pripombe Stephena Scoffha- ževanja kot delu skupnosti), ter delo Mela Ainscowa na To bi moralo prispevati k nadaljnji odpravi razširjenega ma, Gill Hope, Jill Matthews in Jonathana Barnesa z univerze Can- področju izboljševanja kakovosti šol. mnenja, da gre pri inkluzivnosti za določeno skupino terbury Christ Church so mi dale verjeti, da je delo na kurikulu te- učencev, ki so obravnavani kot učenci s 'posebnimi po- oretično in praktično uporabno. Andreas Hinz in Barbara Brokamp Vlada je zagotovila izvod prve izdaje vsem osnovnim in trebami'. sta predstavila svoj pogled kot posameznika, ki že dolgo delata z srednjim šolam, šolam s prilagojenim programom ter lo- Indeksom v Nemčiji, enako velja za Kari Nes na Norveškem. Kari kalnim vzgojno-izobraževalnim organom v Angliji. Dru- Nes je podala poseben prispevek o evropski tradiciji didaktike za ga izdaja, ki je v veliki meri podobna prvi, je bila objavlje- vprašanja o vsebinah kurikula, Barbara pa je predstavila pronicljive rom službe šolske inšpekcije. Sue Buckingham me je seznanila s prve izdaje je zaokrožilo zlasti delo Tonyja Bootha in nje- Za četrto izdajo so bile potrebne razmeroma majhne govih sodelavcev, Patricie Potts in Willa Swanna z Open spremembe. Podnaslov je nov: Priročnik za razvoj šol, planetarnimi pravicami, ki sem se jim najprej upiral, nato pa sem University, ki so povezali inkluzivnost z razvojem celovi- ki jih usmerjajo inkluzivne vrednote. Tako je jasneje raz- jih sprejel. Skupina iz Transitions Cambridge, Anna McIvor, Mark tom Norfolka in njene zavezanosti, da je Indeks združljiv z okvi- bila Mel Ainscow in Mark Vaughan. Končno vsebino vrednot za vse vidike šol. zamisli o procesu dela z Indeksom in načinih, kako ga podpreti s jeziku ali angleščini razdelila vsem šolam v Walesu. primerja z razvojem, ki temelji na ‘spremljevalci procesa’. Pomembni so bili predlogi Susan Hart in Različici Indeksa za predšolsko vzgojo sta nastali leta na leta 2002, valižanska skupščina pa jo je v valižanskem Razvoj, ki temelji na vrednotah, njeno odobravanje tega, kar sem poskušal narediti. Em Williams učnih rezultatih – gre za pristop, Jannie Brightman, Mary Young, Jane Carpenter, Alison Peacock, otroke sta reviziji celoten projekt nadgradili s tem, da sta razmišljanju o izboljšanju šol v dodali pomen dobrobiti za učence in odrasle ter pouda-Peter Pope, Hannah Booth, Katie Booth, Ben Greig, Astrid Gre-Angliji in drugih državah. je koristno vztrajala pri ponovnem razmisleku o binarnosti spolov. 2004 in 2006.1 Poleg razširitve Indeksa za predšolske ki je dolga leta prevladoval v ven, Mark Antopolski, Nigel Pickford in Pat Yarker so prav tako rili pomen igre. dali zelo koristne pripombe. Čeprav je delo prvotno namenjeno angleškim šolam, ni Vrtci in šole v pilotnem projektu Indeksa v Norfolku zgolj značilno angleški dokument. Odraža neštete di- Cilj je povečati trajnost širšega nabora izidov vzgoje in aloge s kolegi po vsem svetu. Izboljšanje vzgoje in izo-izobraževanja. Vrtec in mala šola: Clover Hill braževanja se kaže ne zgolj v osredotočanju na dosežke, Vrtci: Colman, Costessy, Lodge Lane, Recreation Road temveč je pozornost usmerjena k razcvetu poučevanja, Vrednote so v tem priročniku predstavljene v treh di- učenja in odnosov. Pristop k razvoju na področju vzgoje menzijah, med njimi pa ni hierarhije. Uvedel sem idejo Osnovne šole za učence, stare 7–11 let: Caister, Edward Worlledge, in izobraževanja se je izkazal za ustreznega v številnih dr- 'pismenosti o vrednotah' (values literacy), s katero sem Lingwood, St. Michael’s, Wroughton žavah, delo je bilo prevedeno in prilagojeno za uporabo poimenoval proces raziskovanja povezav med vredno- don, Sporle, Tacolneston, Terrington St John, Tilney St Lawrence, da se slednje odražajo v nekaterih vidikih njihovih šol. Razvijanje inkluzivne šole pomeni udejanjiti inkluzivne Walpole Highway, Whitefriars, Wicklewood Tretjo izdajo, ki je izšla leta 2011, sem korenito spreme- vrednote in razvoj usmeriti stran od izključujočih vre- nil in jo posvetil desetletju biotske pestrosti 2011–2020. Srednje šole za učence, stare 11–16 let: Broadland High, Downham Odraža izkušnje v Angliji Cawston, Colby Ditchingham Fairstead, Hapton, Heartsease, Roy- je podprl UNESCO, je preučila, kako bi bilo mogoče raz- timi, ki vodijo v izključevanje. Številni kolegi opažajo, 2 viti različice za ekonomsko revna območja južnih držav. Osnovne šole za učence, stare 4–11 let: Bignold, Bishop’s, Bluebell, v približno petdesetih državah. Mednarodna ekipa, ki jo tami in ukrepi. Inkluzivne vrednote sem primerjal s tis- Šole s prilagojenim programom: Churchill Park, Sidestrand govor na vprašanje: »Kako naj živimo skupaj?« Na svojih preverjanja in odzivanje nanje. Indeks podpira spletno mesto indexforinclusion.org, na katerem so na voljo in- straneh združuje načelne posege v zvezi z okoljsko traj- formacije o njegovi uporabi v Angliji in drugih državah, nostnostjo, nacionalnim in globalnim državljanstvom, dodatni viri in možnosti za povratne informacije. Market High, Hewett Comprehensive, Hobart High, King Edward melji na vrednotah, pomaga pri pripravi na inšpekcijska desetih let. Predstavlja okvir inkluzivnih vrednot kot od- VII High, Springwood High 3 dnot. Predstavil sem smernice, kako lahko pristop, ki te- in drugih državah v obdobju nenasiljem, demokratičnim vzgojno-izobraževalnim sistemom in spodbujanjem zdravja v okviru enotnega Tony Booth, januar 2016 pristopa. Vključuje skrb za okolje kot nujen element v vzgoji in izobraževanju, ob hkratnem spodbujanju nena- silnih odnosov na lokalni in globalni ravni. Vabi k dialo- gu o vsebini kurikulov z orisom odgovora 21. stoletja na Pa začnimo! Priročnik, ki je pred vami, vam bo pomagal razvijati inkluzivno šolo. Kolegi v Nemčiji so bili med najbolj iznajdljivimi pri uveljavljanju In- deksa v šolah. Čeprav nekatere šole uporabljajo Indeks za podpo- ro razvoju celotne šole od samega začetka, to ni pogosta praksa. Majhne spremembe lahko prerastejo v zavezo celotne šole, in sicer takrat, ko drugi opazijo prednosti svojih sodelavcev zaradi dela z gradivi iz Indeksa. Naslednja spodbuda k začetnim korakom za upo- rabo Indeksa je povzeta po seznamu nasvetov, ki so jih oblikovali kolegi v Nemčiji4. Nasvet št. 9 izhaja iz izkušenj avstralskih kolegov, ki so prav tako prilagodljivo delali z gradivi iz Indeksa v Queenslan- du5, in iz izkušenj pri delu s šolami v Norfolku. Podrobneje opisane zamisli in spodbude o uporabi Indeksa so predstavljene v 3. delu. Kako začeti? 1. Začnite kjer koli, tudi z iskanjem in razširjanjem enega zanimi- vega vprašanja, saj je to veliko bolje, kot da sploh ne začnete. 2. Svoje delo na kratko beležite in dokumentirajte s fotoapara- tom, kadar je to smiselno. 3. V delo vključite podobno misleče sodelavce. 4. Če niste v vodstvu šole ali ne vodite aktiva, poskusite vključiti nekoga, ki to je. 5. Z mladimi ali odraslimi, s katerimi se običajno ne pogovarjate, se posvetujte o njihovih prednostnih nalogah, vezanih na razvoj lokalnega okolja. 6. Začnite z majhno spremembo, ki je v vaši pristojnosti. 7. Oblikujte seznam trenutnih pobud na šoli in razmislite, kako jih lahko vključite v delo z Indeksom. 8. Raziščite okvir vrednot v 2. delu Indeksa. Katero aktivnost bi v šoli lahko spremenili, da bi vaše delo v šoli bolj odražalo vaše vrednote? 9. Razmislite o spremembi, ki si jo vi in/ali drugi želite ali jo posku- šate uvesti. Morda je ta že del vašega vzgojnega načrta. Poiščite najustreznejši kazalnik v Indeksu in z njim izboljšajte svoj načrt. 10. Če delate sami, poiščite nekoga, ki ima izkušnje z delom z In- deksom, da vam bo pomagal. Pregled 1. del Indeksa Pregled Indeksa Pregled Indeksa Pregled Indeksa Spodbuja k udejanjanju Spodbuja aktivno dogovorjenega vlogo sveta šole. okvira vrednot. Kako vam lahko Indeks pomaga pri razvoju vaše šole? Indeks inkluzivnosti je priročnik za razvoj šol, ki ga kalne skupnosti. Spodbuja širšo participacijo ob ra- Podpira temeljito usmerjajo inkluzivne vrednote. Gre za zbirko gradiv, zvoju in implementaciji načrtov za izboljšave v smeri samoevalvacijo in Pomaga izboljšati ki pomagajo spremljati in razvijati vse vidike šolske-inkluzivnosti. preizprašuje strategije šolo za vse ga ustroja: šolska igrišča, zbornice in učilnice ter lo-za izboljšanje šole. (zaposlene, starše/ skrbnike in učence). te »Uporaba Indeksa je poživila naše načrtovanje izboljšav na šoli in nam omogočila, da smo na vprašanja Spodbuja edno trajnostno vr in težave pogledali na povsem drugačen način. Zelo radi ga uporabljamo in bomo s tem tudi nadalje-izboljšanje vali ...« dosežkov. Pomaga nasloviti uzivne pereče izzive.- June Sewell, George White Junior School Združuje prizadevanja na področju varovanja okolja, pri ponovnem osredotočanju na vrednote demokracije, pravic in se vsi vključujejo v našo šolsko skupnost. Zago- kar menite, da je prav, zdravega življenja. »Indeks sem uporabila kot sredstvo za pomoč aktivnega državljanstva, »Indeks je zagotovil okvir za pregled tega, kako Pomaga razvijati tisto, šole; omogočil mi je ... postaviti ogrodje, da in ne tistega, kar vam tovil nam je strukture in spodbude za iskanje sta- so se vsi člani šolske skupnosti lahko dejavno narekujejo drugi. lišč in mnenj o tem, kako lahko izboljšamo našo vključili v izboljšanje šole. Indeks bi priporoči- šolo. Z osredotočanjem na vrednote sodelova- la vsaki šoli, ki se podaja na pot izboljševanja nja in skupnosti nam je omogočil, da sodelujemo Podpira in spodbuja oj šol, ki jih usmerjajo inkl šole, saj mi je resnično pomagal.« in dosežemo najboljše rezultate za vse.« večjo participacijo Pomaga, da azv družin in širše strategija šole odraža - Jane Jewson, Srednja šola kralja Edwarda VII.- Nick Southgate, Colman Infant School a r skupnosti. vse pomembne spremembe v šoli. očnik z »Indeks je kot kritičen prijatelj – postavlja Odrasle in učence vprašanja, ki pomagajo drugače pogledati na usmerja, da s svojimi zadevo in jo izboljšati.« idejami prispevajo k Pomaga ohraniti vse razvoju šole. spremembe, ki ste jih - Elly Roberts, Highgate Infant School uvedli. uzivnosti: Prir in Caistor High. Mlajši učenci so najbolj uživa- drugima šolama, da bi izboljšali rezultate v prid Indeks inkl zmanjšati ovire in povezovanju razvoja mobilizirati vire. nje med našo šolo ter šolama Caistor Junior »Indeks je pripeljal do sodelovanja z dvema Pomaga Podpira pri »Indeks je omogočil medsebojno sodelova- ponosno zastopali in sodelovali v novoustano- za raziskovanje glasov učencev in sodelovanje in pedagoškimi praksami. skupnosti v koristnih projektih. Fantastično je li ob sodelovanju s starejšimi. Skupaj so šolo učencem. Indeks smo uporabili kot sredstvo kulture s strategijami vljenih 'medšolskih skupinah', katerih člani so postali. bilo videti navdušenje učencev pri raziskova- Ob razvijanju inkluzivnosti je najpomembneje Odlična izkušnja za vse – tako učence kot jamem, da se bo to partnersko sodelovanje še ki temelji na vrednotah, predvideva povezovanje strokovne delavce.« nju in razpravljanju o načinih sodelovanja. Ver- udejanjati načelne vrednote. Inkluziven razvoj, naprej razvijalo.« skupnega okvira vrednot z vsem, kar se dogaja - neposredno v okolju in okoli njega. Edward Savage, OŠ Hemsby- Coral Brinklow, Caister Junior Pregled Indeksa Pregled Indeksa Kako se šole Primeri sprememb na šoli, ki lahko vplivajo na njeno delovanje spreminjajo? Šole se nenehno spreminjajo, na različne načine in iz Spremembe, ki si jih želimo v šoli, se med seboj mor- različnih razlogov. Le nekatere od sprememb v šoli da ne skladajo vedno ali pa niso skladne z inkluzivni- v«, v šoli. nastanejo kot posledica 'skupnega načrta', s katerim mi vrednotami … se vsi strinjajo in so mu zavezani. z. emembe o o (hišnik, kuhar pl vet učence Učenci opo . ače a spr , ki jih ima tehnično osebje Izv avilnosti vi se »s z drugimi šol Ustano to Šol , čistil a se z oljena je no zarjajo na nizk ovno mesto vijo nepr e. ami doma in ačne po va ki daje pobude z anju šol ejet telj odide na drugo šol drugo del ov užbe ugo . vla t je spr ec). vna e sl da. v del Ra vredno esničuje e vezo cijsk vati uzivnih e in se ur v tujini. Učenci sami poskrbijo z Inšpek avni šol Okvir inkl na r očijo skrbeti pridelavo in pripr a delno tok. avo hrane. Učitelji in učenci se odl za lokalni po Izvoljen je no v svet šole. skupaj načrtujejo pouk (npr Strokovni delavci . učne načrte, ure, dneve dejavnosti). . Spr Spremeni se ustaljen čas ov in go edno (npr a postane primer uspešne šol adi pomanjkanja denarjatenje naziv . adi no . 2. učitelj gr na na a . e. e se z o naselje vorilnih ur se zmanjšuje del edo se vr Šol Zar vo vanj v napr emeni roditeljskih sestank cionalni r ostor ovna ob v 1. r ega del . družinsk vi pr azr V bližini šolveznost enje edu). avni. vzposta za druž vanje šolsk V šoli se črto e Na vključuje učence in starše Ali vse spremembe v vaši šoli vodijo v isto smer? Pregled Indeksa Pregled Indeksa Kaj pomeni inkluziven razvoj? Kadar sprememba v šoli odraža lepota naše vrednote, jo prepoznamo kot ljubezen upanje razvoj ali izboljšavo. Razvoj šole pa radost inkluziven postane takrat, ko ga takšne vrednote tudi usmerjajo. pravica iskrenost Pravilno ravnanje vključuje povezovanje idej s pravimi dejanji in vrednotami. Povezovanje dejanj z vrednotami je lahko najbolj tr praktičen korak pri razvoju šole. ajnostnost azličnosti Vrednote so globoko zakoreninjena prepričanja, ki skupnost cija nas spodbujajo k dejanjem. Vrednote je bolje razu- nenasilje vanje r meti skozi dejanja, ukrepanje, kot pa zgolj z beseda- povežemo s svojimi globokimi prepričanji, jim damo ost mi. Lepe besede postanejo ključne za vrednote, ko jih participa pogum spošto globok pomen in nato ukrepamo skladno z njimi. enak upanje Slika 1: Okvir inkluzivnih vrednot za modrost sočutje te enakost edno lepota pravice sočutje Okvir ali univerzum vrednot participacija odgovarja na vprašanje: iskrenost modrost trajnostnost uzivne vr »Kako naj živimo skupaj?« pogum ljubezen skupnost Indeksa poskušajo odgovoriti zaupanje Kazalniki in vprašanja Inkl na navedeno vprašanje v kontekstu vzgoje in nenasilje upanje spoštovanje različnosti izobraževanja. radost Pregled Indeksa Pregled Indeksa Dimenzije, poglavja in kazalniki Indeksa Dimenzija A: Ustvarjanje inkluzivnih kultur B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti A1: Grajenje skupnosti 1 Vse možne oblike podpore in pomoči so usklajene. 134 1 Vsakdo je dobrodošel. 98 2 Profesionalni razvoj zaposlenih pripomore k odzivanju na raznolikost. 135 2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. 99 3 Dodatna jezikovna podpora (učenje slovenščine) je namenjena vsem, ki jo potrebujejo. 136 3 Učenci si medsebojno pomagajo. 100 4 Šola omogoča in podpira učence pri vključevanju in trajni participaciji v javnih programih 4 vzgoje in izobraževanja. 137 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. 101 5 5 Šola zagotavlja, da njeni ključni dokumenti o 'posebnih potrebah' podpirajo inkluzivnost. 138 Strokovni delavci sodelujejo s starši/skrbniki. 102 6 6 Vzgojni načrt in pravila šolskega reda so povezani z učenjem in razvojem kurikula. 139 Zaposleni na šoli sodelujejo s svetom šole. 103 7 7 Pritiski glede možnosti disciplinskega izključevanja se znižujejo. 140 Šola je zgled demokratičnega državljanstva. 104 8 8 Zmanjšane so ovire za participacijo. 141 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. 105 9 9 Zmanjšano je ustrahovanje. 142 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine doživljanja spola. 106 10 Šola in lokalne skupnosti se vzajemno razvijajo. 107 11 Dimenzija C: Razvijanje inkluzivnih pedagoških praks Zaposleni na šoli povezujejo dogajanje na šoli z življenjem učencev v domačem okolju. 108 C1: Oblikovanje kurikula za vse A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot 1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in potrošnje hrane. 144 1 2 Učenci odkrivajo pomembnost vode. 148 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. 109 2 3 Učenci preučujejo oblačila in telesno okrasje (pirsingi, tatuji, nakit). 150 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. 110 3 4 Učenci spoznavajo vrste nastanitev in grajeno okolje. 152 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti planeta Zemlja. 111 4 5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki selijo po svojem okraju in po svetu. 154 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. 112 5 6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. 156 Pričakovanja do vseh učencev so visoka. 113 6 7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. 159 Vsi učenci so enako cenjeni. 114 7 8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. 163 Šola se bori proti vsem oblikam diskriminacije. 115 8 9 Učenci raziskujejo vire energije. 167 Šola spodbuja nenasilne medsebojne odnose in reševanje sporov. 116 9 10 Učenci se učijo o sporazumevanju in komunikacijski tehnologiji. 170 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. 117 10 11 Učenci spoznavajo in ustvarjajo literarno, likovno in glasbeno umetnost. 172 Šola prispeva k zdravju učencev in odraslih. 118 12 Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo z razvojem svojih interesov. 174 DIMENZIJA B: Oblikovanje inkluzivnih strategij 13 Učenci preučujejo etiko, družbeno moč in vladanje. 176 B1: Razvijanje šole za vse 1 C2: Uglaševanje učenja Za šolo je značilen participativni razvojni proces. 120 2 1 Učne aktivnosti so načrtovane z mislijo na vse učence. 179 Šola ima inkluziven pristop vodenja. 121 3 2 Učne aktivnosti spodbujajo participacijo vseh učencev. 180 Imenovanja in napredovanja so pravična. 122 4 3 Učence spodbujamo k samozavestnemu kritičnemu razmišljanju. 181 Strokovno znanje zaposlenih je pripoznano in uporabljeno. 123 5 4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. 182 Vsem novim sodelavcem pomagamo, da se v šoli dobro znajdejo. 124 6 5 Učenci se učijo drug od drugega. 183 Šola si prizadeva sprejeti vse učence iz svojega kraja. 125 7 6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med posamezniki. 184 Vsem novim učencem pomagamo pri uvajanju v šolo. 126 8 7 Preverjanje in ocenjevanje znanja spodbuja dosežke vseh učencev. 185 Oddelki so oblikovani tako, da podpirajo vse učence. 127 9 8 Discipliniranje temelji na medsebojnem spoštovanju. 186 Šola učencem pomaga pri prehodu na drugo šolo ali pri prešolanju. 128 10 9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces Šola je fizično dostopna vsem posameznikom. 129 11 in napredek. 187 Stavbe in zemljišča so urejeni tako, da podpirajo participacijo. 130 12 10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. 188 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. 131 13 11 Strokovni delavci podpirajo učenje in participacijo vseh učencev. 189 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. 132 12 Domače naloge so zastavljene tako, da pripomorejo k učenju vsakega učenca. 190 13 Aktivnosti izven pouka vključujejo vse učence. 191 14 Viri v okolici šole so (sestavni) del vzgojno-izobraževalnega procesa. 192 Pregled Indeksa Pregled Indeksa Vsak kazalnik šolskega razvoja je lažje pojasniti Podpora z vprašanji, ki utemeljijo pomen in zagotovijo razvijanju kurikula ideje za razvoj. Vsak kazalnik se začne s C.2.3 Učence spodbujamo k samozavestnemu kritičnemu razmišljanju predlogi o njegovi povezavi z drugimi kazalniki. Poglavje C1 Indeksa omogoča uvid v nov način de- Zasnovan je kot mednarodni in povezovalni kurikul, C2.4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. litve dejavnosti poučevanja in učenja v kontekstu 13 ki se lahko smiselno umesti v kateri koli kurikul na vsebinskih sklopov ter širi vsebine nekaterih ustalje- svetu. Gre za osmišljeno učenje in poučevanje – kjer a) nih šolskih predmetov tako, da poudarja relevantne koli, v šoli in zunaj nje – za vse življenje. Ali zaposleni drug drugega podpirajo pri samozavestnem in kritičnem razmišljanju? tematike za poučevanje v 21. stoletju. Namen po-b) Ali se zavedamo, da je dialog najuspešnejši, če ljudje pustijo ob strani razlike v moči in statusu? Ponuja nam odgovor na vprašanje: glavja je pomagati šolam pri prilagajanju kurikula v c) Ali zaposleni jasno izražajo, da spoštujejo in cenijo drugačne poglede? smeri povezovanja z izkušnjami učencev in njihovih »Kaj moramo znati, da bomo lahko dobro živeli sku-č) Ali se učence in odrasle spodbuja k odločnemu in neagresivnemu izražanju svojih stališč? družin. paj?« d) Ali se spodbujajo razprave, v katerih posamezniki lahko slišijo druga stališča in se urijo v izražanju svojih? Ta del Indeksa izhaja iz vrednot in načel, ki jih spod- e) Ali učence spodbujamo k razvijanju in izražanju mnenj in občutkov o pomembnih lokalnih, buja ter jih povezuje z aktualnimi globalnimi izzivi. nacionalnih in mednarodnih dogodkih, na primer, ko je njihova država v vojni ali se je zgodila katastrofa v njihovi ali drugi državi? f) Ali učence spodbujamo k postavljanju zahtevnih vprašanj? Slika 2: Relevantne teme za kurikul 21. stoletja g) Ali tisti, ki so na različnih straneh spora, priznavajo pomen drugih stališč pri razjasnjevanju mnenj in iskanju skupnih rešitev? h) Ali se učenci učijo odkrivati protislovja v svojih argumentih in argumentih drugih? i) Ali se učenci in odrasli učijo pretehtati moč argumentov, vključno z lastnimi? hrana in pijača j) Ali se učenci učijo, kdaj so za resničnost trditve ali argumenta potrebni dokazi? l) potovanja Ali se učenci učijo, kako lahko skrbno izbrani primeri pokažejo meje posploševanja? voda in promet k) Ali se učenci učijo uporabljati primere v podporo argumentom? m) zdravje in odnosi Ali se učenci učijo postavljati vprašanja 'v kolikšni meri' in 'v katerih okoliščinah', ko drugi trdijo, da je neka trditev o svetu resnična (na primer o razlikah med spoloma)? n) Ali se učenci učijo opredeliti ciljno skupino, ki ji je pisno delo namenjeno? o) Ali se učenci učijo, kako ljudje jemljejo določene argumente za samoumevne, tudi če niso p) pravilni, ker se dozdeva, da imajo avtoriteto? oblačila in Zemlja, sporazumevanje Ali učenci in odrasli prepoznavajo prepričanja in vrednote, ki so podlaga za različna mnenja? telesno okrasje Osončje in komunikacijska r) Ali se učencem in odraslim pomaga izboljšati njihovo argumentiranje, da je bolj tekoče? in vesolje tehnologija s) Ali učenci prepoznajo pritiske nanje, ki jih silijo v razmišljanje in ravnanje na določene načine? Kaj moramo znati, da bomo lahko dobro živeli skupaj? š) Ali učenci raziskujejo razloge za mnenja, ki jih izražajo? t) Ali imajo vsi, ki sodelujejo v dialogu, podporo, da ohranijo svoje samospoštovanje? u) Ali se posamezniki izogibajo zmagoslavju, ko menijo, da so zmagali pri argumentiranju? v) Ali odrasli in vrstniški tutorji pomagajo drugim, da prispevajo svoja mnenja? literarna, likovna, energija z) Ali je posebna pozornost namenjena pomoči tistim, ki so sramežljivi pri govorjenju, da lahko življenje glasbena umetnost na Zemlji prispevajo svoj delež? etika, družbena stavbe in zemljišča delo in aktivnost To kaže, da lahko dodate svoja moč in vladanje vprašanja. Za vprašanja, ki jih želite zastaviti, ni omejitev. Pregled Indeksa Pregled Indeksa Razvoj, ki ga usmerjajo Kako združuje vse načelne Indeks lahko začnete uporabljati kjer koli v priročniku: npr. začenši pri spremembah pedagoških praks skozi objektiv inkluzivnih vrednot; s premislekom o posledicah naslavljanja izbranega kazalnika in s pomočjo pristope k spreminjanju inkluzivne vrednote, uporabljati Indeks? šol predvidenih vprašanj, ki predstavljajo poseben izziv ali pa zahtevajo podrobnejši vpogled v aktualno dogajanje; za spodbujanje dialoga, pri čemer je v ospredju lahko eno samo vprašanje. Lahko pa ga uporabite iz radovednosti, ker vas zanima pregled vidikov določenega vzgojno- izobraževalnega programa ali pa kot način za osmišljanje številnih šolskih Šole so že vključene v številne aktivnosti za spod- ga okolja pa je večji. Takšen enotni pristop imenuje- aktivnosti in ukrepov (npr. izvajanje dodatne strokovne pomoči, sprejem bujanje razvoja, ki ima enake vrednote kot Indeks. mo 'inkluziven vzgojno-izobraževalni razvoj', pravza- učenca priseljenca, oblikovanje nivojskih skupin). Indeks jih lahko pomaga združiti v enoten pristop; prav niti ni pomembno, ali ga imenujemo 'inkluziven', kot bi jih združevali v eno drevo, ki črpa moč iz šte- 'demokratičen', 'trajnosten' ali kako drugače. Gre za Indeks spodbuja širše sodelovanje pri pregledu in Inkluzivne šolske kulture odražajo odnose ter glo-vilnih korenin. poskus povezovanja inkluzivnih vrednot in delovanja načrtovanju izboljšav ter vključuje tako prispevek boko zakoreninjene vrednote in prepričanja. Spre-v skladu z njimi, kar se nam zdi najbolj pomembno. ravnatelja kot tudi celotnega kolektiva, učencev in minjanje kultur je bistvenega pomena za omogoča-Namesto da bi šole sodelovale v številnih (navide-Kako bo vaš razvoj poimenovan in ali boste Indeks družin. Vključevanje vseh je del inkluzivnega razvo-nje razvoja. zno različnih) pobudah, jih lahko povežete v en sam pri tem uporabili, je manj pomembno kot to, da se ja, saj pomaga zajeziti različno znanje in energijo za proces razvoja, ki naj ga usmerjajo vrednote. Na ta tovrstnega načina dela sploh lotite. Vsekakor pa me-Strategije šole (skupek načel in ukrepov za izboljša-ukrepanje v šoli, v skupnosti. način se pobude medsebojno podpirajo, prihrani se nimo, da vam je Indeks lahko v veliko pomoč. nje kakovosti šole) se nanašajo na delovanje šole in nekaj napora, nadzor nad razvojem lastnega šolske-Čeprav lahko začnete Indeks uporabljati na kate-na njen razvojni načrt. Zavezništva za inkluziven načrtovanja in razvoja, torej pri oblikovanju in izvaja- učimo in poučujemo. nju šolskih strategij, npr. vzgojnega načrta, letnega Vsaka dimenzija je razdeljena na dve poddimenziji. vzgojno-izobraževalni delovnega načrta, razvojnega načrta šole. najučinkovitejša, če postane del ustaljenih procesov Pedagoške prakse se nanašajo na to, kaj in kako se rem koli mestu v priročniku, pa je njegova uporaba razvoj Skupaj tvorijo okvir za načrtovanje, tako da spre- Indeks je razdeljen na tri dimenzije, ki strukturirajo membe na enem področju podpirajo potrebne spre- membe na drugih področjih. razvoj šole: Slika 3: Razvojne dimenzije Indeksa Slika 4: Okvir za načrtovanje DIMENZIJA A: TEGIJ Ustvarjanje inkluzivnih šolskih KULTUR Razvijanje inkluzivnih pedagoških A1: Gradnja skupnosti STRA A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot DIMENZIJA B: Oblikovanje inkluzivnih šolskih STRATEGIJ B1: Razvijanje šole za vse B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti ovanje inkluzivnih šolskih DIMENZIJA C: PRAK Razvijanje inkluzivnih pedagoških PRAKS Oblik S C1: Oblikovanje kurikula za vse Ustvarjanje inkluzivnih šolskih KULTUR C2: Uglaševanje učenja Pregled Indeksa Pregled Indeksa Uporaba Indeksa pri aktualnih izzivih Vse šole so podvržene zunanjim pritiskom, vključno Oh, te številke! z inšpekcijami, nacionalnimi preskusi znanja ter vlad- nimi politikami in smernicami. Indeks lahko šolam Primerjave uspešnosti na testih in preverjanjih – pomaga, da se na takšne zahteve odzovejo na način, med šolami in skozi leta v isti šoli – so imele najpo- ki odraža njihove vrednote. membnejšo vlogo pri oceni, ki jo je šola prejela ob Odziv na inšpekcijskem pregledu. To je veljalo tudi takrat, ko so bile statistične primerjave vprašljive, na primer inšpekcijski pregled zaradi premalo podatkov ali sprememb v skupini učencev, ki se ocenjuje, ker so se šoli nekatere skup- nosti pridružile ali jo zapustile. V Veliki Britaniji so avtorji kazalnike Indeksa umestili v inšpekcijski okvir britanske vladne službe Ofsted Sodelovanje in (The Office for Standards in Education, Children's napredovanje Services and Skills) in pokazali, kako lahko obravna- va vse svoje pomisleke kot del skladnega pristopa k razvoju. Če so odnosi sodelovalni, ocenjevanje – redni pre- som, je mogoče uporabiti za zagotavljanje prepričlji- delom drugega in le redko prinaša nove informacije vih dokazov o aktivnostih za samoocenjevanje, ki ga ali naloge. V drugih okoljih pa lahko posamezniki do-zahteva britanski okvir. Po inšpekcijskem pregledu bijo cilje, ki zanje niso smiselni in ne odražajo njiho-Participativno samoocenjevanje, podprto z Indek- ni vsakodnevni seznanjenosti strokovnih delavcev z gled dela strokovnih delavcev – temelji na podrob- lahko v Indeksu najdete ideje za takojšnje ukrepanje vih najglobljih želja po dobrem počutju in napredku na podlagi priporočil iz Ofstedovih poročil. To je še učencev. Plačilo, vezano na uspešnost in uspešno posebno dragoceno, kadar je po neugodnem poro-doseganje ciljev, lahko prav tako ogrozi odnose med čilu morala nizka. Kot je dejal eden od predstojni-zaposlenimi, če se zdi nepravično. Pristop Indeksa je kov: »Indeks prispeva k jasnosti in osredotočenosti mogoče uporabljati za zagotavljanje skladnosti poli-Ofsteda.« tike ocenjevanja z vrednotami šole. Šolski razvojni načrti in strategije Razvojni načrti so lahko napisani le za zadostitev zahtev, lahko pa so oblikovani kot pravi dokumenti za delo, ki so dostopni osebju, učencem in njihovim družinam ter vsem dvigujejo razpoloženje. Ni jih treba napisati po vnaprej predvidenem togem ob- razcu. Prav vključevanje učencev v oblikovanje pre- dnostnih nalog za razvoj šole je lahko dragoceno za aktivnosti poučevanja in učenja. Lahko se pripravi- jo slikovni načrti, ki jih oblikujejo odrasli in učenci v šoli, kot se je zgodilo na tečaju o Indeksu za kolege iz Ukrajine. Izviren 2. del pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop Priročnik za razvoj k razvoju šol, ki jih usmerjajo inkluzivne šole inkluzivne vrednote Inkluzivnost v tem priročniku je edinstven pristop vajanje inkluzivnega razvojnega načrta. Indeks tako Indeks inkluzivnosti ponuja podporo procesu samo- pak se le prikažejo na kraju in nato začnejo razisko-k razvijanju inkluzivnih šol, pri čemer je inkluzivnost združuje bolj sistematično načrtovanje razvoja z im- evalvacije in razvoju kot alternativo procesu, ki te- vati. To pomeni, da se lahko odločimo za del Indeksa, pojmovana kot udejanjanje inkluzivnih vrednot. proviziranimi spremembami, ko odrasli in učenci v melji na inšpekcijskih pregledih, konkurenci in strahu ki nas zanima, morda celo eno samo vprašanje, ter Predstavljeni okvir vrednot deluje kot objektiv, iz- sodelujočih skupnostih nenehno uresničujejo svoje pred neuspehom. Indeks vam ponuja priložnost, da s tega izhodišča razširimo svoje poizvedovanje in hodišče za načelno in praktično delovanje v vzgoji skupne vrednote. v sodelovanju z drugimi razvijate svojo šolo skladno ukrepanje. temeljne vsebinske poudarke, ki so pomembni v glo- Razvijanje okvira vrednot nih skupnosti. Uporabljajo ga lahko učitelji, nepeda-34 Spodbuja aktivno učenje, pri katerem učenci pove- goško osebje, ravnatelji, starši/skrbniki in mladi kot Dodajanje didaktičnih načel 46 zujejo naučeno z lastnimi izkušnjami ter se ukvarja- balnem kontekstu in se hkrati tesno povezujejo z in- način za evalvacijo in izboljšanje svojih šol. Spodbuja Prisluhnimo zahtevam 47 jo z okoljem in resničnostjo svojega sveta. Gre za kluzivnimi vrednotami, pedagoško-didaktičnimi na- nove razprave o tem, kaj se lahko učenci naučijo v praktičen dokument, ki spodbuja razmislek o tem, Lotimo se kurikula 48 čeli in zahtevami Indeksa. Ta del pomaga oblikovati šolah in zunaj njih. kaj lahko uresničevanje inkluzivnih vrednot pomeni odgovor na prvotni razmislek: »Kaj moramo vedeti, Oblikujmo zavezništva 54 Gradivo je zasnovano tako, da temelji na bogatem za vse vidike šole: v zbornicah, učilnicah, na igriščih, da bomo lahko dobro živeli skupaj?« Zapolnjuje dol- Ovire, viri in podpora 58 znanju in izkušnjah strokovnih delavcev, učencev, v odnosih znotraj šole ter v odnosih z družinami in goletno vrzel v razpravah o razvoju, ki ga usmerjajo Gradiva za (samo)evalvacijo skupaj?« V nadaljevanju vrednote dopolni z dimen- inkluzivne vrednote nje šol skladno z inkluzivnimi vrednotami. Ni alter- 31 spodbuditi individualno in kolektivno ukrepanje ter nativa krepitvi merljivih dosežkov, temveč se nana- zijami inkluzivnih pedagoško-didaktičnih načel ter s Opredelitev koncepta inkluzivnosti 32 strukturirati vzgojno-izobraževalni razvoj šole in nje- ša na vse dosežke vseh učencev, mladih in odraslih. predlogom globalnega kurikula. Ta vsebuje nekatere mislek o ključnem vprašanju 21. stoletja: »Kako živeti Priročnik za razvoj šol, ki jih usmerjajo Indeks ni dodatna pobuda, temveč način za izboljša- na različne načine. Pomaga razjasniti razmišljanje, in izobraževanju. Poleg tega nas vseskozi sili v raz- s svojimi načeli in vrednotami. Uporabljate ga lahko vrednote, ter inkluzivnem poučevanju in učenju. 64 mladih in njihovih družin o značilnostih njihovega skupnostmi. Poudarja spremembe v kulturah, ki naj okolja in o tem, kako ga je mogoče izboljšati. Proces bi prispevale k trajnemu razvijanju šol. poglede na razvoj vzgoje in izobraževanja v zvezi s Na vhodu v mnoge šole je mogoče najti izjave o Pristop, ki ga promovira Indeks, združuje načelne dela z Indeksom omogoča, da se ti bogati viri delijo pravičnostjo, demokratično participacijo, okoljsko vrednotah in priznanja, da je šola dosegla določen naprej in ustvarjajo spremembe. Gre za obsežen do- trajnostnostjo, globalnim državljanstvom, skrbjo za standard na področjih, kot so okoljska trajnostnost, kument, ki lahko vsakomur pomaga pri iskanju nas- zdravje, nenasiljem in z bojem proti diskriminaciji. Ta pravice, zdravje in dobra organizacija. Spraševali lednjih korakov na poti razvoja lastnega okolja. Ne prekrivajoča se področja je namreč najbolje obrav- smo se, ali podelitev priznanja za inkluzivnost pred- glede na to, kako uspešna in inkluzivna se zdi šola navati, če so združena v enotnem pristopu. stavlja neskladje, saj je lahko uresničevanje inkluziv- trenutno, je Indeks mogoče uporabiti kot podporo cipacije za vse, ter pri zmanjševanju vseh pritiskov nih vrednot samo po sebi nagrada. Ne želimo, da bi procesom, povezanim z razvojem učenja in parti- Koncepti 'ovire pri učenju in participaciji', 'viri za pod- priznanje pomenilo, da je šola dosegla končni cilj izključevanja. poro učenju in participaciji' ter 'podpora raznolikosti' razvoja, čeprav podpiramo zamisel, da bi šole obe- se lahko uporabijo za usmerjanje skupnega odprte- Ob prvem branju Indeksa se lahko zdi, da je količina ležile zaključek obdobja dela z Indeksom tako, da bi ga raziskovanja znanja, ki ga šola že ima, in kot ideje idej v njem preobsežna. Ko se naučimo osredotočiti oblikovale svoj zapis dosežkov s prispevki strokovnih nadaljnjega raziskovanja. Predstavljamo gradiva za na eno ali nekaj vprašanj hkrati, spoznamo, kako po- delavcev, staršev in učencev. Šole se nenehno spre-(samo)evalvacijo, ki jih ponuja Indeks, strukturirana membno je imeti tako obsežen dokument. Podobno minjajo; učenci in strokovni delavci prihajajo in od-v tri dimenzije za razvoj, nanašajo pa se na kulture, kot vodnik po mestu ali državi nam Indeks omogoča, hajajo, pojavljajo se nove oblike izključenosti, upo-strategije in prakse. Kazalniki in vprašanja spodbu- da izberemo kraje, ki jih želimo obiskati, pri čemer rabljajo se novi viri. Inkluziven razvoj je proces, ki se jajo k razmisleku, kaj inkluzivne vrednote pomenijo pušča odprto možnost ponovnega potovanja, ko nikoli ne konča. Šola je 'inkluzivna' le, če je zavezana za aktivnosti glede na vse vidike šole, njenega okolja imamo možnost raziskati tudi druge kraje. razvojni poti, ki jo vodijo inkluzivne vrednote. Skupaj z vprašalniki gradiva predstavljajo dodaten Indeks nam torej lahko pomaga, da se skupaj odlo-in skupnosti. Pomagajo tudi opredeliti ovire in vire. način za nadgradnjo že znanega, tako da oblikujejo čimo, kaj želimo razvijati najprej, pripravimo načrt in ga uresničimo. Pa vendar nekateri ne načrtujejo obi-podrobno preverjanje dogajanja za pripravo in iz-ska države do najmanjše podrobnosti vnaprej, am- Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Opredelitev inkluzivnosti vzgoje in izobraževanja ter družbe. Povezana je z de- Slika 5: Kaj vključuje inkluzivnost Spodbujanje dialoga Inkluzivnost je v Indeksu načelen pristop k razvoju sledi kategorialnemu pristopu, ki povsem legalno v vzgoji in izobraževanju? omogoča izključevanje nekaterih skupin učencev iz tudi širše. Ne gre le za vidik vzgoje in izobraževanja, V osrčju Indeksa je več sto vprašanj, od kate-• Uresničevanje inkluzivnih vrednot. mokratično participacijo v vzgoji in izobraževanju in večinskih šol. ki se nanaša zgolj na določeno skupino učencev, pač rih lahko vsako postane začetek daljšega raz- V slovenskih večinskih šolah se namreč izvajata pa gre za usklajevanje vseh razvojnih aktivnosti, tako • Razumevanje vsakega življenja in vsake misleka. Gradivo v Indeksu ne predpisuje, kaj praviloma le dva od več kot desetih javnoveljavnih da spodbujajo učenje in participacijo vseh: učencev smrti kot enako vrednih. početi ali misliti, temveč je namenjeno spod- osnovnošolskih programov, kar v določenih prime- in njihovih družin, osebja in ravnateljev ter drugih • Ustvarjanje pogojev za razvijanje občutkov bujanju dialoga. V dialogu ljudje vzajemno raz- rih učencev pomeni, da so prešolani v osnovne šole članov skupnosti. pripadnosti. iskujejo mnenja in predpostavke drug drugega s prilagojenim programom zaradi nedoseganja mini- • Večjo participacijo v vzgojno-izobraževalnih na podlagi enakopravnosti, iskrenosti in zau- malnih standardov le pri nekaterih predmetih, tam Vsak ima svoje lastno razumevanje inkluzivnosti. panja. Poslušanje postane pomembnejše od pa sledijo programu z nižjimi izobrazbenimi standar-dejavnostih, odnosih in skupnostih lokalnih goče zajeti v eni sami povedi. Mnogi uporabniki In- • Izboljšanje šol za zaposlene, starše/skrbnike Vztrajanje pri prejšnjih stališčih vsaj začasno Povečanja participacije za vse ni mogoče doseči z deksa sčasoma ugotovijo, kaj inkluzivnost pravza-in učence. Kompleksnih konceptov, kot je inkluzivnost, ni mo- govorjenja. di pri vseh predmetih. šol. prav pomeni. Vprašanja in kazalniki Indeksa namreč popusti in skupno raziskovanje je čutiti kot osredotočanjem na posameznike. Participacija po- pripomorejo k razumevanju širše pojmovanega kon- • Zmanjševanje izključenosti, diskriminacije, odprto in pristno. sameznikov, ki so bili izpostavljeni pritiskom izklju- inkluzivnosti lahko pripelje do večjega konsenza gle- • Zmanjševanje ovir za nekatere učence, ki Kaj šteje kot napredek v pogovoru, je stvar znolikost in odzivna na način, ki enako ceni vse. Ni dogovora. Tako napredek postane skupna cepta inkluzivnosti. Preučitev teh praktičnih vidikov ovir za učenje in participacijo. čevanja, bo omejena, če šola ne bo odprta za ra- mi teoretičnimi razpravami, ločenimi od razmisleka • Prestrukturiranje kultur, strategij odgovornost. Dialog se pogosto postavlja v zahtevamo, da se preprosto odzovejo na raznolikost nasprotje z razpravo (discussion), ki izvira iz de inkluzivnosti, kot je to mogoče storiti z obsežni- lahko koristi širšemu krogu učencev. dovolj, če od naših vzgojno-izobraževalnih zavodov o dejavnostih. in pedagoških praks za odzivanje na učencev, saj je to mogoče doseči z vzpostavitvijo hi- raznolikost na načine, ki bodo enako cenili istega korena kot besedi udar (percussion) in erarhije vrednot znotraj šol in med njimi. Šole se lah-pretres (concussion). so povzete na sliki 5. Inkluzivnost razumemo kot ni- prava' lahko tudi blažji pomen, je razlikovanje • Povezovanje vzgoje in izobraževanja z izberejo glede na dosežke, invalidnost, veroizpoved med razpravo in dialogom poučno in koristno Nekatere značilnosti našega pristopa k inkluzivnosti vse. 6 Čeprav ima izraz 'raz- ko na raznolikost odzovejo na primer tako, da učence posameznikov, oblikovanje participativnih sistemov za proces razvoja šole. • Obravnavanje razlik med učenci in koli dokončan proces, ki predpostavlja vključevanje lokalno in globalno stvarnostjo. in premoženjski status. Delitve na podlagi dosežkov znotraj šol in med njimi se na splošno krepijo s tem, in okolij ter spodbujanje inkluzivnih vrednot. V vsa- odraslimi kot virov učenja. da se učencem že od malih nog dajejo oznake o spo- kem primeru predpostavlja večjo participacijo vseh sobnostih. To omejuje razmišljanje o prihodnjih do- • Priznavanje pravice učencev do je inkluzivnost pogosto razumljena kot koncept, ki v kulturah, skupnostih in kurikulih ter zmanjšanje sežkih in vpliva na pričakovanja o sebi 8 . Če šole ena- visokokakovostne vzgoje in izobraževanja v je namenjen le osebam s posebnimi potrebami, lah- vseh oblik izključevanja in diskriminacije. Učencem svojem kraju. ko cenijo vsakogar, sprejmejo vse učence iz okoliških ko to vodi v prepričanje, da so te osebe podvržene je treba prisluhniti ter upoštevati njihove predloge. skupnosti. Inkluzivnost je torej povezana z razvojem • Poudarjanje razvoja šolskih skupnosti in izključenosti, ki ni družbeno pogojena, pač pa je ne- Vendar pa se v enaki meri ukvarjati z družinami in za- skupne šole za vse; s celovitim vzgojno-izobraževal- vrednot ter tudi dosežkov. posredna posledica njihove motnje, primanjkljaja oz. poslenimi na šolah kot z učenci. Če odrasli, ki delajo nim sistemom v skupnostih vrtcev, osnovnih in sre- • Spodbujanje odnosov z vzajemno podporo nefunkcionalnosti. Vse oblike vključevanja in izklju- z učenci, nimajo možnosti odločati o podrobnostih dnjih šol. med šolami in okoliškimi skupnostmi. čevanja so družbene, nastajajo v interakcijah med svojega poklicnega življenja, je malo verjetno, da • Priznavanje, da je vključevanje v vzgojo in ljudmi in okoljem. Poleg osredotočanja na dobro počutje posamezni- bodo podporo za participacijo učencev v veliki meri izobraževanje eden od vidikov vključevanja kov in odzivnost okolja pa je najpomembnejše ra- sprejeli. Vendar pa ljudje običajno mislijo, da se inklu- v družbo. Povečanje inkluzivnosti vodi k zmanjšanju izključe- zumevanje inkluzivnosti kot udejanjanje inkluzivnih zivnost nanaša predvsem na participacijo učencev s nosti. Vključuje boj proti izključujočim pritiskom, ki vrednot. Ta povezava izboljšanja šole z uresničeva- posebnimi potrebami. To stališče se nam zdi proble- ovirajo participacijo. njem okvira vrednot lahko šole preoblikuje. Zave- matično, saj bi lahko tako ozko razumevanje inklu- Zamisli o implementaciji inkluzivnosti so zmedene zanost določenim vrednotam je razlog za željo po Zato si je treba prizadevati za skladen pogled na zivnosti povezali s katerim koli od številnih vprašanj in nekonsistentne tudi zaradi načina uporabe pojma premagovanju izključenosti in spodbujanju partici- razvoj šol in v tem kontekstu jasno opredeliti poj- zagovorništva, povezanih s starostjo, spolom, spol- 'socialna integracija'. Včasih se ta uporablja v smislu movanje inkluzivnosti na sistemski in institucional- pacije. Če to ni povezano z globoko zakoreninjeni- no usmerjenostjo, etnično pripadnostjo, družbenim 'premagovanja prikrajšanosti', kot sta revščina in ne- ni ravni. V slovenskem Zakonu o usmerjanju otrok s mi vrednotami, lahko prizadevanje za inkluzivnost razredom in invalidnostjo. O tem podrobneje razp- ustrezna nastanitev, čeprav se drugič zdi, da pomeni posebnimi potrebami (2000, 2011) je očitno, da se predstavlja konformnost s prevladujočim načinom ravljamo na straneh 58-64, ko obravnavamo zamisel premagovanje stigme, povezane s prikrajšanostjo, in učence uvršča v predvidene skupine in se jih usmer- ali skladnost z navodili 'od zgoraj'. o uporabi besedne zveze 'ovire za učenje in parti- ne prikrajšanosti same. V vladnih dokumentih in pri ja v njim pripadajoče vzgojno-izobraževalne progra- cipacijo', ki bi nadomestila besedno zvezo 'posebne pedagoških delavcih se 'socialna integracija' uporab- me, kar kaže na to, da proces usmerjanja še vedno potrebe'. lja tudi v smislu premagovanja vedenjskih težav. Ker Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Razvijanje okvira vrednot Predstavitev ključnih podrobnejšim raziskovanjem njenega pomena, kot Slika 6: Okvir inkluzivnih vrednot je opisano v nadaljevanju. Vsaka vrednota povzema inkluzivnih vrednot v vzgoji področje ukrepanja in prizadevanja za vzgojo in izo-enakost in izobraževanju braževanje ter družbo na splošno. Pričujoči seznam pravica je rezultat številnih razprav z učitelji, učenci ter dru-lepota sočutje Vrednote so temeljna vodila in spodbude za udeja-gimi v Združenem kraljestvu in po svetu. Na primer, njanje, kažejo nam smer in določajo cilj. Ne moremo končna odločitev o vključitvi vrednot, kot so iskre-vedeti, ali ravnamo oz. smo ravnali pravilno, če ne nost, zaupanje in pogum, je nastala na podlagi vrste participacija iskrenost modrost trajnostnost razumemo povezave med našimi dejanji in vredno-delavnic v okviru prejšnje izdaje Indeksa. Na delavni-tami. Vsa dejanja, ki vplivajo na druge, temeljijo na cah so kolegi na vodilnih položajih v šolah opisovali vrednotah in vsakršno delovanje ima v ozadju nek proces opogumljanja za odkrito ubesedovanje o sla-moralni argument, ne glede na to, ali se ga zave-bostih in prednostih v svojih šolah ter kako jim je pri skupnost ljubezen damo ali ne. Povedano drugače: »To je nekaj, kar je tem na delavnicah pomagalo sodelovanje z drugimi, pogum zaupanje treba narediti!« Z oblikovanjem okvira vrednot nave-ki so jim zaupali, da jih bodo podpirali, ne pa kritizirali demo, kako želimo živeti in se učiti drug od drugega, in obtoževali. Mnogi so povedali, kako zelo jim je všeč se šolati skupaj, zdaj in v prihodnosti. Vrednote so cvet vrednot na strani 19, vendar želimo predstaviti upanje spoštovanje različnosti nenasilje del kulture. Ko vsi sodelujoči v šolah razvijejo sku-tudi tridimenzionalen okvir inkluzivnih vrednot, kot pen okvir vrednot in razumejo njihovo povezavo z je prikazano na sliki 6. To pomaga ustvariti podobo radost nadaljnjim ukrepanjem, to pripomore k ohranjanju vseobsegajočega vesolja medsebojno podprtih in sprememb, ki jih uvajajo v svojih šolskih strategijah vzajemno delujočih pomenov. Med pripravo tega priročnika so nekateri trdili, da enaki ali da se z njimi ravna enako, temveč da se z in/ali praksah v razredu. V zadnji izdaji Indeksa smo zapisali, da nekatere skrb za okoljsko trajnostnost in zmanjševanje de-vsemi ravna kot z enakovrednimi. To vpliva na med-Večina šol že ima tako ali drugače zapisane vrednote vrednote bolj prispevajo k inkluzivnemu razvoju gradacije okolja, ki se dogaja zaradi globalnega se-sebojno vedenje odraslih in učencev v šolah, vpliva (npr. v vzgojnih načrtih). Ključna značilnost vrednot kot druge. Zdaj to vidimo kot nekoristno, saj nas je grevanja, nista povezana s konceptom inkluzivnosti. na način razvrščanja učencev med šolami, v šolah in v Indeksu, ki je pomembno drugačna od že napisa-v številnih razpravah, ki smo jih v zadnjih letih ime-Morda zato, ker smo nagnjeni k temu, da o vpraša-po razredih, tako da se izognemo statusnim ali druž-nih, pa je, da so vrednote mišljene kot tiste, ki vpliva-li po šolah, presenetilo, kako različni ljudje izbirajo njih razmišljamo v ločenih kontekstih, kar je samo benim hierarhijam. To zadeva tudi način upravljanja jo na specifične prakse in so gonilna sila razvoja šole. različne temeljne vrednote za raziskovanje načinov po sebi izključevalna težnja. Ko pa se zavemo, da je šol. Inkluziven pogled na enakost ne pomeni ena-Jasna opredelitev odnosa med vrednotami in ukre-njihovega uresničevanja. Običajno sicer sogovorni-življenje v vitalnih okoljih ključno za preživetje se-kosti možnosti doseganja neenakih položajev, bo-panjem je najbolj praktičen korak, ki ga lahko nare-ki na koncu poudarijo medsebojno povezanost vseh danjih in prihodnjih generacij, postane povezava ja-gastva in življenjskih razmer, temveč zmanjševanje dimo v vzgoji in izobraževanju. Vodi nas k védenju, vrednot v okviru. Če pa dvomite v prispevek dolo-sna. Poplave, ki lahko prizadenejo velika območja po tovrstnih neenakosti. kaj storiti v nadaljevanju, in k razumevanju ukrepanja čene vrednote, jo poskusite umakniti iz vzgoje in iz-vsem svetu, če se globalno segrevanje ne bo močno Razmislek o sprejemljivosti neenakosti v bogastvu drugih. Indeks vas vabi, da razvoj v svoji šoli izpeljete obraževanja. Kakšna bi bila vzgoja in izobraževanje omejilo, bodo odnesle skupnosti, njihove domove, ali življenjskih razmerah na nacionalni in globalni rav-iz ukrepov, ki izhajajo iz vaših lastnih, globoko zako-brez zaupanja, iskrenosti, poguma, sočutja, veselja, šole in način življenja. Nekaterim vrednotam, kot so ni razkriva globoka družbena nesoglasja glede inklu-reninjenih vrednot, in ne iz nekih programov ali po-ljubezni, upanja ali lepote? Izhajamo iz prepričanja, trajnostnost, pripisujemo status imperativov, nujnih zivnosti. Posamezniki se pogosto vedejo tako, kot da bud, ki so jih zasnovali drugi in temeljijo na vredno-da si šole prizadevajo biti kraj, ki neguje humani-za razvoj šol oz. vzgojno-izobraževalnih institucij. 'vsako življenje in vsaka smrt nista vredni enako'; pa tah, ki se za vas izkažejo neprimerne. zem oz. človečnost. Prav tako bi bilo nenavadno, če ne le zato, ker so seveda bolj zaskrbljeni za svoje naj-bi zagovarjali skrb za vključevanje vseh v šolo in pri Skrben premislek o okviru vrednot, ki skupaj podpi-Enakost bližje, ampak zato, ker ne razmišljajo, da bi trpljenje tem iz svojega okvira izpustili ključne pojme, kot so rajo inkluziven razvoj vzgojno-izobraževalne dejav-drugih zunaj njihovih družin, sosesk ali države mora-enakost, pravica, participacija in skupnost. Pravice Enakost in z njo povezani pojmi nepristranskosti, nosti, je privedel do seznama ključnih pojmov, ki se lo spodbuditi tudi njihovo ukrepanje za zmanjšanje izhajajo iz spoštovanja enakosti, vendar so vključene poštenosti in pravičnosti so osrednjega pomena za nanašajo na enakost, pravice, participacijo, skupnost, trpljenja. ločeno zaradi strateškega pomena koncepta pravic inkluzivne vrednote. spoštovanje raznolikosti, trajnostnost, nenasilje, za-pri spodbujanju prepoznavanja enake vrednosti po-upanje, sočutje, iskrenost, pogum, veselje, ljube-Neenakost, pristranskost, nepoštenost in krivica so sameznikov in boju proti diskriminaciji. zen, upanje, lepoto in modrost. Vsak od teh pojmov oblike izključevanja. Enakost ne pomeni, da so vsi predstavlja vrednoto, ki jo je mogoče razumeti le s Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Pravice sprejeto. Participacija pomeni biti z drugimi in z nji-mi sodelovati. Gre za aktivno udeležbo pri učenju, Poudarek na pravicah temelji na skrbi za enakost. pri odločanju o lastnem življenju, vključno z vzgojo in Gre za način izražanja enakovrednosti posamezni- izobraževanjem, ter za povezavo z idejami demokra- kov, saj imajo vsi enake pravice. Sklicevanje na pra- cije in svobode. Vključuje tudi pomembno pravico vice pomeni izhajati iz predpostavke, da je vsakdo do neparticipacije, in sicer z uveljavljanjem svoje av- enako upravičen do odprave pomanjkanja in do svo- tonomije tako, da posameznik reče »ne« skupini. Vse bode delovanja. Tako ima vsakdo enako pravico do to (lahko) zahteva pogum. Če se zavedamo izvora in hrane, strehe nad glavo, zaščite in oskrbe ter do po- narave svojih dejanj oz. dejavnosti, namenov in ču- litične participacije. Če določeno delovanje povzro- stev, nam to lahko pomaga k bolj aktivni participaci- ča neenakost, potem ne more vključevati pravic. To ji. Participacija vključuje dialog z drugimi na podlagi omejuje vsako idejo o pravicah do izbire ali lastni- enakovrednosti, torej zahteva zavestno odpravljanje štva, če uveljavljanje moje pravice povečuje neena- razlik v statusu in moči. Participacija se okrepi, kadar kost drugih pri uveljavljanju njihovih pravic. Učenci sodelovanje z drugimi krepi občutek identitete; ka- in mladi imajo pravico do brezplačnega, javnega (tj. dar smo sprejeti in cenjeni takšni, kakršni smo. državnega), kakovostnega vzgojno-izobraževalnega Spoštovanje raznolikosti sistema v svojem kraju. Promocija človekovih pravic v vzgoji in izobraževanju spodbuja razvoj vzajemnih in skrbnih odnosov. Spoštovanje pomeni, da cenimo druge in z njimi Posamezniki včasih želijo povezati (individualne) dobro ravnamo, priznavamo njihov prispevek k skup-nosti zaradi njihove individualnosti in pozitivnih ak-pravice in (individualne) odgovornosti, vendar je to cij. To ne pomeni spoštovanja ljudi zaradi njihovega napačno ob domnevi, da je dodelitev pravic pogoje-položaja ali avtoritete. Raznolikost vključuje vidne in na z določenim ravnanjem oz. vedenjem. Pravice so nevidne razlike in podobnosti med posamezniki: ra-brezpogojne, toda v določenih primerih si uveljavlja-znolikost pomeni različnost znotraj človeštva. nje posameznih pravic lahko nasprotuje oz. izključu-je, kar na primer pomeni, da lahko pravica ene osebe Raznolikost vključuje vsakogar, ne le tistih, za katere do varnosti pomeni omejitev svobode druge osebe. se zdi, da odstopajo od navidezne normalnosti. Ven- Očitno je, da so tako kot enakost tudi pravice v pra- dar pa je njena uporaba včasih popačena tako, da se ksi sporne, kljub očitni zavezanosti k spoštovanju nji- raznolikost povezuje z drugačnostjo; s tistimi, ki niso hovega izražanja v dokumentih Združenih narodov. takšni kot mi. Skupine in skupnosti se smatrajo kot To je razvidno iz splošnega neupoštevanja pravic po homogene, če med njimi ni moč zaznati razlik. vsem svetu in pomanjkanja poskusov, da bi odpravili te kršitve. Obravnava človekovih pravic lahko prive- Inkluziven odziv na raznolikost pozdravlja oblikova- de tudi do vprašanj o ravnanju z drugimi živimi bitji in nje različnih skupin in spoštuje enakovrednost dru- do zamisli o razširitvi pravic na vse oblike življenja in gih, ne glede na njihovo zaznano različnost. Na pod- celo na celoten planet (oglejte si stran 210). Pravice lagi takšnega pojmovanja je raznolikost bogat vir za so izhodišče za izboljšanje šole v okviru Unicefove življenje in učenje, ne pa težava, ki jo je treba premo- nagrade 'šole, ki spoštujejo pravice'.9 stiti. Ta odziv je v nasprotju s selektivnim pogledom, ki poskuša ohraniti enotnost s kategoriziranjem in Participacija delitvijo posameznikov ter njihovim razvrščanjem v skupine, urejene po vrednostni lestvici. Vendar ima V vzgojno-izobraževalnih ustanovah si pogosto ne spoštovanje raznolikosti svoje meje. To ne pomeni, da sprejemamo ali spoštujemo destruktivna prizade-prizadevajo za participacijo zaposlenih, učencev in vanja posameznikov do drugih ali okolja. Zavračanje njihovih družin. Participacija pomeni veliko več kot drugačnosti običajno vključuje zanikanje slednje v le biti tu, pa vendar se s fizično prisotnostjo prav-nas samih. Če posamezniki ne želijo priznati realnih zaprav lahko šele začne. Participacija vključuje dva možnosti, da lahko tudi sami postanejo nezmožni oz. elementa, in sicer participativno ukrepanje oz. de-invalidi in stari, lahko to okrepi njihovo željo ločiti se javnost in participativni jaz. od starih ali invalidnih oseb ter jih diskriminirati. In-Oseba ne participira le, če je vključena v skupne kluziven pristop k raznolikosti vključuje razumevanje aktivnosti, temveč zlasti, če se počuti vključeno in in nasprotovanje zelo uničujoči nevarnosti, ki izhaja Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole iz enačenja drugačnosti ali tujosti z manjvrednostjo. in globalno segrevanje ogrožajo kakovost življenja tu, da lahko sprejemajo utemeljene odločitve v se-Zaupanje Ko se to globoko zasidra v kulturi, lahko privede do vseh nas in neposredno ogrožajo življenja milijonov danjosti in prihodnosti. Spodbuja postavljanje težkih hude diskriminacije ali celo genocida.10 ljudi po vsem svetu. Šole, ki se razvijajo inkluzivno, Zaupanje podpira participacijo ter razvoj odnosov vprašanj ter pripravljenost priznati napake in omeji- Skupnost morajo skrbeti za ohranjanje fizičnega in naravnega in varnih identitet. Potrebno je spodbujanje samo- tve svojega dosedanjega znanja. okolja znotraj in zunaj svojih meja. Vendar se mora stojnega in spontanega učenja ter vzpostavljanje di- Pogum 'ekološka pismenost' razvijati na podlagi razumeva- aloga. Vzgoja in izobraževanje lahko pripomoreta h Skrb za soustvarjanje skupnosti vključuje spoznanje, nja in spoštovanja narave, ne pa iz strahu pred ka- krepitvi zaupanja učencev in mladih v druge osebe da živimo v odnosu z drugimi in da so prijateljstva tastrofo. Povezana mora biti z upanjem in optimiz- zunaj njihove družine in lahko vključujeta razmislek Pogosto je potreben pogum, da se upremo konven-ključna za naše dobro počutje. Skupnost se gradi mom, da je nevarnosti mogoče premagati. Da bi bile o naravi varnih in nevarnih srečevanj z drugimi. To cijam, moči in avtoriteti ali pogledom in kulturi svo-skozi kulture, ki spodbujajo sodelovanje. Inkluziv- vse spremembe trajnostne, jih je treba vključiti v je lahko še posebej pomembno za tiste, ki se doma je skupine, da razmišljamo po svoje in povemo svoje na perspektiva na skupnost razširja navezanost in kulture in prek njih spreminjati razumevanje sebe in počutijo ranljive ali so v preteklosti zaradi pogostih mnenje. dolžnosti prek družinskih in prijateljskih vezi na širše razvijati nove identitete. izkušenj z diskriminacijo občutili nezaupanje. Zau- druge ter z idejami javnega dobrega, državljanstva, ta okrnjena, bo morda potreben večji osebni po- Nenasilje sočutje. Povezana je z občutkom odgovornosti za panje je tesno povezano s pojmoma odgovornosti Kadar ni kulturne medsebojne podpore ali pa je bila in zanesljivosti. Zaupanje je potrebno za razvoj sa- vajo k njihovi preobrazbi in jih bogatijo. V vzgoji in zahteva, da s svojim ravnanjem dajejo zgled nena- govori o nepravilnostih v organizaciji in tvega izgubo posamezniki, ki zaupajo, da bodo drugi sodelovali v izobraževanju inkluzivnost pomeni razvijanje vzaje-silja. V enakopravnih skupnostih se spori rešujejo z napredovanja, zaposlitve ali prijateljstva, je na sploš-spoštljivem dialogu in ne bodo stremeli k nadvladi, mno vzdržnih odnosov znotraj šol ter med šolami in dialogom, ne s prisilo, ki izhaja iz razlik v statusu in fi-no potreben pogum. čutijo, da lahko povedo svoje mnenje. okoliškimi skupnostmi. Pri skrbi za skupnost gre za zični moči. To ne pomeni, da se posamezniki izogiba-Ljudje na pozicijah moči lahko žvižgaštvo razumejo sodelovalno, kolegialno in solidarno ukrepanje; vodi jo izzivom ali da so izzvani in da zanikajo nestrinjanje, Iskrenost kot nelojalnost, čeprav gre za zvestobo širši skup-k razumevanju, kako je napredek pri spreminjanju temveč da izziv uporabljajo za spodbujanje razmisle-institucij mogoče najhitreje doseči, če posamezniki ka in inovativnosti. 11 nosti in najranljivejšim v njej. Pogum je lahko po- Do ustrahovanja pride, ko posa-treben pri preprečevanju diskriminacije, najprej s združujejo svoje ukrepanje. mezniki zlorabijo svojo moč, da bi se drugi počutili Iskrenost ni le svobodno izražanje resnice, pač pa priznavanjem diskriminacije, nato z njenim poime-ranljive, fizično ali psihično. Nadlegovanje in ustra-vključuje izogibanje hinavščini pri zagovarjanju ene novanjem in ukrepanjem proti njej. Trajnostnost pomeni biti odgovoren in aktiven državljan, katere- Zaupanje, da nam bodo človekove osebnosti in stopnje strahu spregovoriti drugih ter tehtanje moči argumentov, tudi lastnih. pred javnostjo, ki jo je posameznik morda razvil. drugi prisluhnili in se pošteno odzvali, je potrebno, ga pravice se spoštujejo tudi zunaj šole. Inkluzivne Pri učencih in odraslih je treba razviti spretnosti po- če želimo odkriti in obravnavati težka vprašanja, ki skupnosti so vedno odprte za nove člane, ki prispe- gajanja, mediacije in reševanja sporov. Od odraslih Za tako imenovano žvižgaštvo, ko posameznik spre- ovirajo razvoj v vzgojno-izobraževalni dejavnosti: soodvisnosti. Inkluzivna šolska skupnost je zgled, kaj nem okolju. Manj ko se ljudem zaupa, manj zaupanja je pogum, potreben za izražanje mnenja, odvisen od Nenasilje zahteva poslušanje in razumevanje gledišč 12 vredni lahko postanejo. globalnega državljanstva in priznavanjem globalne mospoštovanja in vzajemnega spoštovanja v poklic- gum, da se zavzamete zase ali za druge. Vendar pa hovanje posameznikov zaradi njihove etnične pripa- stvari, medtem ko počnemo drugo. Vključuje izpol- dnosti, spola, invalidnosti, starosti, spolne usmerje- njevanje obljub, povezana je z integriteto in pošte- Radost trajnostnih skupnostih in okoljih na lokalni in global- Inkluzivne vrednote se ukvarjajo s celovitim razvo- molčanjem informacij kot z neposrednim laganjem. vanji moškosti in s tem potrebo po ponudbi alter- jem posameznikov, vključno z njihovimi občutki in ni ravni. Namerno prikrivanje informacij drugim ali zavaja- nativnih poti do tradicionalne moške identitete. To čustvi; s krepitvijo človeškega duha; z radostnim nje ovira njihovo participacijo. Neiskrenost je lahko vodi do razčlenitve pojmov 'izguba ugleda' in 'izgu- sodelovanjem pri učenju, poučevanju in odnosih. sredstvo, s katerim tisti z več moči nadzorujejo tiste viti učence in mlade na trajnostni način življenja v nenasilju lahko vključuje zahtevne načine reševanja Neiskrenost je lahko bolj povezana z namernim za-konfliktov, povezanih z nekaterimi različnimi pojmo-Najosnovnejši cilj vzgoje in izobraževanja je pripra- nosti, prepričanj in vere so oblike nasilja. Zavezanost nostjo, pa tudi z vrednotami poguma in zaupanja. Zavezanost inkluzivnosti vedno ba spoštovanja' ter njune povezave z maščevanjem. Na šolo je treba gledati kot na kraj, kjer je mogoče Treba je najti ravnovesje med uveljavljanjem in agre- z manj moči. sproži vprašanje: »Vključevanje 'biti', dobro bivati v sedanjosti in se pripravljati na to, Šole, ki se razvijajo na inkluziven način, so kraji, ki odzivanju. Do institucionalnega nasilja ali institucio- Težje je biti iskren, kadar je za to igrivost in skupni humor. Spodbujata uživanje ob pridobivanju novih znanj, spretnosti in interesov, saj potreben pogum, in lažje, kadar nalnega ustrahovanja lahko pride, kadar se ne spoš- je to najboljši način za njihovo ohranjanje. V vzgoj- tujeta človeškost in dostojanstvo posameznikov v lahko drugim zaupamo, da nas no-izobraževalnih institucijah, ki se osredotočajo le spodbujajo trajnostni razvoj učenja in participacije v kaj?« do osebe ali dogodka, vendar jo je treba usmeriti v vzgoja in izobraževanje spodbujata učenje skozi igro, produktivno delovanje in se izogibati agresivnemu sivnostjo. Jeza je pomemben pokazatelj moči čustev kar bo posameznik postal v prihodnosti. Radostna vsakogar ter trajno zmanjšujejo izključenost in dis- institucijah, ampak so ti obravnavani kot sredstvo za bodo podprli. na ozek nabor minimalnih standardov ali na vlogo dosego cilja. To se lahko zgodi, če se šole ali druge vzgoje in izobraževanja pri zagotavljanju osebnega kriminacijo. Izogibajo se neusklajenim spremem- vzgojno-izobraževalne institucije obravnavajo kot statusa in ekonomskih koristi, praviloma veselja in bam, ki so namenjene le kratkoročnim ciljem, ter se podjetja ali če so tako zaskrbljene zaradi rezultatov, humorja ni. To lahko škodi odraslim in učencem, saj ne pridružujejo programom in pobudam, ki niso tes- Iskrenost v vzgoji in izobraževanju vključuje širjenje da zanemarijo dobrobit učencev ali zaposlenih. Ne- omejuje njihovo samoizražanje, kar lahko privede do no povezani z njihovimi lastnimi dolgoročnimi zave- znanja o lokalni in globalni stvarnosti med mladimi; nasilne institucije se razvijajo skladno s potrebami nezadovoljstva in neangažiranosti. zami. Okoljska trajnostnost je ključna za inkluzivnost spodbuja jih, da vedo, kaj se dogaja v njihovem sve- svojih članov, z okoljem in okoliškimi skupnostmi. v tem času, ko uničevanje okolja, krčenje gozdov Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Sočutje življenje gledamo le s svetle plati. Upanje in optimi- zem namreč zahtevata navdušenje nad delovanjem v Sočutje vključuje razumevanje trpljenja drugih in resničnosti, kar je osnova za ukrepanje. Jasnost gle- željo, da bi ga ublažili. Zahteva zavesten poskus de inkluzivnih vrednot lahko zagotovi okvir za ukre- ugotoviti obseg diskriminacije in trpljenja na lokal- panje in poveže tiste, ki imajo podobne vrednote, ni in globalni ravni ter pripravljenost ukvarjati se s vendar imajo različne vloge za svoje aktivnosti. Tako perspektivami in občutenji drugih. Sočutje pomeni, je mogoče okrepiti kolektivno moč, s katero se je da osebno dobrobit omejuje skrb za dobrobit vseh. mogoče zoperstaviti velikim pritiskom izključevanja, Sočutje vključuje zamenjavo formalnih kaznovalnih ki se kažejo na lokalni in globalni ravni. S tem lahko pristopov pri kršitvah pravil s skrbnostjo in inovativ- najverjetneje povečamo spremembe v korist ljudi nostjo. Vključuje odrasle, da prevzamejo del odgo- in planeta. Upanje torej podpira možnost, da je mo- vornosti, kadar pride do prekinitve odnosov z učen- goče ohraniti prihodnost, v kateri bodo ljudje lahko ci. Ne glede na to, kako pretrgan se zdi odnos med osebnostno rastli. učenci in šolskim okoljem, je dolžnost strokovnih Lepota delavcev, da se še naprej sprašujejo: »Kako bi lahko tej mladi osebi najbolje pomagali pri razvijanju od- nosov in vključevanju v učenje na tej šoli?« Sočuten Skrb za ustvarjanje lepote se lahko zdi sporna, saj je vzgojno-izobraževalni pristop je tisti, pri katerem je očitno, da je lepota v očeh in umu tistega, ki jo vidi mogoče priznati napake, ne glede na status vplete- ali si jo zamisli. Očitno je tudi, da je trženje določe- ne osebe, sprejeti opravičilo, povrniti škodo in od- nih predstav o lepoti za mnoge ljudi utesnjujoče in pustiti. izključujoče. Vendar je jasno, da je za dobro počutje Ljubezen vseh pomembno narediti vse, kar lahko, da vnese- mo lepoto v okolje naših šol. Lepota je tudi del tega seznama ključnih vrednot, saj posamezniki včasih Sočutje je tesno povezano z ljubeznijo ali skrbnostjo. opredelijo svoje najboljše dosežke pri vzgoji in iz- Ljubezen kot 'globoka skrb za druge, ki ne zahteva ni- obraževanju, na primer določeno zaporedje učnih česar v zameno', je za mnoge pedagoške delavce te- aktivnosti, kot ustvarjanje nečesa lepega in svo- meljna motivacija in osnova njihovega poslanstva.13 ja najbolj spodbudna srečanja ali opažanja v dnevu Vključuje spodbujanje drugih, da so in postajajo kot trenutke lepote. Lepota posameznikom lahko svojstveni, ob zavedanju, da ljudje zacvetijo, kadar so omogoča, da vrednote povežejo s svojo interpre- cenjeni. To krepi občutek identitete in pripadnosti tacijo duhovne izpolnjenosti in se kaže v darežljivih ter spodbuja participacijo. Pripravljenost skrbeti za dejanjih prijaznosti, v dragocenih priložnostih, ko druge in da drugi skrbijo za nas predstavlja temelj sporazumevanje preseže lastne interese, v kolektiv- za ustvarjanje skupnosti, ki jih povezujejo sočutje in nem delovanju in podpori pri zahtevanju pravic, ko skupne aktivnosti. Vendar je ljubezen oziroma skrb posamezniki najdejo in uporabijo svoj glas. Lepota je kot vrednota za pedagoške delavce značilno asime- prisotna, ko ima nekdo rad nekaj, kar je ustvaril sam trična. Učitelji in vzgojitelji morajo v okviru svoje po- ali nekdo drug, ko ceni umetnost in glasbo. Lepote v klicne dolžnosti enako skrbeti za vse učence in mla- konceptu inkluzivnosti ni mogoče najti v stereotipih, de v svojem okolju, ne glede na to, ali so ti v zameno marveč v raznolikosti ljudi in narave. Upanje/optimizem Modrost vključuje izbiro med različnimi načini ukre- prijazni, hvaležni ali uspešni. Modrost Vrednota, ki se nanaša na upanje in optimizem, je panja, pri čemer pretehtamo upravičenost in po- lahko tudi poklicna dolžnost pedagoških delavcev sledice vsakega od njih: pred oblikovanjem mnenja ter osebna dolžnost staršev in skrbnikov: morda smo o osebi ali situaciji si vzamemo čas za razmislek in dolžni dajati občutek, da je osebne, lokalne, nacio- za zbiranje alternativnih pogledov; razmišljamo o nalne in globalne težave moč ublažiti. Vključuje tudi svojih izkušnjah in izkušnjah drugih, da bi se izognili prikaz, kako lahko ljudje spremenijo svoje življenje in ponavljanju napak; spore rešujemo z mediacijo, dia- življenje drugih. To ne pomeni, da se ne zavedamo logom in povračilom (restitucijo) namesto s formal- resničnosti sveta ali ciničnih motivov drugih in da nim kaznovanjem, agresijo ali močjo. Pri učenju o Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole in poskušamo ravnati skladno z vrednotami, ki jih za- Slika 8: Naše vrednote v šoli Harbinger Ena od šol, ki je delala z Indeksom, je pri oblikovanju tem, kako biti moder, povezujemo vrednote z ukrepi storili na eni od osnovnih šol14, prikazano na sliki 8. govarjamo; svoje argumente in odločitve utemelju- vzgojnega načrta v šoli uporabila vrednote s ključ- Skupnost Dobro počutje Učenje jemo na vrednotah, razlogih in dokazih; smo iskreni nimi besedami »spoštuj sebe, spoštuj druge, spoš- glede omejitev svojega znanja in cenimo znanje dru- tuj okolje in spoštuj lastnino«15. Kljub temu je treba Oglejte si raznoliko skupnost, Opazite, da se vsi Oglejte si sočutna dejanja. gih, tako učencev kot odraslih; sprašujemo in pos-podrobneje raziskati pomen vrednot, če želimo, ki uživa v skupnem delu. z veseljem učijo. lušamo; razumemo, da smo tako telo kot um in da da bodo učencem in odraslim zagotavljale okvir za se poskušamo soočiti s težkimi stvarnostmi v sebi Slišite tako tišino kot vrvež. smo del naravnega sveta; ne želimo zanikati, ampak delovanje, ki bo zadostoval za usmerjanje komple- Poslušajte ljudi, Prisluhnite samozavestnim in ksnosti življenja v šolah. ki sproščeno prispevajo. pogumnim glasovom. načinov razmišljanja ne jemljemo kot samoumevno in svetu, da bi našli vire za izboljšanje; uveljavljenih Vendar je jasno, da nekateri delujejo na podlagi vre- Opazite visoko stopnjo Opazite samozavest in dnot, ki se bistveno razlikujejo od tukaj opisanega in- Opazite, da so vsi slišani. participacije. našem življenju in drugim v njihovem; iščemo znanje, Čutite ponos ob uspehu Počutite se cenjeni in domači. Počutite se varni in zaščiteni. ravnati skladno s prepričanjem, da sta vsako življe- posameznika in šole. ki nam pomaga dobro živeti skupaj v naših domovih, nje in vsaka smrt enako vredna. Nekateri so bolj kot skupnostih, šolah, družbah in na našem planetu. drugi navdušeni nad maščevanjem in povračilom za čajno ločena; raziskujemo, kaj je nam pomembno v kluzivnega okvira. Obstajajo številni dokazi, da se ne trudijo vsi v svoji skupnosti, državi ali drugih državah resnico; povezujemo področja razmišljanja, ki so obi- pripravljenost poskusiti. Odzivanje na okvir domnevne krivice ali nad brezobzirnim pehanjem za ko vodijo v delovanje, ki ga sami ocenjujemo nega-Pomembno se je zavedati, da vrednote drugega lah- in znanja, obveznosti do vedno večje skupnosti z zve- denarjem in drugimi dobrinami, nad kratkoročnimi tivno, saj obstaja veliko različnih vrednostnih okvi- stobo znotraj določene skupine, spoštovanje razno- vrednot v Indeksu likosti z željo po monokulturi, okoljska trajnostnost lastnimi interesi. rov, ki prav tako odgovarjajo na vprašanje: »Kako z nenehnim izkoriščanjem, nenasilje z diskriminaci- naj živimo skupaj?« Ne obstaja le en skupen nabor jo, zaupanje z nadzorom, ki ga izvajamo z nenehnim nimi tokovi, motivacijo in izkušnjami v njihovem živ- nasprotni inkluzivnim vrednotam. Posamezniki pre- som, ljubezen z avtoriteto, upanje/optimizem s fata-• Cenimo spoznavanje drug drugega in ljenju. Ker morajo vrednote spodbujati k ukrepanju, poznavajo te vrednote kot delujoče v številnih šolah lizmom, lepota z učinkovitostjo in modrost z vero v ugotavljanje, kaj nam je skupno in v čem se se bodo besede, s katerimi jih povzemamo, pri raz-v Združenem kraljestvu in drugod. V tem okviru se uporabo moči za doseganje želenega. razlikujemo. ličnih ljudeh razlikovale. Ko nekateri prvič pogledajo enakost nadomesti s hierarhijo, pravice v praksi z • Delujemo na podlagi zavedanja, da si planet ta seznam, lahko rečejo, da je izpuščena ta ali ona možnostmi v teoriji, participacija s potrošnjo dobrin delimo z vsemi drugimi živimi bitji. temeljna vrednota, kot so 'odgovornost', 'svoboda' • Zaskrbljeni smo, ko ljudje trpijo zaradi in 'sodelovanje'. Morda želijo seznam spremeniti, lakote, bolezni in revščine. Slika 9: Ozvezdje izključujočih vrednot čeprav ob poglobitvi ugotovijo, da so njihovi pomi-• Učimo se drug od drugega in delimo svoje sleki zajeti v pomenu vrednot. Na primer, 'svoboda' hierarhija znanje. celovitostjo pomenov, vendar bi zanje raje uporabili • Želimo, da bi bili vsi obravnavani pravično in Inkluzivne vrednote lahko primerjamo z izključu- sledenjem večinskemu ali uradnemu mnenju, veselje jočimi vrednotami. Okvir izključujočih vrednot je da bi se počutili kot del skupnosti. do učenja in poučevanja z iskanjem nagrade in izva- drugačne ključne pojme, ki so bolj povezani z misel- prikazan na sliki 9, čeprav ključni pojmi niso strogo janjem ali izogibanjem kazni, sočutje s samointere- • Skrbimo za učence in odrasle v naši šoli. k dialogu. Vsi se z njim ne bodo strinjali, čeprav se krenost s preobremenjenostjo s podobo, pogum s lahko včasih strinjajo s skupnimi opisi vrednot oz. Okvir ni namenjen predpisovanju, temveč je vabilo Slika 7: Vrednote v naši šoli splošnoveljavnih vrednot. opazovanjem, ocenjevanjem in pregledovanjem, is- je povezana s 'pravicami' in 'participacijo', 'odgovor- nost' in 'sodelovanje' pa s 'skupnostjo'. Morda bodo • Povezujemo, kar se naučimo doma in v šoli. priložnost učinkovitost lastni interes ugotovili tudi, da so zanje pomembne drugačne • Težave rešujemo tako, da poslušamo drug vrednote. Morda gre le za podrobnosti. Ljudje ima-drugega in skupaj iščemo rešitve. jo zelo različne predstave o tem, v kolikšni meri je • Opozorimo, ko vidimo, da je nekaj narobe. potrošnja treba zmanjšati neenakost med ljudmi ali kako moč-moč • Občudujemo raznolikost rastlin in živali na podoba izkoriščanje no je treba spodbujati participacijo posameznikov v svetu. šolah in družbi. Namen opredelitve pomena inklu-• Trudimo se varčevati z energijo in zivnih vrednot je poudariti te razlike. Bolj ko si raz-zmanjševati količino odpadkov. lagamo, drug drugemu pojasnjujemo podrobnosti o • Pomagamo, da naša šola in ves svet nadzor skupina svojih pojmovanjih vrednot, večja je verjetnost, da avtoriteta postaneta boljša za življenje. skladnost se bodo pojavile razlike v naših stališčih. Na podlagi dialoga med zaposlenimi na šoli, učenci, družinami in vodstvom se lahko oblikuje okvir vrednot. To je mo- fatalizem monokultura goče izraziti s preprostimi izjavami, kot je prikazano diskriminacija na sliki 7, ki so lažje dostopne kot naš okvir. Zapisati jih je mogoče tudi s ključnimi besedami, kot so to nagrada/kaznovanje Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Razvijanje ‘pismenosti pogovarjajo. Druge šole so učence in mlade vklju- Slika 10: Primerjava ključnih pojmov in vrednot čile v dan aktivnosti, povezan z vrednotami, in bili o vrednotah’ so presenečeni nad pretanjenostjo mladih v njihovih 'Življenjske vrednote' 'Življenjske vrednote' Indeks razpravah o vrednotah. V eni od šol je bila na dan Imaginor 18 Brahma Kumaris 17 Proces uresničevanja inkluzivnih vrednot vključuje šole pozornost namenjena prikazu okvira inkluzivnih povezovanje naših ukrepov z inkluzivnimi vrednota-vrednot iz Indeksa, ki jih je eden od strokovnih de-mi in prekinitev njihovega povezovanja z izključujo-enakost pravičnost odgovornost lavcev naslikal kot sliko cvetočih vej njim dragocene čimi vrednotami. To imenujemo 'zavedanje vrednot' češnje, ki na šolskem zemljišču nudi zavetje, senco in pravice prijateljstvo svoboda – opisuje, kaj delajo posamezniki, ko raziskujejo, kako prostor za srečanja. skupnost spoštovanje sodelovanje lahko različno poglobljeno razumevanje in izvajanje določene vrednote vpliva na dogajanje v njihovi šoli. spoštovanje vztrajnost strpnost Povezovanje z drugimi, sodelovale, da bi vzpostavili takšne povezave, tako raznolikosti zaupanje spoštovanje Skupine ravnateljev, učiteljev, staršev in učencev so na vrednotah temelječimi nem pomenu ter nato sebi in drug drugemu postavili sodelovanje shemami da so določili vrednoto, ki jih zanima, razmislili o nje- trajnostnost sočutje ponižnost odpuščanje mir če bi se ta vrednota resnično izvajala (oglejte si 3. Naša utemeljitev razvoja vzgoje in izobraževanja izziv ugotoviti, kakšna bi bila razlika v delovanju šole, del, aktivnost 7, stran 80). 'Učni sprehodi' na sekularnih inkluzivnih vrednotah ima veliko sku-16 se lahko sočutje zaupanje hvaležnost iskrenost v šolah uporabljajo kot del sodelovalne strategije za pnega z drugimi pristopi, temelječimi na vrednotah, resnicoljubnost ljubezen smo sodelovali, je sočasno oblikovala zamisel o 'lov- verske/duhovne skupine Brahma Kumaris in kr- poštenost velikodušnost preprostost ščanske organizacije Imaginor, ki prav tako govori podporo poučevanju in učenju. Ena od šol, s katero vključno z 'življenjskimi vrednotami'17, ki izhajajo iz nenasilje pogum sreča ljenju vrednot', na katerih odrasli in učenci opazujejo 18 o 'življenjskih vrednotah'. Slika 10 primerja ključne pogum služenje enotnost šolske aktivnosti in opazujejo vrednote, za katere vrednote iz Indeksa s tema dvema shemama. Navaja-se zdi, da so njihova podstat, in se o njih angažirano lepota nje vrednot je omejeno, saj je brez primerjave glob-ljubezen ljih pomenov, ki jih imajo posamezni ključni pojmi. In čeprav se jih nekaj prekriva, na drugih seznamih veselje pojmi vseh treh programov so skupnost, spoštova- upanje ni idej o participaciji in trajnostnosti. Edini skupni nje in iskrenost. Pravzaprav smo vrednoto nenasilja modrost uvedli v našo shemo, potem ko smo se ukvarjali z življenjskimi vrednotami in vrednoto miru, nato pa smo jo razvili kot nujnost v vzgoji in izobraževanju. Pri 'življenjskih vrednotah' so vrednote obravnavane kot univerzalne, medtem ko so pri nas vrednote dis- kutabilne in imajo zelo različne okvire, ki vplivajo na akcije različnih skupin ljudi. Indeks je edinstven tudi zato, ker s svojimi sedemdesetimi kazalniki in 2.000 vprašanji določa, kaj njegov okvir vrednot pomeni za podrobnosti prakse. V obeh drugih shemah so odrasli in učenci pova- bljeni, da se vključijo v vaje za zavedanje vrednot, in sicer tako, da se vsak mesec osredotočijo na drugo ključno besedo oziroma vrednoto, ki sestavlja stalno referenčno točko pri formalnih in manj formalnih aktivnostih. V praksi se nekatere šole, ki uporabljajo ta pristop, z zaposlenimi na šoli in/ali učenci dogo- varjajo o lastnem okviru vrednot. Nekateri menijo, da so rezultati takšnih dogovarjanj skupek vrednot, ki veljajo samo za učence z namenom izboljšanja nji- hovega vedenja. Naš okvir vrednot, kot tudi drugi okviri v shemi, naj bi veljali za vse. Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Dodajanje Prisluhnimo didaktičnih načel zahtevam Inkluzivne vrednote vplivajo na to, kako in kaj pou- odgovor na vprašanje, kako naj skupaj živimo, pa so Skozi okvir vrednot ali niz didaktičnih načel izraža- ki sta morda najtesneje povezani z Adornovo skrb-čujemo in se učimo. Inkluzivne vrednote je mogoče načela osredotočena na to, kako naj poučujemo in se mo naše zaveze, ki delujejo kot vodilo poučevanja jo. Argumenti za vzpostavitev novega odnosa med uporabiti za oblikovanje inkluzivnih didaktičnih načel skupaj učimo. Slika 11 je nastala s krajšanjem dolgega in učenja. Včasih pa je nujno obstoječ okvir vrednot posamezniki in njihovim okoljem, če želimo ohraniti – pravil, ki usmerjajo poučevanje in učenje z upošte- seznama načel, dokler ni to, kar je ostalo, ponudilo in načel prevprašati, da bi posamezne vrednote do- vire njihovega življenja, so enako prepričljivi kot pot-vanjem raznolikosti. V nekaterih primerih je to raz- smernic za ukrepanje kot dopolnitev okvira vrednot. jeli kot nujne. Theodor Adorno je proti koncu svo- reba po izogibanju rasizmu in drugim konfliktom. Pri radosti, skrbi in participaciji jasne vplive na poučeva- Tako kot vse vrednote lahko tudi načela služijo kot meroma preprosto, tako da imajo na primer ideje o jega življenja v enem izmed svojih govorov izrazil tem se je treba učiti o učinkih našega potrošništva in nje in učenje, kar se odraža v kazalnikih in vprašanjih. izhodišče za razmišljanje o razvoju vzgoje in izobra- zaskrbljenost nad načinom, kako se je izobraževanje o tem, kako se lahko odločimo za nove izbire. Vlade Vendar smo tako mi kot tudi drugi ugotovili, da je ževanja. Na primer, ideja o tem, da šole spodbujajo odzvalo na lekcije holokavsta: v svojih objavah spodbujajo razvoj trajnostnih, okolj- koristno opredeliti nekaj dodatnih načel inkluzivne- neposredne in vseživljenjske aktivnosti in interese sko ozaveščenih in aktivnih šol in se ravno tako za-ga poučevanja in učenja, ki ne izhajajo neposredno iz (točka 14 na sliki 11), je tema, ki se pojavlja skozi ves vzemajo, da bi trajnostnost postala vodilno načelo Indeks. Gre za pripoznanje, da je cilj šol razvijati in- »Glavna zahteva do vzgoje in za revizijo kurikula. bila tudi ta načela sestavljena na podlagi dolgoletne- aktivnemu življenju (npr. skozi umetnost, prosto- se Auschwitz ponovi. Prednost voljstvo, šport). Za večino bo poleg različnih intere- »Trajnostni razvoj je ga študija in razmišljanja v podporo razvoju šol na in-te zahteve pred drugimi je sov in aktivnosti pomembna tudi služba. kluzivne načine. Glede na to, da so vrednote splošen medpredmetna razsežnost tako temeljna, da ne potrebuje vati pri razvoju naših šol. Tako kot okvir vrednot so terese učencev in mladih, ki prispevajo k družbeno okvira vrednot Indeksa, vendar jih je treba upošte- izobraževanja je preprečiti, da Slika 11: Inkluzivna didaktična načela: poučevanje in učenje z raznolikostjo dodatnega upravičevanja.« zasnovan za dosego … prihodnosti, 19 nacionalnega kurikula. Kurikul, 1. ne postavljati omejitev, kaj lahko učenci in odrasli dosežejo; bi se razlikoval od tistega, ki se Adorno je holokavst uporabil kot prispodobo za uni- uporablja v številnih šolah.« Vzgojno-izobraževalni sistem bi moral: v kateri ni nič samoumevnega … 2. graditi učenje na osebnih in skupnih izkušnjah; čujoče, srce parajoče konflikte v svetu. Pri izogiba- 20 3. vključevati učne aktivnosti zunaj učilnic; nju slednjim bi namreč vzgoja in izobraževanje lahko 4. izkoristiti raznolikost kot vir za učenje; imela kakšno vlogo. Poziva nas, naj dovolimo, da naše 5. razvijati sposobnosti za dialog; védenje, kako lahko družbe zapadejo v barbarstvo, Pri oblikovanju kurikula – načina delitve znanja 6. graditi teoretično znanje na podlagi razvoja praktičnih spretnosti; vpliva na način vzgoje in izobraževanja naših učen- – za 21. stoletje se opiramo na inkluzivne 7. dojemati praktične spretnosti kot enakovredne akademskemu znanju; cev. Indeks ima kazalnike, ki so neposredno povezani vrednote, načela in zahteve. 8. povezovati razumevanje različnih predmetov in v različnih okoliščinah; z vrednotama nenasilja in spoštovanja raznolikosti, 9. dojemati dobre odnose kot pomembne same po sebi in kot podporo učenju; 10. prepoznati pomen varovanja identitet za učenje in dobrobit; 11. povezovati učenje s čustvi; 12. povezovati šolske aktivnosti z družbenim, kulturnim, političnim in ekonomskim življenjem zunaj šole; 13. povezati lokalno dogajanje z globalnim; 14. spodbujati neposredne in vseživljenjske aktivnosti in interese; 15. poudarjati, da je dobro življenje v sedanjosti enako pomembno kot priprava na prihodnost; 16. priznavati, da učenje v zgodnjem življenju vpliva na to, kdo smo in kaj počnemo v poznejšem življenjskem obdobju; 17. se bolj kot na rezultate osredotočati na omogočanje razvoja igre, učenja in poučevanja; 18. pojmovati šolo kot podporo za vse v njihovih skupnostih; 19. podpirati aktivno, demokratično, lokalno in globalno državljanstvo; 20. poudarjati soodvisnost posameznikov, drugih živali, rastlin in okolja. Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Lotimo se kurikula! Kurikul je strokovni izraz, ki je različno pojmovan, včasih se kurikul in učni načrt uporabljata celo kot sopomenki. Vendar je treba poudariti, da je med njima razlika, saj je učni načrt bolj specifičen dokument, ki podrobneje opisuje, kaj in kdaj se bo poučevalo pri določenem predmetu in na posamezni stopnji šolanja, torej je bolj operativen in praktičen načrt pouka, medtem ko je kurikul širši in vključuje vse vidike vzgojno-izobraževalnega ... in mu namenimo posebno pozornost procesa (vrednote, cilje, vsebine, metode, ocenjevanje in organizacijo). Za slovenski šolski sistem je značilen kurikul, ki izhaja iz strukture disciplin znanosti, in ne npr. kurikul, ki poudarja osnovna, bazična oz. jedrna znanja ! (kot npr. v Avstraliji). Z vidika načrtovanja kurikula pa je pri nas na osnovnošolski in srednješolski ravni prevla- dujoča učnociljna (kompetenčna) strategija načrtovanja, medtem ko se na predšolski ravni uporablja predvsem Ali inkluzivne vrednote predstavljajo načela in zah- kurikula. Indeks odraslim in učencem omogoča, da procesno-razvojna strategija načrtovanja kurikula (več o tem v: Ivanuš Grmek in Javornik, 2025). teve, kako in česa se učimo ter kaj naj poučujemo? prevzamejo nadzor nad razvojem manj formalnih, Če vrednote nagovarjajo, kako bi lahko živeli skupaj, a včasih najvplivnejših vidikov kurikula. Indeks na potem kurikuli pomenijo, česa naj bi se naučili, da Slika 12: Primerjava kurikulov primer izpodbija oblikovanje hierarhij med učen- Indeksa smo včasih trdili, da Indeks določa pomen Na univerzalnih pravicah utemeljen kurikul Tradicionalni kurikul bi lahko dobro živeli skupaj. Po objavi prejšnjih izdaj ci in odraslimi. Spodbuja dialog o tem, kako lah-ko vzgoja in izobraževanje preoblikujeta obstoječe Vendar smo pustili veliko vrzel, saj nismo opredelili hrana in pijača matematika inkluzivnih vrednot za vse vidike delovanja šole. vzorce družbenih odnosov zunaj šole in po koncu šole, ne pa jih zgolj reproducirata. Preučili smo tako posledic našega okvira vrednot za vsebino učenja in transformativne posledice našega okvira inkluziv- voda slovenščina s književnostjo poučevanja. V dolgem obdobju togega načrtovanja nih vrednot, načel in zahtev kot tudi naših izkušenj oblačila in telesno okrasje tuji jezik v Angliji konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, strukturi in vsebini poučevanja in učenja. Naš okvir potovanja in promet kemija se je zdelo nemogoče razmišljati o alternativah, ki bi kurikulov v šolah, po uvedbi nacionalnega kurikula in pojmovanj, da lahko razmišljamo o bolj formalni stavbe in zemljišča fizika spodbuja razmišljanje o povezavah med kurikulom preprečile težo vladnega določanja, kaj se je treba zdravje in odnosi biologija ter izkušnjami učencev in njihovih družin, kar je naučiti. ključni korak pri odpravljanju ovir za učenje in par- Zemlja, Osončje in vesolje geografija Zdaj smo poskušali zapolniti vrzel v kurikulu, čeprav ticipacijo v šolah. Želeli smo oblikovati gradivo, ki življenje na Zemlji zgodovina to počnemo v času stalnega omejevanja inovacij v bi učencem pomagalo pridobiti nadzor nad svojim energija tehnika tvorijo novo poglavje v dimenzijah C v tej revidirani literarna, likovna in glasbena umetnost glasba rikul odraža človekove pravice, spodbuja delovanje izdaji Indeksa (oglejte si strani 142–178). Upamo, da na področju okoljske trajnostnosti, povezuje ljudi na delo in aktivnost etika bo to spodbudilo dialog v Združenem kraljestvu in svetovni ravni, odpravlja razlike med akademskim, kurikulih, zlasti v srednjih šolah. Predlogi kurikulov sporazumevanje in komunikacijska tehnologija življenjem in jih pripravilo na to, da postanejo aktiv-ni nacionalni in globalni državljani. Spremenjeni ku- umetnost zakaj se poučuje v šolah, ter o tem, kakšen bi moral zdravstvena vzgoja in socialno učenje vezuje z realnostmi sveta, vključno z načinom, kako biti ustrezen kurikul za 21. stoletje. posamezniki služijo denar. Na nas so vplivali številni drugod o naravi inkluzivnih kurikulov, o tem, kaj in praktičnim in poklicnim izobraževanjem ter nas po- etika, družbena moč in vladanje šport Zdi se nam nujno spremeniti način me, ki je kurikul povezoval s človekovimi potrebami vsakogar. Odražajo vir, ki ga učitelji-državljani prina- Ključne besede na levi strani slike 12 prikazujejo sku-šajo v podporo vzgoji in izobraževanju učencev. po hrani, vodi, oblačilih, zavetju ter zdravju in oskrbi. strukturiranja znanja in spretnosti pne skrbi ljudi z vsega sveta. Spomnila je, da je »Sun Yatsen Hongkonga se je na primer odzvala na osnutek she- formalnega šolanja, temveč so namenjeni znanju za kot tradicionalni predmeti ali discipline. pogovori z učitelji in drugimi sodelavci. Sodelavka iz v šolah, če naj bosta vzgoja in 21 rekel, da so osnov- Ključne besede ne potrebe hrana, oblačila, zatočišče in prevoz.«22 Z njimi bi lahko sestavili kurikul v mestih in vaseh okoljskih in družbenih težav na bistvenih tem kurikula, ki je razširjen tako, da zajema Kongo, prav tako pa tudi v Angliji in Nemčiji ter tako povezali prebivalce teh držav. Predstavljajo kuriku- 'kdaj, zakaj in kako se posamezniki gibljejo lokalno nacionalni in svetovni ravni. izobraževanje del rešitve perečih na Kitajskem, Filipinih ali v Demokratični republiki Zaradi tega pogovora je bil prevoz vključen kot ena in osnutki kurikulov in po svetu'. Vključuje načine prevoza, trgovanja in larno osnovo za predšolsko, osnovnošolsko, srednje- Na sliki 12 so predstavljeni ključni pojmi dveh ku- migracij znotraj držav in med njimi. S kurikulom je šolsko in visokošolsko vzgojo in izobraževanje, torej rikulov. Na desni strani je tradicionalni niz ključnih žile odziv, ki se bo okrepil in se pridružil odzivom na šnjami vseh učencev, ne glede na njihove dosežke. priseljevanja?« Pri raziskovanju takšnega vprašanja nega kurikula, bi lahko sklepali, da ni bil zasnovan za zamisli, ki so jih ustvarili drugi. Pojem 'šolski kurikul' Ukvarjajo se z aktivnostmi posameznikov v skupno- bi lahko učencem pomagali razmisliti o stopnji neza- dandanes, da bi pritegnil učence k učenju, temveč ima dva elementa. Običajno se nanaša na formalne stih okrog šol in tako krepijo doprinose, ki jih je mo- upanja in nenaklonjenosti do mnogih, ki bežijo pred da bi nekoč elitno skupino pripravili na tradicionalno učne načrte, načrtovane pedagoške aktivnosti in goče vključiti v procese učenja družin vseh učencev. konflikti ali revščino in iščejo azil ali delo v novi drža- univerzitetno izobraževanje. Na levi strani so ključne njihovo strukturiranost v okviru šolskih predmetov. Zato upamo, da bodo naše zamisli o kurikulu spro- kadar koli v preteklih sto letih in poznajo jih ljudje besede, ki jih je mogoče povezati s skupnimi izku-inkluzivnosti za vse države: »Kaj je etična politika iz večine držav. Ob razmišljanju o izvoru tradicional-mogoče obravnavati eno najpomembnejših vprašanj za učence, stare od treh do sto treh let. To so ključne pojmovanj šolskih predmetov. Šole bi jih prepoznale Lahko pa označuje tudi vse, kar se učenci in odra- vi. Oblikovanje kurikulov razumemo kot izraz tega, Aktivnost in delo se, kot je bilo že zapisano, obravna- besede kurikula, ki temelji na pravicah, globalnem in vata skupaj, tako da šole pripravijo učence na to, da kako odrasli in učenci strukturiramo svoje učenje trajnostnem razvoju. Te ključne besede ne zaobje- sli naučijo z izkušnjo bivanja v šoli. Kako se učimo in bodo o službi razmišljali kot o plačani aktivnosti med in znanje o svetu. Kurikuli torej niso le značilnost majo zgolj tematik, ampak naj bi imele enak status kako poučujemo, je lahko del tega manj formalnega Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole drugimi zadovoljujočimi aktivnostmi v svojem življe- Kljub temu boste morda našli določene argu- nju. Takšen program, ki odraža različne vrste dela, s mente za opustitev ali vprašanja, ki so po vašem katerimi se ljudje običajno ukvarjajo, lahko odpravi mnenju netočno izražena. Vaše sodelovanje je razlike med poklicnim in akademskim izobraževa- dobrodošlo, zato vas vabimo, da nam pišete na njem. Kurikul, ki temelji na pravicah, je na slikah 12 indeksinkluzivnosti@cmepius.si. menzijo C: Področja sledijo vzorcu povezovanja lokalnih in glo-in 13 opisan s kazalniki in z vprašanji v uvodniku v di- barvni odtenek, s čimer priznavamo njegov poseben vezovanja preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo.23 Pri večini predmetnih področij se pojavljajo vpraša-status kot področja Indeksa, ki ga šole lahko obrav-nja o povezavah s podjetji in gospodarstvom. Čeprav navajo različno. C1 navaja nekaj strani smernic za ko 10). Strani tega poglavja smo obarvali v poseben balnih vprašanj, upoštevanja etike in politike ter po-Oblikovanje kurikula za vse (oglejte si sli- vsak kazalnik, ki jih je mogoče razširiti in prilagoditi vlade menijo, da z osredotočanjem na izboljšanje re-zultatov pri matematiki, naravoslovju in pismenosti okoliščinam vsake šole. Vsako področje je razdelje-skozi Programe mednarodne primerjave dosežkov no na več ključnih besed, kar je dodatna specifičnost učencev (PISA) spodbujajo ekonomijo, je to lahko tega dela Indeksa. Rezultat je okvirni kurikul, ki je zelo vprašljivo, saj so povezave med vsebinami po-dovolj podrobno predstavljen, da lahko šola na tej učevanja v naših šolah in gospodarstvom zelo šibke. podlagi gradi inkluzivne razvojne strategije; tako se znova vzpostavi način, na katerega so šole delovale, preden so postale podvržene osrednjim nacionalnim kurikulom. Vsako področje je podprto s pregledom Oblika kurikula odraža dolgoletno obsežne strokovne literature in je bilo natančno (v tradicijo spodbujanja razvoja učnih največji meri) strokovno preverjeno ali pregledano. aktivnosti na podlagi izkušenj, skupnih vsem učencem. Slika 13: C1 Oblikovanje kurikulov za vse 2. Učenci raziskujejo pomembnost vode. potrošnje hrane. kalnim potokom ali reko in tudi z reko v drugem delu sveta 24 . Razumevanje vodnih virov v različnih drža-3. Učenci preučujejo oblačila in telesno 1. Učenci raziskujejo cikle pridelave in šolo spodbujamo, da se poveže z vodnim virom: lo-Velik del je namenjen okoljskim vprašanjem. Vsako vah omogoča vpogled v življenje ljudi, ki živijo tam, okrasje (pirsingi, tatuji, nakit). njihovo podnebje, morda tudi izvor njihovih konflik- 4. Učenci spoznajo vrste nastanitev in tov. Takšnim aktivnostim lahko dajejo velik zagon gradbeno okolje. nacionalne in globalne medšolske mreže. 5. Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se Prilagajanje kurikula posamezniki selijo po svojem okraju in po svetu. 6. Učenci se učijo o zdravju in odnosih. Osnovne in srednje šole v Angliji razširjajo svoje ku- 7. Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in rikule, kot smo predlagali, z 'medpredmetnimi' ak- vesolje. tivnostmi, ki lahko vključujejo teme s ključnimi be- 8. Učenci preučujejo življenje na Zemlji. sedami z leve strani slike 12. Številne šole so vidike 10. Učenci spoznavajo sporazumevanje in vanja in učenja o državljanstvu, trajnostnosti, skrbi za zdravje in vidiku globalne razsežnosti v med-9. Učenci raziskujejo vire energije. predlogov Indeksa že vključile v aktivnosti pouče- 12. Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo likovno in glasbeno umetnost. uvajajo zelene dneve in tedne ter sledijo desetletju biotske pestrosti, uporabljajo gledališko vzgojo in pedagogiko za raziskovanje globalne soodvisnosti, z razvojem svojih interesov. 11. Učenci spoznavajo in ustvarjajo literarno, predmetne teme, projekte in reševanje težav. Šole komunikacijsko tehnologijo. 13. Učenci spoznavajo etiko, družbeno moč vanje informacij ter raziskovanje recikliranja in var-financ, hrane, etike, moči in vladanja. Za posredo- in vladanje. čevanja z energijo pripravljajo inovativne projekte. Gradivo lahko uporabijo za nadaljnje povezovanje Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole bolj tradicionalnega kurikula z življenjem in izkušnja- »V celoti podpiramo … razvoj Slika 14: Primerjava predlaganih struktur kurikulov v Veliki Britaniji mi učencev, pri čemer lahko uporabijo svoje zamisli manj predpisujočega in bolj na področjih, ki so bila deležna manj pozornosti, kot prilagodljivega nacionalnega Independent (Government Cambridge Primary Review International Baccalaureate sta na primer 'oblačila in telesno okrasje' ter 'mobil-Initiated) Review of Primary nost in prevoz'. kurikula, ki bo kot orodje (Alexander Review) Primary Years Programme 25 Curriculum (Rose Review) za učenje uporabljal predmete, Potovanje skozi čas za Understanding English, Language, oracy and literacy Language kot je zgodovina.« communication and languages Mathematics, Science and Mathematics oblikovanje kurikulov Mathematical understanding technology Primerjave Science 21. stoletja Scientific and technological Place and time Social studies Poročilo, poimenovano Rose Review, je bilo eno od understanding Na sliki 12 sta dve puščici. Pri oblikovanju alterna-Physical and emotional health Personal, social and physical treh glavnih pregledov, ki so ob koncu prvega de-tivnega kurikula smo si prizadevali, da bo v nov pro-Historical, geographical and Arts and creativity setletja 21. stoletja predlagali prenovljeni kurikul v education. gram vključeno znanje, povezano s tradicionalnimi social understanding Angliji. Njihove predlagane strukture so prikaza-Faith and belief kurikuli. Vsebino fizike in kemije lahko umestimo v Arts Understanding physical ne na sliki 14. Vsi ti pregledi temeljijo na načelih, razumevanje Zemlje, Osončja in vesolja, kot relevan-Citizenship and ethics development, health and ki se prekrivajo z okvirom vrednot Indeksa, vendar tna se pojavlja tudi na drugih področjih, fiziko lah-wellbeing so strukturirani na podlagi bolj znanih ključnih poj-ko umestimo zlasti v obravnavo energije. Biologija mov kurikulov. Kljub poudarjanju medpredmetnih Understanding the arts je pomembna pri razumevanju prehranskih ciklov in tematik ključni pojmi nosijo težo tradicionalnih pri-zdravja, vendar najbolj pri razumevanju življenja na Religious education čakovanj. Vsi so izražali zaskrbljenost, kako naj se Zemlji. osnovnošolski kurikul 'uskladi' s srednješolskim, na Citizenship predmetih temelječim kurikulom, kar predstavlja Seveda pa si vsaka šola želi, da omejitev. bi bili učenci pismeni v različnih Kaj lahko dosežemo matematika, glasba). simbolnih kodih (npr. jeziki, s predlogi sprememb kurikula? Na sliki 12 je pismenosti posvečena posebna pozor- Angleška vlada ni uvedla niti predlogov Rose Review nost tako na področju sporazumevanja kot na vseh niti obsežnejšega Alexander Review, zato ne priča- drugih področjih kurikula. kujemo, da bodo naši predlogi takoj nacionalizirani. Naše edino upanje je v moči naših idej, s katerimi Tudi matematika lahko postane medpredmetna lahko vključimo druge v dialog. Spodbuja nas spoz- tema. Obstajajo pomisleki, da vzvišena narava ma- nanje, da je predlagani kurikul veliko bližje od tra- tematičnega znanja zahteva poučevanje v okviru dicionalnega kurikula temu, kar se ljudje običajno ločenega predmeta. Na drugi strani se pojavljajo naučijo zunaj šole in v izvenšolskem izobraževanju. pomisleki glede motivacije učencev za pridobivanje To je kurikul, ki veliko bolje odraža življenje, izkušnje matematičnega znanja, če se matematika poučuje in prihodnost učencev. Prepričani smo, da je treba kot predmet, ki ni povezan z resničnim svetom. Ra- spremeniti tako letni delovni načrt kot ostale doku- zumevanje matematike kot medpredmetne vsebine mente, pa tudi ljudi odvaditi odvisnosti od nafte, jih ni nezdružljivo s tem, da se učenci pri šolanju posve- odvrniti od prepričanj, da lahko še naprej poveču- čajo matematiki kot kompleksnemu miselnemu sis- jemo porabo drugih omejenih virov našega planeta temu. Ko stvari počnemo drugače, se soočamo z in da lahko naš planet predela vedno večje količine novimi ovirami, ki jih je treba premostiti. odpadkov, ki niso biološko razgradljivi. Verjamemo, Zgodovina je prisotna na vseh področjih zaradi zah- da so ta vprašanja medsebojno prepletena in ostaja-mo optimistični. teve po povezovanju preteklosti, sedanjosti in pri-hodnosti, kar je očitno skladno s stališčem, ki ga je Zgodovinsko združenje (History Association) podalo ob vladnem pregledu osnovnošolskega kurikula leta 2009: Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Oblikujmo zavezništva jekti. Slika 15 vsebuje seznam aktivnosti, ki jih je mo- Številne organizacije ponujajo svoje programe ali no v okviru 'inovativnega razmišljanja'. Na ta način • Na vrednotah temelječa vzgoja in pobude na enem ali drugem področju s slike 15, da goče povezati s ključnimi pojmi inkluzivnega razvoja. se izogibajo kategoriziranju učencev z oznakami o izobraževanje bi podprle razvoj šol. Učitelji naj bi izpostavljena sposobnostih, kar lahko vodi v hierarhijo vrednosti Če se šole razvijajo inkluzivno, aktivno spodbujajo • Izboljšanje/razvoj šole vprašanja in pridobljena spoznanja vključili v svoje učencev, spodbuja nezadovoljstvo, omejuje pričako- demokratično vzgojo in izobraževanje ter vzgojo načrtovanje prihodnjega poučevanja in učenja. Šte- • Demokratična vzgoja in izobraževanje vanja drugih in negativno vpliva na identiteto učen- nost strategij in preobremenjenost z različnimi pro- vzgojno-izobraževalni razvoj po povezovanju teh aktivnosti. rešitev vzgojno-izobraževalnih težav, kot je navede-inkluzivne vrednote, ter tako zmanjšati razdroblje- Slika 15: Zavezništva za inkluziven in prakse šole, sprostijo vire za iskanje domiselnih Indeks pomaga združiti vse aktivnosti, ki spodbujajo re, ki se pojavljajo kjer koli znotraj kulture, strategije povezovalno funkcijo, dokler je pripoznana potreba in izobraževanje za državljanstvo oz. globalno drža- vilni takšni programi so skrbno premišljeni in navdi- • Državljanstvo/globalna državljanska vzgoja cev samih. vljanstvo, ki temelji na priznavanju človekovih pravic. hujoči. Vendar pa je njihova trajnost lahko vprašljiva, • Na pravicah temelječa vzgoja in Šole se povezujejo z vsemi skupnostmi v lokalnem izobraževanje 26 Inkluziven vzgojno-izobraževalni razvoj je uporabljen če ni prostora in zavezanosti za njihovo vključitev v okolju, tako da skupnosti in šole ustvarjajo medse- v naslovu slike 15, ker se 'inkluziven' lahko uporabi učne aktivnosti šole. Pri tem je čas, v katerem se ti • Celovita skupnostna vzgoja in izobraževanje bojno podporen odnos. To je najboljši prispevek, ki kot nadrejeni pojem za označevanje okvira vrednot, programi vključijo v šolo, da lahko še dodatno spod- • Povezovanje v lokalni skupnosti 27 ga lahko dajo k povezovanju v lokalni skupnosti. Z ki spodbujajo širok nabor vzgojno-izobraževalnih budijo že začeto delo, ključnega pomena. Že manjša • Vzgoja in izobraževanje o miru/nenasilju odpravljanjem razlik med skupinami v svojih skupno- dejavnosti, običajno označenih z drugimi oznakami. inovacija na tem področju, ki bi jo raziskali strokovni stih šole spodbujajo zdravje v najširšem pomenu be- • Šole, ki spodbujajo skrb za zdravje28 V isti namen se lahko uporabljajo tudi druge besede, delavci in bi se trdno uveljavila v njihovih kurikulih in sede, skrbijo za dobrobit odraslih in učencev ter za • Učencem prijazne šole29 na primer 'demokratičen', 'temelječ na vrednotah', časovnicah, bi lahko dosegla trajnejše učinke. V In- Postanejo del mednarodnih gibanj za razvoj šol, kot • Duhovna, moralna, socialna in kulturna vit pristop. Vseeno je, katera beseda je izbrana za to sti povezati med seboj, kot je razvidno v naslednjih primerih. zdravje njihovih teles. • Vzgoja in izobraževanje za vse30 'trajnosten' ali 'protipristranski', ki nakazujejo celo- deksu je prikazano, kako je mogoče takšne aktivno- so tista, ki jih spodbujata Unicefova 'učencem pri- vzgoja31 jazna šola' in Unescovo globalno prizadevanje za ka- • Socialno in čustveno učenje (SEAL)32 kovostno vzgojo in izobraževanje za vse, imenovano • Vzgoja in izobraževanje o preprečevanju Izobraževanje za vse (Education for All). V odnose diskriminacije/predsodkov33 moralno, socialno in kulturno vzgojo ter socialno in • Okoljska vzgoja in izobraževanje, vzgoja in čustveno učenje. Vse oblike diskriminacije skušajo ter tudi v poučevanje in učenje vključujejo duhovno, • Vzgoja in izobraževanje o enakosti zmanjšati tako, da presegajo formalne (legalne) zah- • Učenje na prostem34 teve o enakosti. izobraževanje za okoljsko trajnostnost • Gozdna šola35 Načini poučevanja in učenja se odzivajo na okoljske • Sodelovalno učenje nim okoljem, pa tudi z uporabo šolskega zemljišča, • Filozofija za učence36 energije in hrane ter ravnanjem z odpadki. Vse to je zahteve, ki učence povezujejo z lokalnim in global- • Izkustveno učenje povezano z vzgojnim načrtom. • Inovativno razmišljanje37 • Omogočanje učenja brez merjenja Gozdna šola ali pouk na prostem postaneta možnos- sposobnosti38 ti za spodbujanje okoljske občutljivosti, sodelovalne- ga učenja, duhovnega udejstvovanja in ponovnega ovrednotenja tveganja. Pripoznanje pomena 'učenja izven razreda' povezuje učenje z izkušnjami, s čimer se širijo povezave, ki jih učenci in mladi vzpostav- ljajo pri razmišljanju ter govornem, pisnem in ume- tniškem izražanju. Tako učenci kot odrasli razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja, ki ga je mogoče podpreti z dialogi, spodbujenimi v okviru raziskoval- nega pedagoškega pristopa 'filozofija za otroke'. Ko se preusmerijo od prepoznavanja težav učencev, ki izhajajo le iz njihovih 'posebnih potreb', k skrbi za ovi- Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Učenje o pravicah Povezovanje trajnostnosti, Slika 17: Kazalniki za osem poti Slika 18: Kazalniki za osem ključnih do trajnostnih šol Indeks spodbuja podoben razvoj kot Nagrada za globalne ozaveščenosti in 39 konceptov globalne razsežnosti 40 na vrednotah temelječega šole, ki spoštujejo pravice (Rights Respecting Scho-Globalna razsežnost Globalno državljanstvo ols Award), ki jo je uvedel UNICEF v Združenem razvoja kraljestvu, vendar v okviru širših sprememb šolskih A1.8 Šola spodbuja razumevanje A1.7 Šola je zgled demokratičnega medsebojnih povezav med ljudmi po državljanstva. kultur, strategij in pedagoških praks, ki lahko vodijo Slika 16 prikazuje povezave med načinom, kako so vsem svetu. A1.8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih k trajnejšim spremembam. Pojem 'pravice' oprede-bili v preteklih vladnih dokumentih razdeljeni vidiki C2.6 Učne ure razvijajo razumevanje povezav med ljudmi po vsem svetu. ljuje kot ključno vrednoto, povezano z okvirom pet-Nacionalnega okvira za trajnostne šole in Globalne podobnosti in razlik med ljudmi. Dimenzija C, kjer so vsi kazalniki povezani na najstih drugih vrednot. Učenje o pravicah morda v razsežnosti za šole. Na slikah 17 in 18 so nato nave-C1.7 Učenci spoznavajo Zemljo, Osončje in lokalni in globalni ravni. nekaterih šolah ni (pri)znana aktivnost, zato je pred-deni kazalniki Indeksa, ki so povezani z vsakim od vesolje. Raznolikost stavljena v kazalniku A2.2 (stran 110) Šola spodbuja teh programov in prikazujejo celovit način njihove C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. A1.9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne spoštovanje človekovih pravic. Na straneh 208–209 predstavitve. Inkluzivnost in participacija načine doživljanja spola. so predstavljeni dokumenti o človekovih pravicah, A2.4 Inkluzivnost pomeni krepitev C2.6 Učenci razvijajo razumevanje na strani 210 pa so omenjene planetarne pravice ali Druga zavezništva, navedena na sliki 15, se lahko po-participacije vseh. podobnosti in razlik med ljudmi. 'pravice matere Zemlje', kar je povezano s kazalni-dobno odražajo v posameznih kazalnikih. Trajnostni razvoj kom A2.3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti pla-Vsi drugi kazalniki A2.3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti neta Zemlje (stran 111). Nabava in odpadki planeta Zemlje. B1.13 Šola prispeva k zmanjševanju količine B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in odpadkov. porabo vode. Energija in voda B1.13 Šola prispeva k zmanjševanju količine Slika 16: Prekrivajoče se pobude odpadkov. B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in Osem poti do trajnostnih šol porabo vode. C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in Osem ključnih konceptov globalne razsežnosti vesolje. C1.2 Učenci raziskujejo pomembnost vode. C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. C1.9 Učenci raziskujejo vire energije. Hrana in pijača C1.9 Učenci raziskujejo vire energije. C1.1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in Vrednote in dojemanje porabe hrane. A2.1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. GLOBALNA RAZSEŽNOST GLOBALNO DRŽAVLJANSTVO C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. Človekove pravice INKLUZIVNOST IN PARTICIPACIJA A2.2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih RAZNOLIKOST Potovanja in promet NABAVA IN ODPADKI C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj pravic. TRAJNOSTNI RAZVOJ Socialna pravičnost se ljudje gibljejo po svojem okraju in po svetu. A2.7 Šola se bori proti vsem oblikam Stavbe in zemljišča diskriminacije. B1.11 Stavbe in zemljišča so urejeni tako, da Soodvisnost podpirajo participacijo. A1.8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih C1.4 Učenci spoznajo vrste nastanitev in povezav med ljudmi po vsem svetu. grajeno okolje. C1.1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in ENERGIJA IN VODA Lokalna dobrobit porabe hrane. VREDNOTE IN DOJEMANJE C1.2 Učenci raziskujejo pomembnost vode. A1.10 Šola in lokalne skupnosti se vzajemno HRANA IN PIJAČA ČLOVEKOVE PRAVICE razvijajo. C1.3 Učenci preučujejo oblačila in telesno POTOVANJA IN PROMET A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se okrasje. SOCIALNA PRAVIČNOST STAVBE IN ZEMLJIŠČA dobro počutijo. C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj SOODVISNOST A2.10 Šola prispeva k zdravju učencev in se ljudje gibljejo v svojem kraju in po LOKALNA DOBROBIT REŠEVANJE SPOROV odraslih. svetu. C1.6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. Reševanje sporov A2.8 Šola spodbuja nenasilne medsebojne odnose in reševanje sporov. Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Ovire, viri in podpora 'Ovire za učenje in participacijo', 'mobilizacija virov gorije, vendar so njihovi dosežki razmeroma nizki ali delu izvajanja DSP, kljub številnim nasvetom, da je Nadomestitev posebnih znolikosti' so trije ključni koncepti Indeksa, ki lahko že desetletja, pa vendar so bile deležne razmeroma 'posebnih potreb' omejuje ustvarjalno razmišljanje o delijo in povežejo z razvojem inkluzivnih vrednot, kso opredeljevanja učencev kot 'učencev s poseb- ovir odvisno od drugačnega razmišljanja in ravnanja žave premagovati z odpravljanjem ovir za učenje in v zvezi s spolom. nimi potrebami'. Zamisel, da je mogoče vzgojno-izo-participacijo, se je v desetletju po prvi objavi Inde-lahko ustvarijo ideje za pregled, načrtovanje in vpe-braževalne težave odpraviti s takšnim označevanjem Indeks poziva zaposlene na šoli k ponovnemu razmi-ksa inkluzivnosti leta 2000 začelo širše uporabljati, ljevanje oz. izvajanje tudi brez pomoči kazalnikov in učencev in nato z individualnim posredovanjem, ima sleku, kako spodbujati in se odzivati na značilnosti deloma tudi zaradi vpliva Indeksa 42 . Vendar pa upo-vprašanj iz 4. dela. precejšnje omejitve. Če gledamo na 'poškodbe oz. družbenega pojmovanja moškosti in ženskosti ter raba te ideje v uradnih dokumentih ni bila povezana nezmožnosti' učencev kot glavni vzrok njihovih te-Včasih obstajajo velike težave, za katere skoraj vsi drugih spolnih identitet. z ustreznim soočanjem s prejšnjimi načini razmišlja-žav pri vzgoji in izobraževanju, nas to odvrača od ovir vedo, da zavirajo izboljšave v šoli, vendar se o njih nja, zato so pritiski za nadaljnjo uporabo izraza 'po-Označevanje učencev kot učencev s posebnimi po-v vseh drugih vidikih šolskega okolja in sistemov ter ne govori. To so sicer očitne težave, ki pa jih lahko sebne potrebe' ostali. To izrazoslovje se uporablja trebami lahko vodi tudi k nižjim pričakovanjem. Ka-zamegljuje težave, s katerimi se soočajo učenci brez razkrije že sodelovalni in zaupljiv pristop Indeksa. v nasvetih za pisanje individualnih načrtov za pri-tegorizacija učencev kot 'nadarjenih' lahko predsta-pomagajo usmerjati skupno znanje oz. razumevanje malo pozornosti. Namigujejo na to, da so težave pri tem, kako naj se zagotovi učinkovitejša podpora v Uporaba koncepta 'ovire pri učenju in participaciji' odraslih in učencev. Vprašanja na sliki 19 medseboj-vzgoji in izobraževanju morda povezane s spolom in matičnem razredu. za pomoč pri reševanju vzgojno-izobraževalnih težav no povežejo vse tri koncepte. Če jih udeleženci v načinom učenja učencev v šoli ter da je zmanjšanje lahko učinkovito nadomesti marsikje ustaljeno pra-Pojmovanje, da je treba vzgojno-izobraževalne te-okviru participativnega procesa lahko medsebojno za podporo učenju in participaciji' ter 'podpora ra- imajo vedênjske težave. Te številke ostajajo enake treba uporabiti druge pristope, je dokaz, da koncept potreb mi ter tudi v pristopih k poučevanju in učenju. Ovire zadevajo enako ceniti vse učence, kljub morebitnim pomoč pri učenju, svetovanje učiteljem) postajajo oznakam, prizadevajo si torej za odpravo dojemanja, nerelevantne in neizkoriščene v procesu uresniče- • Katere ovire za učenje in participacijo se je mogoče najti tudi zunaj meja šole, v družinah in ki ga pomaga krepiti kategorizacija. vanja inkluzivnosti. pojavljajo v šoli in njenih skupnostih? skupnostih ter v nacionalnih in mednarodnih dogod- Zato moramo dobro premisliti, preden nekoga • Kdo se sooča z ovirami pri učenju in kih in politikah. Upreti se moramo skušnjavi, da bi Če bodo strokovni delavci prevzeli nadzor nad svo- označimo za osebo s posebnimi potrebami (OPP) ali participaciji? ovire za učenje in participacijo videli le zunaj naše jim načinom razmišljanja o vzgojno-izobraževalnih katero koli od kratic za kategorije 'nenormalnosti', odgovornosti in zmožnosti ukrepanja. Pri odpravlja- • Kako zmanjšati ovire pri učenju in težavah, bodo lahko jezik 'posebnih potreb' uporab- kot so ČVM (čustveno-vedenjske motnje), ADHD participaciji? nju šolskih ovir se moramo osredotočiti na tiste, pri ljali le, ko bodo izpolnjevali uradne zahteve, in dovo- (motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, katerih lahko strokovni delavci, učenci in njihove • Kateri viri za podporo učenju in participaciji lili, da alternativno razmišljanje, ki temelji na ovirah angl. attention deficit hyperactivity disorder) ali no- družine nekaj storijo, zlasti z medsebojnim sodelo- so na voljo? pri učenju in participaciji, prodre v kulturo, strate- vejši predlog za učence, ki se ne prilagodijo, OKM vanjem. Pri prepoznavanju ovir za učenje in partici- gije in prakso šole. Ta razmislek o uporabi pojmov je • Kako je mogoče pridobiti dodatna sredstva (opozicionalna-kljubovalna motnja, angl. opposition pacijo ne gre za iskanje napak v šoli. Inkluzivnost je za podporo učenju in participaciji? pomemben, če želimo preprečiti, da bi se stari načini defiance disorder). Redukcija učencev na kratico, proces, ki se nikoli ne konča ter vključuje postopno razmišljanja ponovno uveljavili. 'Učenec, ki se sooča • Kako bi bilo treba razporediti sredstva za kar je pogosta praksa, je še posebej nespoštljivo participaciji ki so lahko podvrženi številnim pritiskom izključeva- la pomoči, nenazadnje pa tudi v sistematizaciji de-v praksi nekateri učenci lahko razvrščeni tako med nja. lovnega mesta učitelj za DSP, ki na sistemski ravni Ovire pri učenju se lahko pojavijo v povezavi s kate-'učence s posebnimi potrebami' kot med 'nadarjene', utrjuje pull-out model. V tem kontekstu predvidene rim koli vidikom šole: njenimi stavbami in zemljišči, torej t. i. dvojno izjemni učenci. Številne šole si pri-dejavnosti svetovalnih služb v slovenskih šolah (npr. Slika 19: Ovire, viri in podpora načinom organizacije, odnosi med učenci in odrasli-Ovire pri učenju in mo primanjkljaja, in ne kot na celovite posameznike, težav učencev in izvajanju 5-stopenjskega mode-'supernormalni' učenci. To se lahko zgodi, čeprav so gledišče spodbuja, da se na učence gleda skozi priz- vlja del ustvarjanja hierarhije vrednotenja učencev, učence s posebnimi potrebami, pri prepoznavanju ki se obravnavajo kot 'manj normalni', 'normalni' in oznake 's posebnimi potrebami'. Takšno izhodiščno seljence (INA), individualiziranih programov (IP) za odkrivanje in odpravljanje omejitev za participacijo z ovirami pri učenju in participaciji', se ob ohranjanju podporo učenju in participaciji? dejanje, ki (je) vodi(lo) do stereotipnega odziva na in učenje znotraj sodelujočih skupnosti. Odkrivanje starega načina razmišljanja zlahka spremeni v 'učen- vzgojno-izobraževalne težave z vidika ločenih, di- ovir in priprava načrtov za njihovo zmanjšanje sta ca z ovirami' kot evfemizem za 'učenca s posebnimi ferenciranih in individualiziranih programov (IP), vedno pozitivni dejavnosti. Pri razvrščanju učencev v kategorijo 'učenci s po- potrebami'. izvajanja dodatne strokovne pomoči izven razredov sebnimi potrebami' lahko spregledamo večjo za- (DSP) in spremljevalca, kar vse ovira odnose z dru- stopanost učencev v posamezni kategoriji glede *V Veliki Britaniji so Teacher Assistants (TA) ali Teaching Assistants gimi učenci in odraslimi. Kadar razredna aktivnost na spol, razred in etnično pripadnost. V Angliji (po- pomočniki učiteljev, ki podpirajo učitelje pri poučevanju in zahteva skupinsko delo, lahko pomočnik učitelja* zagotavljajo dodatno pomoč učencem. Njihova vloga se dobno tudi v Sloveniji) je na primer skoraj dvakrat ali včasih tudi učenčev spremljevalec, ki je običajno lahko razlikuje glede na šolo in stopnjo izobraževanja (https:// več dečkov kot deklic razvrščenih v kategorijo 's nationalcareers.service.gov.uk/job-profiles/teaching-assistant). posebnimi potrebami'. 41 manj usposobljen od učitelja, dela le z učenci, ki naj To neravnovesje je podob- V slovenskem šolskem kontekstu imamo v mislih vse strokovne bi imeli največ težav. Vztrajanje pri t. i. pull-out mo- no izrazito pri tistih, ki sicer niso umeščeni v kate- delavce, ki učitelje pri poučevanju učencev kakorkoli podpirajo. Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Socialni in individualni policija obravnavala umor temnopoltega najstnika Stephena Lawrenca, je bila pozornost usmerjena na modeli posebnih potreb 'institucionalni rasizem' v policiji ter v vzgojno-izo-braževalnih, zdravstvenih in socialnih službah, čeprav Uporaba pojma 'ovire pri učenju in participaciji' za takšna diskriminacija seveda ni omejena le na javni težave, s katerimi se srečujejo učenci, namesto iz-sektor. Institucionalni rasizem se je opiral na defini-raza 'posebne potrebe' je v nasprotju z medicinskim cijo Stokelyja Carmichaela izpred 40 let (ZDA), to-ali individualno deficitarnim pogledom na vzgojno-rej kot diskriminatorna storitev »zaradi nezavednih -izobraževalne težave. Tu je treba soočiti socialni in predsodkov, ignorance, nevednosti, lahkomiselnosti medicinski model. Oviro je mogoče opredeliti kot in rasističnih stereotipov, ki ogrožajo etnične manj-dolgotrajno 'omejitev telesne, intelektualne ali sen-šine« 46 . Vendar je institucionalna diskriminacija širša zorične funkcije', 43 čeprav je pojem intelektualne od rasizma, saj vključuje tudi načine, kako institu-okvare problematičen in lahko kaže na neupraviče-cije prikrajšajo posameznike zaradi revščine, spola, no razumevanje organske, torej fiziološke podlage posebnih potreb, socialno-ekonomskega statusa, za težave pri učenju. Posameznikova nezmožnost se etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, spolne lahko kaže kot ovira za participacijo ljudi s poškodba-identitete, vere, prepričanj in starosti. Institucional-mi, kroničnimi bolečinami ali boleznimi. Medicinski na diskriminacija se globoko zasidra v kulturi in vpli-ali individualni model nezmožnosti obravnava kot va na način, kako se ljudi dojema in kako se nanje od-ovire, s katerimi se soočajo posamezniki in so nepo-ziva. Za institucionalno diskriminacijo so odgovorni sredna posledica njihove fizične nefunkcionalnosti vsi člani institucij. In čeprav ta lahko obstaja pred oz. poškodbe. pridružitvijo določenega člana instituciji in lahko de- Pogosto pa so nezmožnosti v luje kot pritisk na njegova dejanja, je vsak posame-znik še vedno odgovoren za kakršno koli posledično celoti ustvarjene v okolju v obliki diskriminacijo in škodo, povzročeno z diskriminator-diskriminatornih odnosov in praks nimi praksami, ki jih morda nereflektirano prevzame. ter neuspešnega odpravljanja ovir Institucionalna diskriminacija ustvarja ovire za parti-cipacijo, v izobraževanju pa lahko ovira učenje. Us-za dostop in participacijo. taljena diskriminacija lahko privede do osiromašene V drugih primerih so posledica interakcije okolja in izobrazbe in nižjih kvalifikacij, zaradi česar so ljudje posameznika s poškodbo, bolečino ali kronično bo- težje zaposljivi. To lahko privede do tega, da lokalne leznijo. Šola lahko za odpravo nezmožnosti stori raz- skupnosti niso zastopane med zaposlenimi v šolah. meroma malo, čeprav lahko preprečevanje bolezni Razvoj inkluzivnosti lahko povzroči posameznikom in skrb za varno okolje nekaterim učencem poma- boleč proces izpodbijanja lastnih diskriminatornih gata, da se jim izognejo. Vendar pa lahko šole znat- praks, odnosov in institucionalnih kultur. no zmanjšajo ovire, ki jih ustvarjajo diskriminatorni Rasizem, seksizem, spolna zakonu zagotoviti 'razumne prilagoditve' (individu- homofobija, transfobija, alne prilagoditve), da bi podprle sodelovanje učen-diskriminacija zaradi invalidnosti, cev s posebnimi potrebami. 44 K spremembam šolske starosti, veroizpovedi in in odrasle s posebnimi potrebami. Šole morajo po in razredna diskriminacija, odnosi in dejanja ter institucionalne ovire za učence zaposlovanja strokovnih delavcev s posebnimi po- prepričanj imajo skupen izvor v trebami. kulture lahko neizmerno pripomore zagotavljanje netolerantnosti do razlik ter v Institucionalna uporabi moči za ustvarjanje in diskriminacija ohranjanje neenakosti. Ker so ljudje pogosto bolj seznanjeni z razpravami o Ovire, ki vplivajo na participacijo določenih skupin rasizmu ali seksizmu kot o invalidnosti, se morda manj in se pojavljajo v načinu strukture ali delovanja insti- zavedajo vpletenosti ljudi in institucij v ustvarjanje in- tucij, so 'institucionalna diskriminacija'. V Macpher- validnosti. Nekritično splošno sprejemanje izključeva- sonovem poročilu45, ki je sledilo preiskavi, kako je nja učencev v šoli na podlagi njihove 'posebne potre- Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole be' ali razvrščenosti v kategorijo 'z učnimi težavami' učenje in participacijo. pomeni institucionalno diskriminacijo. Eden glavnih namenov Indeksa je pomagati šolam, da Netolerantnost do razlik je povezana z monokultu- to znanje uporabijo pri svojem razvoju. Zamisel, da je ralizmom, pri katerem institucije ali skupine posame- raznolikost lahko vir učenja, je prisotna v kazalnikih, znikov opredeljujejo poseben način življenja in iden- ki vključujejo sodelovanje med učenci, med odraslimi titete kot edini sprejemljivi način bivanja. Kadar se ter med učenci in odraslimi. Viri pri učencih, ki so spo- posamezniki ne počutijo sprejete v monokulturnih sobni usmerjati svoje učenje in igro ter podpirati igro, institucijah, lahko to zavrnitev doživljajo kot rasizem, učenje in participacijo drugih, so lahko še posebej sla- diskriminacijo zaradi invalidnosti, seksizem itn. V prvih bo izkoriščeni, prav tako pa tudi možnosti strokovnih desetletjih 21. stoletja so evropski politiki, pa tudi delavcev, da podpirajo medsebojni razvoj. kulturalizmu.47 zivnih načelih, povezujejo vsako področje kurikula na Menili so, da je multikulturalizem kot lokalni in globalni ravni, kar šole spodbuja k uporabi način zbliževanja posameznikov različnih narodnosti lokalnih virov v podporo kurikulu. Ker je novi kurikul spodletel. Vendar so z zavračanjem določene oblike jajo z zmanjševanjem neenakosti, nasprotovali multi- Predlogi za preoblikovani kurikul, ki temelji na inklu- številni posamezniki in organizacije, ki se sicer ukvar- večkulturnosti hote ali nehote spodbujali nadaljevanje tesno povezan z življenjem učencev in drugih posa- meznikov v njihovih skupnostih, je jasno, kako lokalno monokulturnosti in institucionalne diskriminacije, ki jo družbeno in fizično okolje postane vir za kurikul. Meje ta povzroča. Indeks pomaga šolam pri razvoju kom- učilnice zajemajo lokalno okolje in svet. pleksnih odprtih večkulturnosti, ki jih podpira razvoj protidiskriminacijskih strategij. Narava teh strategij Podpora raznolikosti lahko presega vladne instrumente, kot je britanski Za- kon o enakosti iz leta 2010, vendar se nanje tudi opira. Vse te zahteve se lahko postavijo v kontekst šole, ki se Kadar menimo, da težave pri vzgoji in izobraževanju odločno odziva na vrednoto cenjenja raznolikosti vseh izhajajo iz 'posebnih potreb' učencev in mladih, se zdi svojih članov. Strategije proti diskriminaciji naj bi bile naravno, da se podpora nanaša na zagotavljanje do- uvedene zato, ker spodbujajo vrednote, ki so skupne datnih oseb, ki bi delale s posameznimi učenci, da bi ti šoli, in ne zato, da bi bile skladne z zakonodajo. premagali svoje težave. Naš pojem podpore je veliko širši, saj poudarja »vse aktivnosti, ki povečujejo zmo- Viri za podporo učenju gljivosti šole, da se odziva na raznolikost učencev in in participaciji mladih na način, da jih enako ceni«. Zato prizadevanja za odkrivanje in zmanjševanje ovir za učenje in parti- cipacijo ter mobilizacijo virov predstavljajo podporne Zmanjševanje ovir za učenje in participacijo vključu- aktivnosti. je mobilizacijo virov. Ko so vrednote jasne in skupne vsem, to postane pomemben vir za šolo, ki usmerja Ker sta po naši opredelitvi inkluziven razvoj pouče- njen razvoj, oblikuje odločitve in pomaga reševati kon- vanja in učenja podporni aktivnosti, podpora vklju- flikte. Inkluzivne vrednote postanejo stalna spodbuda čuje vse zaposlene v šoli, učence in njihove družine. za večjo participacijo pri učenju in v širšem življenju Če so učne aktivnosti zasnovane tako, da podpirajo šole. participacijo vseh učencev, je potreba po individualni podpori manjša. Podpora je zagotovljena, ko učitelji Podobno tudi združevanje na inkluzivnih načelih te- načrtujejo pouk z mislijo na vse učence ter upošte- melječih posegov v šoli, vključno z različnimi programi vajo njihova različna izhodišča, interese, izkušnje in v okviru enotnega pristopa k razvoju, postane vir za- pristope k učenju. Podpora je dana tudi, ko si učenci radi večje jasnosti in usklajenosti. Tako kot pri ovirah med seboj pomagajo ter skupaj spoznavajo koncepte so viri prisotni v vseh vidikih šole: v njenih kulturah, in utrjujejo terminologijo o npr. biotski pestrosti. Pa strategijah in praksah; v stavbah, opremi učilnic, knji- vendar je enako pomembno učiteljevo prilagajanje gah, računalnikih; pri pedagoškem in nepedagoškem svojega poučevanja, upoštevajoč skupne izkušnje vseh osebju, učencih in mladih, starših/skrbnikih, ravnate- učencev in njihovo poznavanje strokovne terminolo- ljih in širši skupnosti. gije. Individualna podpora učencem mora biti vedno Na splošno je na voljo več virov za podporo učenju in namenjena spodbujanju večje samostojnosti: poveča- nju učenčeve zmogljivosti za učenje ter zmogljivosti participaciji, kot se jih trenutno uporablja v katerem odraslih in učencev, da se vključijo v učne aktivnosti. koli okolju. V šoli obstaja veliko znanja o tem, kaj ovira Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole Gradiva za (samo)evalvacijo Razvoj šole na podlagi okvira vrednot ali ugotovlje- Izkušnje z Indeksom v številnih šolah v številnih dr- Slika 21: Razlaga dimenzij Indeksa Pomen kultur bolj ali manj sistematično. Vključuje lahko posame- Na sliki 20 smo kulture postavili vzdolž osnove tri- nih ovir, virov in priložnosti za podporo lahko poteka žavah potrjujejo, da so te dimenzije po splošnem znike, skupine ali celotno šolo. Dimenzije, poglavja, Ustvarjanje inkluzivnih šolskih KULTUR kotnika, njihov pomen pa je poudarjen. Strategije in mnenju pomembne za strukturiranje razvoja šole. DIMENZIJA A: kazalniki, vprašanja in vprašalniki Indeksa zagotavlja- Ta dimenzija se nanaša na ustvarjanje varnih, prakse se bodo verjetno ohranile, če bodo vplivale Čeprav je vsako od teh področij pomembno za ra- jo dodatno oporo, ki lahko prispeva k daljnosežnim sprejemajočih, sodelujočih, spodbudnih in na kulturo šole. Zaradi relativne trajnosti kultur pa zvoj, se prekrivajo. Vpliv kultur in strategij lahko razgovorom o tem, kaj odrasli in učenci želijo storiti gostoljubnih skupnosti, v katerih je vsakdo cenjen. je razvoj skupnosti, institucij in sistemov mogoč in ugotovimo le na podlagi dokazov iz prakse. Tako kot pri nadaljnjem razvoju svoje šole. Uporabljajo se lah- Skupne inkluzivne vrednote so razvite in posredovane hkrati težaven. Skozi kulture se spremembe ne le je vrednote mogoče razumeti na podlagi opazovanja ter za pripravo inkluzivnega razvojnega načrta in od opazovanja poskusov vplivanja na prakso. družinam, ravnateljem, okoliškim skupnostim in vsem jejo. drugim, ki delajo v šoli in z njo. Vrednote inkluzivnih ko tudi sistematično, kot pregled aktualnega stanja vsem zaposlenim v šoli, učencem in njihovim ohranjajo, ampak jim obstoječe kulture tudi kljubu- dejanj, je tudi razumevanje narave strategij odvisno njegovega izvajanja. Če tega še niste storili, je mor- Kulture so razmeroma trajni načini življenja, ki jih Slika 20: Dimenzije Indeksa za razvoj šole kultur usmerjajo odločitve o strategijah in obstoječih da dobro, da preletite seznam kazalnikov na straneh praksah, tako da je razvoj skladen in kontinuiran. ustvarjajo in oblikujejo skupnosti posameznikov. Kul- 20–21 in kazalnike z vprašanji v 4. delu ter opazuje- Vpeljevanje sprememb v šolsko kulturo zagotavlja, da ture se vzpostavljajo in izražajo skozi jezik in vredno- te, kako so strukturirani in kako predstavljajo ključne so sprejete oz. del identitete odraslih in učencev ter te, s skupnimi zgodbami, zgodovino, znanjem, spret- pojme za vprašanja, ki jih pomensko dopolnjujejo. da se prenašajo na vsakogar, ki na novo pride v šolo. Razvijanje inkluzivnih pedagoških nostmi, prepričanji, besedili, umetnostjo, artefakti, Dimenzije in pripadajoča TEGIJ formalnimi in neformalnimi pravili, obredi, sistemi STRA DIMENZIJA B: in institucijami. Kulture lahko določajo, krepijo ali poglavja Oblikovanje inkluzivnih šolskih STRATEGIJ izpodbijajo razlike v moči. Vzpostavljajo kolektivni Ta dimenzija zagotavlja, da so inkluzivne vrednote občutek, kako se stvari delajo in kako bi se morale Evalvacija šole, ki uporablja gradiva Indeksa, razisku- prisotne v vseh načrtih šole. Strategije spodbujajo delati. participacijo učencev in zaposlenih od trenutka, ko se je možnosti za razvoj v treh medsebojno povezanih pridružijo šoli. Spodbujajo šolo, da doseže vse učence PRAK Prispevajo k oblikovanju identitete, da se posa-v kraju in zmanjša pritiske izključevanja. Podporne dimenzijah: ustvarjanje inkluzivnih šolskih kultur, anje inkluzivnih šolskih mezniki prepoznavajo v aktivnostih skupine in se v ov S strategije vključujejo vse aktivnosti, ki povečujejo oblikovanje inkluzivnih strategij in razvijanje inklu-blik njih potrjujejo. Istovetenje z aktivnostmi skupine O Ustvarjanje inkluzivnih šolskih KULTUR zmogljivosti šolskega okolja, da se odziva na zivnih pedagoških praks. Slika 20 ponavlja trikotnik je motiv, da se novim prišlekom predstavijo načini raznolikost vključenih oseb na načine, ki enako cenijo iz pregleda, ki ponazarja način povezovanja dimenzij, delovanja skupnosti. Tako kot identitete so tudi kul-vse. Vse oblike podpore so povezane v enoten okvir, slika 21 na naslednji strani pa vsebuje povzetek vse-ture kompleksne, saj nastajajo pod vplivom številnih katerega cilj je zagotoviti participacijo vseh in razvoj bine vsake od njih. medsebojnih vplivov, so odraz različnih in podobnih šole kot celote. vplivov, ki delujejo na ljudi, zato običajno vključujejo DIMENZIJA C: mreže prekrivajočih se subkultur. Z izrazom kulture Razvijanje inkluzivnih pedagoških PRAKS izražamo to raznolikost. Na splošno se izogibamo Ta dimenzija se nanaša na razvijanje tega, kar se besedam etos ali klima, ki lahko odražata omejen poučuje in uči ter kako se poučuje in uči, tako da odraža pogled na šolo, podobo, ki jo posredujejo vodje in- inkluzivne vrednote in strategije. Posledice inkluzivnih stitucije, in nista odsev skupnih izkušenj vseh. vrednot za strukturiranje vsebin učnih aktivnosti so opisane v poglavju z naslovom Oblikovanje kurikula za Kulture vključujejo eksplicitna ali implicitna pravila vse (oglejte si strani 143–178). To povezuje učenje z za prepoznavanje in odzivanje na obiskovalce in tuj- izkušnjami, lokalno in globalno, s pravicami in okoljsko ce. Inkluzivne kulture spodbujajo osveščanje, da lah- trajnostjo. Učenje je usmerjano tako, da se aktivnosti ko sobivajo različni načini življenja in različne oblike poučevanja in učenja odzivajo na raznolikost mladih v identitete, da je sporazumevanje med njimi oboga- šoli. Učence spodbujamo k aktivnemu, razmišljujočemu teno in da je treba odpraviti razlike v družbeni moči. in kritičnemu učenju ter jih obravnavamo kot vir za Kjer sta prožnost in raznolikost v aktivnostih izklju- učenje drug drugega. Odrasli sodelujejo tako, da vsi čeni, lahko člani skupnosti vsako spremembo doži- prevzamejo odgovornost za učenje vseh učencev. vijo kot izgubo identitete in se spremembi uprejo. Izviren pristop k razvoju vaše šole Izviren pristop k razvoju vaše šole te, so dobrodošle za nove člane in zato vedno vklju- Slika 22: Okvir za načrtovanje ve, za katere so šole odgovorne skupaj z lokalnimi Inkluzivne kulture, ki jih povezujejo skupne vredno- Nekateri kazalniki in vprašanja se nanašajo na zade- čujejo pripravljenost na spremembe. organi, kot so npr. dostop do šolskih stavb, letni de- Ustvarjanje inkluzivnih šolskih kultur lovni načrti ter politike sprejema na šolo. Upamo, da Vsaka dimenzija Indeksa je razdeljena na dve poglav-bodo šole in lokalni organi konstruktivno sodelovali Grajenje skupnosti Vzpostavitev inkluzivnih vrednot ji, kot je prikazano v okviru načrtovanja na sliki 22 in pri pripravi razvojnih načrtov, postopkov za pripra-na strani 197. Okvir lahko spodbudi šole, ki poskušajo vo letnih delovnih načrtov, vzgojnih načrtov ipd. razviti vidik svoje šole, povezan z eno dimenzijo In-ter politik sprejema, ki bodo spodbujali participacijo deksa, da preučijo, kaj je treba razviti na drugih pod-vseh učencev iz šolskega okoliša. ročjih, če naj se želene spremembe izvedejo in nato ohranijo. V nekaterih šolah lahko strokovni delavci in ravna- telji sklenejo, da se trenutno ne želijo ukvarjati z Kazalniki in vprašanja določenimi kazalniki ali da ti ne nakazujejo želene smeri. Od šol se pričakuje, da se bodo odzvale na Vsako poglavje vsebuje do 14 kazalnikov. Kazalniki različne načine in prilagodile gradivo svojim zahte- Oblikovanje inkluzivnih strategij vam. Vendar se je treba prilagajanju gradiva upreti, in vprašanja v 4. delu Indeksa predstavljajo veči-če je osnovni razlog v tem, da kazalnik ali vprašanje no njegovih strani in predstavljajo naš prispevek k Razvijanje šole za vse Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti predstavlja neprijeten izziv. odgovoru na vprašanje: »Kaj pomenijo inkluzivne vrednote za dejavnosti vseh vidikov šole?« Kazalniki V drugih šolah se kazalniki in vprašanja morda ne predstavljajo predlagane smernice razvoja. Upora-bodo uporabljali zaradi narave šole. Po spolu loče-bljajo se lahko za pregled obstoječih ureditev, da se ne šole in številne šole verskih skupnosti ne želijo določijo prednostne naloge razvoja. Gre za naslove, vključiti vseh učencev iz svojega kraja. Kljub temu ki so oblikovani tako, da zajamejo pomemben možen pa strokovni delavci na takšnih šolah pogosto želijo cilj šole, ki si prizadeva za inkluziven razvoj. Včasih se načrtovati inkluziven razvoj šole ter lahko kazalnike pomembnost vprašanja, kot sta etnična pripadnost in vprašanja prilagodijo svojim namenom. Ko je bil ali posebne potrebe, odraža tako, da je razprše-Indeks prvič objavljen, ni bilo predvideno, da se bo no med kazalnike kot celoto, namesto da bi mu bil Razvijanje inkluzivnih pedagoških praks uporabljal za spodbujanje razvoja posebnih šol oz. dodeljen lasten kazalnik. Vprašanja enakosti spolov šol s prilagojenim programom. Indeks jasno spod-imajo svoj kazalnik, vendar so izpostavljena tudi na Oblikovanje kurikula za vse Uglaševanje učenja buja šole, naj vključijo vse učence iz svojih okolišev. številnih drugih mestih. Vendar so ga številne posebne šole oz. šole s prila-Vprašanja opredeljujejo pomen kazalnikov, izzivajo gojenim programom uporabile za odpravo omejitev razmišljanje o določenem kazalniku in opozarjajo na participacije učencev in zaposlenih v svojih šolah. obstoječe znanje o šoli. Izostrijo raziskovanje tre- Uporaba vprašalnikov je podrobneje obravnavana v nutnega stanja v šoli, podajajo dodatne ideje za ra-naslednjem delu Indeksa, kjer je opisan način njihove zvojne aktivnosti in služijo kot merila za ocenjevanje uporabe v participativnih procesih. Poudarjamo, da napredka. ni pravilnega načina uporabe gradiva. Razvoj inklu- Praktično moč Indeksa zivne šole se lahko sproži z: ukvarjanjem z vredno- posamezniki pogosto spoznajo tami; uvidom v pomen prekrivajočih se pobud; spraševanjem o naravi načrtovanih in že ustaljenih šele, ko si začnejo zastavljati kurikulov; uporabo konceptov 'ovir za učenje in vprašanja. sodelovanje', 'virov za podporo učenju in sodelova-nju' in podporo za spremembo načina obravnavanja Nekatere šole, ki uporabljajo Indeks, začnejo z dialo- vzgojno-izobraževalnih težav; opozarjanjem na vlo- gi o enem ali le nekaj vprašanjih, ki jih izbere skupina go kultur pri ohranjanju in upiranju spremembam. sodelavcev. S kazalniki in vprašanji je mogoče začeti Vse te dejavnosti se lahko izvajajo ločeno. Vendar dialog o vrednotah ter o povezavi med vrednota- so to vprašanja, ki so spodbudila razvoj kazalnikov mi in ukrepi. Na koncu vsakega nabora vprašanj je in vprašanj Indeksa. Zato so združena pri uporabi povabilo k podajanju dodatnih vprašanj. Tako lahko gradiva za pregled, da se omogoči podrobno razi- odrasli in učenci v vsaki šoli pripravijo svojo različico skovanje tega, kaj se dogaja na šoli in kaj bi se lahko Indeksa, tako da prilagodijo in spremenijo obstoječa spremenilo za spodbujanje razvoja inkluzivnosti. vprašanja ter dodajo svoja. Kako 3. del uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? Kako Poti k razvoju, uporabljati ki ga usmerjajo Indeks? inkluzivne vrednote V tretjem delu predlagamo načine dela z gradivi iz Indeksa pa mora biti cilj usmerjen v trajnostni razvoj Razvoj, ki ga usmerjajo inkluzivne vrednote, se prič- mer je razvoj vedno do neke mere improviziran, saj Indeksa. Indeks je uporabilo že več tisoč posamezni- in ne le v izvedbo določenega projekta. ne z uporabo Indeksa, ko pričnete razmišljati, kako inkluzivne vrednote in koncepti Indeksa vplivajo na idej se uporablja v številnih okoljih, od šol do univerz V nadaljevanju je več primerov izkušenj uporabe In-kov, zato vemo, kako raznoliko se uporablja. Kot vir lahko ta pomaga pri reševanju perečih težav, ko po- vsakodnevno prakso. Proces razvoja šole, ki temelji (npr. pri zaključnih nalogah, oblikovanju študijskih deksa. Tako kot vse ostalo v tem priročniku, so tudi vezujete ukrepe z inkluzivnimi vrednotami, peda- na vrednotah, lahko prikažemo v ciklu, prikazanem predmetov). Eden od načinov uporabe Indeksa v šo- ti namenjeni spodbujanju idej, ne pa predstavitvam goškimi načeli in pravilniki ter ko razmišljate, kako na sliki 24, čeprav se v šolah, ki inkluzivnost razvijajo lah se začne s skupno zavezo k uresničevanju inklu- idealnih praks. odpraviti ovire in uporabiti sredstva, ki jih imate na neprekinjeno, aktivnosti v okviru vsake stopnje lah- voljo, ko povezujete programe in pobude ter sode- ko izvajajo hkrati. V prvi fazi se skupina za načrtova- zivnih vrednot in vodi k izdelavi celovitega inkluziv- lujete z drugimi pri načrtovanju in izvajanju razvoja. nje razvoja nauči, kako delati z Indeksom, kar pred-Poti k razvoju, ki ga usmerjajo inkluzivne vrednote stih. Uporaba Indeksa pa se lahko osredotoči tudi na jo vse te aktivnosti, kot je to prikazano na sliki 23. 2. KORAK: Lotimo se skupaj 84 od katerih je vsaka podrobneje opisana na sliki 25. Osnova tega diagrama je opomnik, da je vsak razvoj posamezen vidik šole ali celo na delo posameznega 3. KORAK: Pripravimo načrt 90 rezultat prizadevanj odraslih in učencev ter pripada pedagoškega delavca, kar lahko prispeva k dialogu, v sodelovanju z vsemi udeleženci v šolskih skupno- 1. KORAK: Pa začnimo! 72 Indeks vsebuje kazalnike in vprašanja, ki spodbuja- smo razdelili na niz nalog, kot je prikazano na sliki 24, nega razvojnega načrta šole, ki se pripravi in izvaja postavlja vključevanje okvira vrednot. Vsako fazo ki bo sčasoma privedel do širšega in globljega širje- 4. KORAK: Izvedba aktivnosti 90 njim. Diagram združuje sistematičen pristop, pri če-nja inkluzivnih vrednot. Ne glede na način uporabe 5. KORAK: Spremljanje razvoja 92 Slika 23: Podpiranje inkluzivnega razvoja s pomočjo Indeksa Slika 24: Cikel inkluzivnega razvoja 1. KORAK: PREGLED IN NAČRTOVANJE S POMOČJO KAZALNIKOV IN VPRAŠANJ Pa začnimo! 2. KORAK: Udejanjanje Lotimo se skupaj Dopolnjevanje med Odstranjevanje ovir, inkluzivnih aktualnimi programi mobilizacija virov in vrednot in pobudami ponovni razmislek o podporah 5. KORAK: 3. KORAK: Spremljanje razvoja Pripravimo načrt Sodelovanje odraslih in učencev kot ključna dejavnost v procesu razvoja, 4. KORAK: ki ga vodijo inkluzivne vrednote Izvedba aktivnosti Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? Slika 25: Koraki k inkluzivnemu razvoju 1. KORAK: 1. KORAK: Pa začnimo! Pa začnimo! • Začnite, kjer in kakor lahko • Vzpostavite skupino za načrtovanje • Poiščite podporo • Delujte inkluzivno Začnite, kjer in kakor lahko • Vodite evidenco • Uporabite kazalnike in podporna vprašanja • Razvijte skupni jezik: inkluzivnost, ovire, viri bolj izkušenih pedagoških delavcev, ampak tudi od staršev/skrbnikov, ravnateljev ali od skupnosti učen-in podpora za raznolikost • Sodelujte v dialogih o vrednotah Spodbude za razvoj na šoli ne pridejo nujno le od • Preglejte spremembe in razvoj v šoli cev. Opisana izkušnja 1 (v nadaljevanju) je poročilo o prvem srečanju, ki ga je organizirala koordinato-• Razmislite o možnih intervencijah rica za inkluzivnost, ki jo je šola imenovala za delo z • Razmislite o okviru za načrtovanje Indeksom. Oportunistični način, na katerega je ko-• Odpravite ovire za uporabo Indeksa ordinatorica izbrala svojo skupino za delo z Indek- 2. KORAK: som, bi lahko smatrali kot omejen način za začetek Lotimo se skupaj takšnega dela, vendar je bil pravzaprav odličen, saj je • Krepite ozaveščenost omogočil začetek dela. Že eno srečanje, na katerem • Gradivo Indeksa naj bo vsem dostopno poteka dialog, je dosežek, ki ima lahko trajne učinke. • Raziščite ideje ravnateljev in strokovnih delavcev na šoli Vzpostavite skupino • Raziščite ideje učencev/mladih za načrtovanje • Preučite zamisli staršev/skrbnikov in članov lokalne skupnosti • Pogajajte se o prednostnih nalogah za ziven pristop k razvoju šole, kot izhaja tudi iz izkušenj Cilj dela z Indeksom je, da se vzpostavi enoten, inklu- razvoj • Vključite posvetovanja v šolsko rutino kjer že potekajo drugi razvojni projekti in evalvacije, drugih učiteljev. Vzpostavitev skupine za delo na šoli, • Vključite prednostne naloge v strategije vzbuja pomisleke glede skladnosti z aktivnostmi šole in trajnosti morebitnih sprememb. 3. lahko poveča obseg dela in nezadovoljstvo. To lahko KORAK : Pripravimo načrt šole 4. KORAK: Pogosto se delo z Indeksom začne na pobudo čla- Izvedba aktivnosti nov obstoječe skupine za načrtovanje razvoja šole. • Uresničujte prednostne naloge Ne glede na to, kako se začne, bo morda treba razši-• Ohranjajte razvoj riti članstvo v skupini, tako da bodo v njej zastopani • Preglejte in obeležujte napredek ravnatelj. Pomembno je, da skupina odraža spolno in etnično sestavo šole. Med procesom se lahko vklju-5. KORAK: pedagoški in nepedagoški delavci, starši, učenci ter Spremljanje razvoja • Razmislite o delu z Indeksom čijo novi posamezniki. V veliki srednji šoli ima lah-• Razmislite o naslednjih korakih ko vsak oddelek svojo skupino za načrtovanje, ki je povezana z osrednjo skupino. Gradivo Indeksa mora biti dostopno vsem, ki delajo z njim. Šole lahko fo- tokopirajo vsa gradiva za lastno uporabo, lahko pa jih razpošljejo tudi v elektronski obliki in so na voljo na primer na računalniku v prostorih, ki so dostopni staršem. Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? IZKUŠNJA Z INDEKSOM 1 IZKUŠNJA Z INDEKSOM 2: IZKUŠNJA Z INDEKSOM 3: Soočenje z realnostjo Spreminjanje pogledov na inkluzivnost Prvo srečanje je bilo zanimivo. Pri izbiri udeležencev sem bila oportunistična, zato sem najprej povabila svojega nadrejenega kot predstavnika vodstva. V St. Simon's School je pomočnica ravnatelja In- Na šoli Garside je namestnik ravnatelja nagovoril V skupini so sodelovali različni posamezniki: učenec iz rejniške družine, nadarjena učenka, priseljena iz izvedla takoj po uspešnem profesionalnem usposa-deks predstavila zaposlenim v šoli. Predstavitev je zaposlene na pedagoški konferenci, po tem ko so Azije, starša mladih, a še nezrelih športnih talentov, vodja kadrovske službe ter zagovornica otrokovih bljanju za učiteljski zbor. Ustanovila je delovno sku- bili vsem zaposlenim razposlani vprašalniki. Uvo-pravic, ki je hkrati zaposlena v šolski administraciji. Povabila sem tudi vse učitelje, ki so bili tisti dan prosti. pino, ki je vključevala raznolike profile: ravnatelja, doma je poudaril, da je postopek uporabe Indeksa eden od načinov za prevpraševanje dosežkov šole Želela sem ustvariti sproščeno in neformalno vzdušje – tako sem pripravila nekaj prigrizkov in osvežilno pomočnika ravnatelja, različno izkušene učitelje in ohranjanje dobrih praks: pijačo. Pričela sem s preprostim uvodom in kratko uvodno aktivnostjo, da bi prebili začetno zadržanost. (začetnike, seniorje), izvajalce strokovne pomoči »Začel sem z mislijo, da inkluzivnost ne pomeni, (terapevte, ki delajo z učenci, tiflo-, surdopedago-V trojkah smo si povedali dve resnici in eno laž o sebi, kar je prispevalo k bolj sproščenemu začetku. Nato da želimo, da so vsi ves čas srečni ali da ni treba ge, specialne pedagoge), učitelja podaljšanega bi-sem jih povabila k razpravi o inkluzivnosti, pri čemer smo se vsi strinjali, da pomeni vključevanje prav vseh. spoštovati nobenih pravil. Predstavil sem Indeks vanja, ki je bil hkrati tudi starš, in skrbnika učenca, kot priložnost za šolo, da se temeljito zazre vase in Ko smo govorili o ovirah, so učenci izpostavili pravila, češ da so nepoštena – denimo, da se učencem šeste-ki je bil hkrati tudi član sveta staršev. Kolega, ki je oceni, kje smo kot skupnost, ki omogoča inkluzivne ga razreda dopuščajo vedenja, ki so v nižjih razredih prepovedana. S tem so se strinjali tudi starši in učitelji. predstavljal lokalni organ za vzgojo in izobraževa-dosežke. Po moji predstavitvi je ravnateljica poda-Presenetilo me je, da so učitelji, starši in učenci izrazili enake pomisleke glede pomanjkljive komunikacije nje, je deloval kot kritični prijatelj. Malo so razp-la še svoje misli, nato pa se je umaknila in prepusti-in obveščanja staršev. Dotaknili smo se tudi vprašanja kajenja in ugotovili, da nekateri zaposleni kadijo na ravljali o inkluzivnosti, ki je prej pomenila zgolj to, la dogajanje zaposlenim.« istem mestu kot devetošolci. da se morajo učenci s posebnimi potrebami izobra-Pri vprašanju učencev s posebnimi potrebami smo ugotovili, da je komunikacija z zunanjimi institucijami ževati v običajnih razredih. Predstavljajte si vseh 140 ljudi v sejni dvorani, ki dobra in da dobro sodelujemo. Šola ima veliko odličnih virov za podporo učencem, a so preobremenjeni, razpravljajo o tem, kaj bi zapisali. Inkluzivnost, ki Pomočnica ravnatelja je takole poročala o uved- je bila dolgo časa potisnjena ob stran, je postala saj se zaradi priljubljenosti šole povpraševanje po vpisu nenehno povečuje. bi Indeksa: »Na prvem sestanku sem vam razložila naša osrednja tema. Nekateri so še po predvide- celoten postopek. Naredili smo kratko vajo [s ka- Dogovorili smo se, da se bomo na pol leta sestajali in nadaljevali delo z Indeksom. Vsi so se zavedali, da je nem zaključku, četrt čez šest sedeli tam in razprav- zalniki] ... nato pa smo pregledali vprašanja, pove- to šele začetek in da bomo postopoma naslovili globlje spremembe ter podrobneje obravnavali gradiva. ljali – čeprav so se srečanja udeležili ob treh –, saj zana s kazalnikom A1.1 Vsi so dobrodošli , in se o Indeks sem predstavila tudi sodelavki, ki vodi postopek šolske samoevalvacije, in strinjala se je, da je to je nekaj v tem procesu sprožilo intelektualni odziv. njih pogovorili. Ko smo začeli, smo bili mnenja, da odlično orodje za evalvacijo. Nenadoma so pomislili: »Hej, to dejansko pripada smo gotovo inkluzivni, da nikogar ne zavrnemo, in nam – gre tako zame kot za tisto dekle tamle [ki je S pomočjo Indeksa smo dobili priložnost, da se oddaljimo od ustaljenega, hierarhičnega načina priprave lahko smo se spomnili na veliko stvari, ki smo jih bila opredeljena kot otrok s posebnimi potrebami]. razvojnega načrta šole, ki je potekal od zgoraj navzdol. Zdaj delujemo drugače – od spodaj navzgor. Brez naredili. Ko pa smo začeli obravnavati vprašanja iz Pravzaprav gre za vse nas.« Indeksa tega ne bi naredili. Morda bi lahko – in tudi morali bi –, vendar nam je Indeks dal razlog za takšen kazalnika, smo začeli ugotavljati tudi, česa nismo pristop. In to mi je všeč. počeli.« učiteljica na Srednji šoli Winterburn Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? Poiščite podporo in intervencijah, razmišljanja, vprašanja, fotografije Uporabite kazalnike in in filme. Med delom lahko več posameznikov prispe- AKTIVNOST 2: Najljubša vprašanja podporna vprašanja Nasvet nekoga, ki že ima izkušnje z uporabo ali uva-va k skupnemu dnevniku ali blogu. Pomembno je, da Člane skupine za načrtovanje lahko prosimo, janjem Indeksa v šolah, je lahko zelo koristen. Tak-ste natančni ter navedete kazalnike in vprašanja, ki da pred začetkom sestanka pregledajo Na prvem srečanju se že na začetku seznanite z šen podpornik lahko pomaga najti najboljši način za so bili uporabljeni za spodbujanje razvoja. Delo z In-kazalnike in vprašanja v 4. delu Indeksa in bistvom Indeksa, tako da predstavite kazalnike in začetek dela ter v proces vključi zaposlene in dru-deksom v šoli lahko dobi zagon, če pedagoški delav-pridejo na razpravo s perečim vprašanjem, vprašanja. Med delom na Indeksu v Norfolku je višja ge posameznike. Olajša lahko dostop do gradiva in ci, ki so vključeni v programe strokovnega razvoja, za katerega menijo, da odpira pomemben svetovalka Judith Carter pripravila petminutni uvod odpravi strahove pred dodatnimi delovnimi obre-izkoristijo delo z Indeksom za dokončanje različnih izziv za šolo. Vsak posameznik lahko predstavi v Indeks, kot je prikazano v aktivnosti 1. S tem se svoje vprašanje in v čem vidi njegovo menitvami. Vse to lahko pripomore, da se v šoli zač-zaključnih nalog (diplomske naloge, disertacije ...), ki izognemo pomislekom, ki so jih ljudje izrazili glede pomembnost. Druga možnost je, da oseba, ne sodelovalni, z inkluzivnimi vrednotami usmerjan jih lahko delijo s sodelavci. Za vodenje dokumenta-števila vprašanj, ki jih izpostavlja Indeks, in preidemo ki vodi skupino, izbere tri ali več vprašanj razvoj. cije o kateri koli intervenciji so lahko koristna vpra-neposredno k njegovemu glavnemu namenu – po-iz različnih delov Indeksa, za katera meni, šanja na sliki 26. magati pedagoškim delavcem, ravnateljem, učen-Nekateri so na podlagi izkušenj ugotovili, da je ko-da bodo spodbudila razpravo in pritegnila k cem in njihovim družinam ukrepati na področjih, ki ristno, če v skupino za načrtovanje vključijo tudi 'kri-boljšemu spoznavanju gradiva. Nekateri so jih skrbijo. V kolikor ugotovijo, da Indeks pomaga pri ugotovili, da ne glede na to, katera vprašanja tičnega prijatelja'. To je lahko tudi nekdo zunaj šole, reševanju neposrednih težav, se čutijo spodbujene, so izbrana, razprava o njih na splošno vodi ki šolo dobro pozna ter jo podpira in ji postavlja iz-Slika 26: Spremembe, uvedene zaradi uporabe da ga vključijo v dolgoročno načrtovanje. Slika 27 je k razmisleku o nekaterih glavnih izzivih, s zive. Vlogo kritičnega prijatelja lahko opravljajo tudi Indeksa v šoli katerimi se sooča šola. lahko v pomoč pri tem hitrem povzetku. strokovni delavci z drugih šol, svetovalni delavci, ordinator ene šole kritični prijatelj drugi. Vendar pa Kot osnovo Indeksa si oglejte okvir vrednot načrtu, aktivnost 4 obravnava dokaze o šoli, izraže-se bo moral vsakdo zunaj šole zavezati, da bo proces • Kdo je sodeloval? v kazalu na strani 18. Naloga dela z Indeksom nih na srečanju, aktivnost 5 pa poziva skupino, da se spremljal dlje časa, in bolje je, da člani skupine za na-• Kako je bilo pred uporabo Indeksa? je, da takšen okvir vrednot udejanjimo. podrobneje seznani z Indeksom. črtovanje postanejo kritični prijatelji drug drugemu, šoli odločili za tesnejše sodelovanje, tako da je ko- • Katero področje vas je skrbelo oz. ste ga AKTIVNOST 1: Petminutni uvod v Indeks Aktivnost 3 predstavlja poglavje Indeksa o učnem naslovili? ravnatelji in akademiki. Poznamo primere, ko sta se ne more ohraniti zanimanja za to, kako se delo z In- uporabe vprašalnikov. Podrobna analiza vprašal- razdelke. Izberite kazalnik, ki se nanaša na uporabe Indeksa? deksom razvija v šoli skozi čas. Vsi člani skupine so perečo skrb ali poseben interes za razvoj, nikov, sestavljanje grafov, stolpičnih diagramov in • Kakšni so dokazi za spremembo? lahko pripravljeni občutljivo izzivati svoje kolege, da nato pa preberite stran(i) z vprašanji in preglednic lahko vzame veliko časa in odloži zače- • Na katere ovire ste naleteli? kot da bi za kritičnega prijatelja sprejeli nekoga, ki Aktivnost 6 je priložnost za razpravo o vrednosti opazujte, kako so razvrščeni v dimenzije in • Katere spremembe so nastale zaradi • Kaj ste spremenili? Obrnite se na kazalnike na straneh 20–21 in predstavijo dokaze za svoja mnenja in sklepe o šoli. poglobite svoje raziskovanje. tek razvojnega dela. Pri posvetovanju s strokov- Delujte inkluzivno aktivnostjo 2, kjer udeleženci izberejo svoje povzeti njihove prednostne naloge za razvoj, ne pa priljubljeno vprašanje. Opisana izkušnja podati vseh odgovorov na vprašalnik. Vsa vprašanja 2 predstavi, kako je pomočnik ravnatelja • Kako ste jih premagali? Uvodno srečanje lahko začnete tudi z nimi delavci, starši ali učenci je zato zaželeno zgolj Postati kritični prijatelji drug drugemu in preiti od so napisana na način, da se lahko strinjamo, da so Slika 27: Struktura indeksa razprave k dialogu je inkluziven proces. Skupina za predstavil Indeks skeptičnim učiteljem v resnična za šolo in se razumejo kot pozitivna evalva- načrtovanje mora biti zgled za inkluzivno prakso v veliki srednji šoli, Opisana izkušnja 3 pa cija. Posamezniki včasih predstavljajo svojo šolo bolj pozorno prisluhne, ne glede na spol, poreklo ali sta- njihovo šolo hitro spremenil, ko so začeli zaupanje in čutijo, da so lahko odkriti drug z drugim, 2.000 vprašanj uporabljati prvi kazalnik. šoli, saj mora sodelovati ter zagotavljati, da se vsem predstavi, kako se je pogled učiteljev na inkluzivno, kot je v resnici. Ko člani skupine razvijejo tus, in da v interakciji nihče ne prevladuje. Člani sku- se lahko izkaže, da je ocena inkluzivnosti v šoli manj- pine morajo imeti občutek, da si lahko zaupajo ter da ša. To lahko omejuje obseg, v katerem se vprašalniki lahko govorijo svobodno in zaupno. Vsak član skupi- Indeksa uporabljajo brez nadaljnjih raziskav ocene 70 kazalnikov ne mora svoje mnenje izraziti na način, ki spodbuja napredka pri razvoju inkluzije. dialog. Razlike v stališčih je treba pozdraviti kot vir, Opisana izkušnja 4 prikazuje primer prednosti upo- 3 dimenzije ki bo skupini pomagal pri nadaljnjem razmišljanju. rabe kazalnikov in vprašanj v eni šoli. Vodite evidenco 16 vrednot inkluzivne vzgoje Dokumentacija bo neprecenljiva, ko bo treba raz-in izobraževanja misliti o napredku, doseženem v zadnjih treh mese-cih, šestih mesecih ali enem letu. Pri tem si lahko jih lahko predstavite drugim, vključno z izvajalci nad- Od vrednot k uresničevanju zora ali evalvacij. Vsebuje lahko poročila o srečanjih zapomnite, da je treba zbirati dokaze o napredku, ki Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? AKTIVNOST 3: Odziv na dimenzijo C1: AKTIVNOST 6: Uporaba vprašalnika o Sodelujte v dialogih Poseben razmislek je vredno opraviti o za spremembe Raziskovanje kazalnikov in vprašanj bo verjetno stališčih in odgovorih skupine na kazalnike iz Namen te aktivnosti je z uporabo kazalnikov sprožilo razpravo o vrednotah, tudi če to ni bilo del poglavja C1. Zelo verjetno je, da se odgovori opredeliti pomisleke, ki bi jih bilo morda skupinskih razprav od samega začetka. Skupina lah-Oblikovanje kurikula za vse kazalnikih za opredelitev prednostnih nalog o vrednotahh razlikujejo med osnovnimi in srednjimi šolami, treba podrobneje preučiti. Celoten seznam čeprav so eni in drugi omejeni z učnim ko nadaljuje razpravo s podporo kazalnika A2.1 Šola kazalnikov s strani 20–21 se nahaja v obliki načrtom. Svetujemo pregled argumentov za razvija skupne inkluzivne vrednote. Ogleda si lahko vprašalnika tudi na straneh 198–199. razširjeni kurikul v drugem delu Indeksa. okvir vrednot na straneh 34–45 in kako se ta preve-Posamezniki lahko na vprašalnike odgovarjajo • V kolikšni meri so kazalniki in vprašanja C1 individualno, nato pa svoje odgovore de v izjave za šolo na sliki 7 na strani 42. Lahko sode- smiseln način prilagajanja kurikulov? primerjajo z odgovori drugih v skupini in luje pri vajah za zavedanje vrednot, kot je opisano v • V kolikšni meri lahko vidike C1 uporabimo razpravljajo o razlikah. Na vsak kazalnik aktivnosti 7, ali pa se sprehodi po šolskih stavbah in se odzovemo na enega od štirih načinov: zemljiščih, kot je opisano na strani 44. za izboljšanje tradicionalnega kurikula? 'vsekakor se strinjam', 'strinjam se in se • Kako bi lahko uporabili Indeks za ne strinjam', 'ne strinjam se', 'potrebujem vključevanje drugih v dialog o vsebini IZKUŠNJA Z INDEKSOM 4: Od vprašanj k odgovorom na Gregory White Junior School več informacij'. Kazalnike lahko napišete kurikula? tudi na kartice in jih razvrstite na kupčke z Na šoli Gregory White Junior School sta delo z Indeksom vodila dva učitelja, izkušenejši in njegov pomočnik. enakimi ključnimi besedami. 'Potrebujem Začela sta z dogovorom, da bosta preučila kazalnik C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in več informacij' izberemo, kadar je pomen vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces in napredek, zlasti vprašanji d in e: d) Ali učitelji načrtujejo aktivnosti kazalnika nejasen ali ni na voljo dovolj AKTIVNOST 4: Razprava o dokazih informacij za sprejem odločitve. Na koncu tako, da uporabljajo znanje in spretnosti drug drugega? in e) Ali učitelji uporabljajo sodelovalno poučevanje kot Člani skupine se lahko dogovorijo o kazalniku, vprašalnika je prostor za navedbo treh stvari, priložnost za učenje drug od drugega? To je spodbudilo učiteljico, da je s kolegom, učiteljem športa, delila svoje pri katerem menijo, da je šola uspešna, in o ki so vam všeč, in treh prednostnih nalog prednosti na področju IKT tako da sta skupaj poučevala svoje oddelke. Ostali kolegi so kmalu začeli sodelovati kazalniku, pri katerem menijo, da je še veliko za razvoj šole. Skupina naj si izmenja svoje na podoben način, tako da so črpali iz prednosti drug drugega. Vprašanja v Indeksu so bila zanimiva: prostora za razvoj. V vsakem primeru lahko prednostne naloge za spremembe in o njih navedejo argumente, ki podpirajo njihovo »Ena najbolj uporabnih stvari pri tem priročniku– v nasprotju s katerim koli drugim, s katerim smo delali – je, da razpravlja. mnenje. Pri iskanju ustreznih argumentov je vse v obliki vprašanj. Že samo dejstvo, da je napisano kot vprašanje, te prisili, da o njem razmisliš.« kazalnikom. Vprašanja iz Indeksa so pomagala tudi v odnosu do sveta šole, v odgovorih na obstoječe izzive. V pomoč je bil naj si pomagajo z vprašanji pod vsakim učiteljem, saj so lahko s premišljenimi argumenti podkrepili svoja opažanja glede trenutnega dogajanja. Indeks so sodelavci uporabili tudi v podporo okoljski usmeritvi šole. Zaposleni so že dodobra izkoristili obsežno zemlji- šče okoli šole, saj so igrišče opremili s fitnes napravami, razvili zeleni prostor s sadovnjakom, divjim območjem, AKTIVNOST 5: Pregled preostalih blatno kuhinjo, velikim stolom za pripovedovanje zgodb in gledališčem. Kazalnik A1.7 Šola je zgled demokratič- Ta aktivnost se lahko izvaja med rednimi Zaposleni so razpravljali o vprašanju l: »Ali vsi učenci lahko opravljajo dela, ki prispevajo k razvoju šole?« To ni neposredna ekološka povezava, vendar mora vsakdo skrbeti za svoje okolje, saj je to del odgovornega drža- srečanji. Člani razvojne skupine, ki delajo z kazalnikov in vprašanj nega državljanstva jih je spodbudil, da so dejavnosti v okolju povezali z državljanstvom in sodelovanjem s starši. Indeksom, se morajo seznaniti s kazalniki in vljanstva. vprašanji Indeksa, če tega niso storili pri prvi In potem smo pogledali navzdol po seznamu delovnih nalog in našli kompostiranje, kuhanje hrane, sajenje dre- aktivnosti. Spoznali bodo, da včasih vprašanja ves ... veliko stvari. Ali pri npr. pri vprašanju b v okviru istega kazalnika: »Ali zaposleni, učenci in družine namerno nakazujejo vidik šole, ki ga je mogoče ustvarjajo kulturo participacije in sodelovanja? – Mislim, da smo po tem postali veliko boljši pri vključevanju zlahka spremeniti, medtem ko lahko druga staršev, vendar so to še vedno večinoma mame, tako da urejamo vrt, delamo praktične stvari na prostem, v vprašanja sprožijo razmišljanje o globokih prihodnje pa lahko pri tem vključimo tudi naše očete. « Največji prispevek Indeksa je bil v tem, da je šoli pomagal in obsežnih spremembah, ki jih je treba prevzeti nadzor nad lastnim razvojem: izvesti. Na naslednjem srečanju bodo morda predstavili svoje uvide in ugotovitve. »V zadnjih nekaj letih smo se morali zavestno odločiti, da nam ne bodo več govorili, kaj naj naredimo, ampak bomo začeli razmišljati o tem, kaj je po našem mnenju dobro za naše učence in kam želimo iti. Zanimivo je, da ko smo se začeli razvijati sami in se oprli na Indeks in ozrli na druge šole, smo prenehali biti zgolj zadovoljivi, postali smo dobri. Hitro se približujemo izjemnim dosežkom. Indeks nam je resnično pomagal, da smo začeli razmišljati s svojo glavo.« Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? AKTIVNOST 7: Prevpraševanje vrednot Pregled sprememb AKTIVNOST 9: Ovire in viri AKTIVNOST 11: Pregled načrtovanja razvoja in razvoja v šoli šole Delovna skupina se lahko v 2. delu Indeksa na Delovna skupina se lahko deli v podskupi-straneh 58–63 seznani z ovirami pri učenju Člani skupine lahko z odgovori na vprašanja iz ne, z namenom obravnave samo ene izbrane Indeks je lahko priložnost za pregled načrtovanja ra-in participaciji ter viri za podporo učenju in kazalnika B1.1 Šola ima participativni razvojni vrednote. Ključne besede, vezane na izbrano zvoja, kot npr. v aktivnosti 11. Šole se razlikujejo po participaciji, nato pa razmisli o naslednjih proces pregledajo svoj trenutni šolski razvojni vrednoto, lahko zapišejo na sredino velikega pristopu k načrtovanju razvoja. V nekaterih sodeluje vprašanjih: načrt. Razmislijo lahko o smernicah na sliki papirja, podrobneje raziščejo njen pomen in velika skupina ljudi na razmeroma sistematičen na-28 in pregledajo načrtovanje z uporabo • Katere ovire za učenje in participacijo se razmislijo, katera dejanja na šoli spodbujajo čin. V drugih šolah lahko pisni dokument pripravi naslednjih vprašanj: pojavljajo v šoli? te vrednote in katera odvračajo. Poleg zapi-zelo malo ljudi ali večinoma ena sama oseba. Indeks • Kako se je šola spremenila v zadnjem letu in • Kdo se sooča z ovirami pri učenju in sanih ključnih besed se lahko zapiše tudi mo-lahko vsakomur pomaga pri pisanju razvojnega na-zakaj? participaciji? rebitne spremembe, ki bi jih temeljita vpeljava črta. Upamo, da bo takšno sodelovanje spodbudilo • Kakšna je vsebina razvojnega načrta in v • Kateri viri za podporo učenju in participaciji izbrane vrednote v šolsko kulturo doprinesla posameznike, da prepoznajo koristi v širjenju in pog-kolikšni meri odraža vse spremembe, ki se obstajajo med odraslimi, med učenci, v k (pedagoškemu) delu v učilnicah, v zbornici labljanju sodelovanja strokovnih delavcev, učencev dogajajo? šolskem okolišu? in kabinetih, v šolski okoliš in odnose med po-ter njihovih družin, tako da lahko njihovo znanje in • V kolikšni meri prednostne naloge v • Kako je mogoče pridobiti dodatna sredstva samezniki. Rezultati teh razprav se lahko po-ideje spremenijo stvari na bolje. razvojnem načrtu pomagajo uresničevati za podporo učenju in participaciji v šoli? delijo v delovni skupini. Pri tem predlagamo inkluzivne vrednote? Večina šol sodeluje v različnih aktivnostih ali razvoj-Ideja o mobilizaciji virov med odraslimi, med razmislek s pomočjo naslednjih vprašanj: • Kako lahko Indeks prispeva k izvajanju nih programih, ki niso navedeni v njihovem razvoj-učenci in okolji je poudarjena v celotnem • Kako bi se spremenile aktivnosti v šoli, če bi prednostnih nalog, ki so že vključene v nem načrtu. Ti so lahko nastali na pobudo šole, kot Indeksu, zato bi bilo smiselno, da člani se na splošno strinjali z okvirom inkluzivnih razvojni načrt? skupine razmislijo o tem, kako ta ideja odziv na lokalno ali nacionalno pobudo ali inšpek-vrednot? prežema kazalnike in vprašanja. Poudarjena je • Kako lahko Indeks prispeva k izboljšanju cijski obisk. Pri raziskovanju teh vprašanj vam lahko • V kolikšni meri lahko dialogi o vrednotah v celotnem kurikulu, na primer v zamisli, da bi razvojnega načrta? pomaga aktivnost 11. med strokovnimi delavci in učenci morala biti vsa področja kurikula v poglavju • Kako pripraviti razvojni načrt, ki bo spodbudijo spremembe v delovanju šole? Opis izkušnje 5 na naslednji strani opisuje uspešno C1 povezana lokalno in tudi globalno, da se dostopen učencem in odraslim, ki so pot ene od šol, ki je Indeks vključila v svoj razvojni mora vsak strokovni delavec v šoli zavedati povezani s šolo, ter jim dvignil duha? načrt. svoje odgovornosti pri uresničevanju kazalnika A1.7 Šola je vzor demokratičnega AKTIVNOST 8: Kaj je inkluzivnost? državljanstva in številnih drugih kazalnikov. Koordinacijska skupina lahko svoja stališča Razvijanje skupnega jezika Indeksu si lahko ogleda sliko 4 na strani 25, AKTIVNOST 10: Kaj je podpora za jem pogledu na koncepte, ki so predstavljeni v Inde-raznolikost? Načrt lahko vsebuje naslednje: ksu, po tem pa jih predstavi drugim (npr. kaj pomeni ki povzema vidike pristopa k inkluzivnosti. Široko razumevanje podpore je predstavljeno inkluzivnost, dialog). Aktivnosti 8, 9 in 10 bodo lahko • Okvir vrednot, ki vodijo razvoj šole. Prvi se nanaša na idejo inkluzivnosti kot na strani 63 kot 'vse aktivnosti, ki povečujejo prenašanja vrednot v ukrepanje, kot je s pomočjo kazalnika A2.4 Inkluzivnost se načrta, ki ga usmerjajo vrednote Predlagamo, da se delovna skupina pogovori o svo-razume kot krepitev participacije vseh . V o inkluzivnosti in stališča drugih v šoli deli Slika 28: Smernice za pripravo razvojnega obravnavano na straneh 34–43. Pogovori zmogljivosti šole, da se odziva na raznolikost najbolj učinkovite, ko bodo posamezniki kazalnike in • Kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne o inkluzivnosti pogosto razkrivajo trdna učencev in mladih na način, da jih enako vprašanja prebrali skozi objektiv izpostavljenih kon- prednostne naloge za razvoj šolskih kultur, stališča. Malo verjetno je, da se bodo vsi tovili, da med delom z njim spreminjajo in razvijajo vprašanja, ki podpirajo izvajanje. naslednjih vprašanjih: strinjali z vsemi vidiki inkluzivnosti v Indeksu. ceni'. Koordinacijska skupina lahko razmisli o ceptov. Posamezniki, ki uporabljajo Indeks, so ugo- strategij in praks. Sklicevanje na kazalnike in Vendar upamo, da se bodo vsi strinjali, da pori za raznolikost in inkluzivnosti. - kaj bomo storili, podpora? • Katere aktivnosti v šoli se štejejo kot svoje pristope k oviram, razpoložljivim virom, pod- • Potrebni ukrepi: vrednote in da vpeljuje spremembe v kulturi, - kdo bo prevzel odgovornost, • Kakšne so posledice opredelitve podpore v zadeva tako učence kot odrasle, temeljne strategijah in praksah v šoli. - viri, ki jih je mogoče uporabiti v podporo, Indeksu za delo osebja? • Kakšne so posledice opredelitve podpore - časovni okviri. v Indeksu za njeno koordiniranje oz. • Rezultati trimesečnega pregleda – dokazi usklajevanje? za spremembe, nove prednostne naloge. Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? IZKUŠNJA Z INDEKSOM 5: Pridružitev IZKUŠNJA Z INDEKSOM 6: Izpopolnjevanje AKTIVNOST 12: Bodite učinkoviti Indeksa k razvojnim strategijam šole Razmislite o možnih intervencijah vzgoje in izobraževanja v Šoli Aspen Skupina lahko preuči pobude in programe, ki Šola Turner Infant School je Indeks postavila v sre- Šole se lahko vključijo v aktivnosti, ki se začnejo iz- so bili na šoli izvedeni v preteklem letu in so Šola Aspen sodeluje v nacionalni pobudi »Inklu-načrtovani za prihodnost v okviru šolskega vajati iz različnih razlogov: zaradi navdušenja zapo-dišče svojega pristopa k razvoju šole. Ustanovili so zivne vrednote postavimo v središče izboljševa-razvojnega načrta in zunaj njega. slenih in staršev, novih možnosti financiranja ali pri-novo delovno skupino, ki naj bi razširila možnosti nja šol", v okviru katere so bile šole povabljene Nato si lahko ogleda sezname dejavnosti, tiskov vlade. Včasih pobude morda ne temeljijo na sodelovanja oz. posvetovanje z vodstvom in sve-k delu z Indeksom, da bi uvedle bolj povezane ki so združene pod naslovom Inkluziven tem, kar zaposleni že počnejo v zvezi z določenim tom šole, starši in učenci. Ko se je pojavilo vpra-načine sodelovanja z lokalnimi institucijami. vzgojno-izobraževalni razvoj na sliki 15 na vprašanjem. Na primer, spodbujanje 'učenja zunaj šanje enega od učencev, »kaj naj počnemo, ko se strani 54. Razmisli lahko o tem, kako se na učilnice' 48 se morda ne bo ujemalo z načinom, kako Okrožni uradniki so že vrsto let poznali Indeks, odrasli pogovarjajo«, so spremenili svoj pristop in strani 56–57 prekrivajo vladna prizadevanja zaposleni uporabljajo aktivnosti poučevanja in uče-hkrati so si delili zavedanje, da večina učencev vključili tudi mnenja teh mladih učencev. Starši so za večjo inkluzivnost šol z globalnimi in nja kot odziv na učenje, ki poteka pri učencih doma od obstoječih pristopov v šoli ni imela veliko ko-izpolnili vprašalnike in sodelovali v fokusnih skupi-trajnostnostnimi vprašanji ter kako bi – oglejte si aktivnost 12. risti. Uvajanje dela z Indeksom v lokalnem okolju nah. Mnenja staršev in učencev o vedenju, ustra-lahko oboje spodbujali z enotnim načelnim so predstavili kot način za krepitev učenja in par-hovanju in uporabi igrišč so privedla do bistvenih pristopom k razvoju Indeksa. ticipacije za vse, hkrati pa so se s pomočjo Inde-sprememb. Prvi ukrep je bil delitev igrišča na ob-Razmislite o okviru Dialogi lahko potekajo o naslednjih ksa spopadali tudi z izzivi inšpekcijskega sistema. močja z različnimi aktivnostmi in povečanje nad-vprašanjih: za načrtovanje zora odraslih. Tovrstno sodelovanje pri uvajanju • V kolikšni meri se posegi, pobude in Pobuda se je hitro razširila in sto petdeset šol (v sprememb so vključili v vsakoletno rutino, foku-programi v šoli prekrivajo? okrožju) se je odločilo za delo z Indeksom. Šola Na strani 197 je okvir za načrtovanje, ki ga lahko sne skupine s starši pa so vodili drugi starši, kar je • Kako bi lahko bolje uskladili pobude in Aspen se je izjemno angažirala. Ni ustrezala pov-skupina fotokopira in uporabi za zapis svojih pred-pomenilo pomemben korak v razvoju zaupanja v programe? prečni šoli v okrožju, saj na nacionalni ravni velja nostnih nalog za razvoj. Razmisli lahko o tem, kako šoli med učitelji, strokovnimi delavci in starši. Šola za šolo s precejšnjo prikrajšanostjo, ki je bila oce-bo morda moral potekati razvoj v vsaki dimenziji in • Kako bi lahko pobude in programe bolje je Indeks vključila v to, kar je morala storiti za pri-vključili v običajne dejavnosti šole? njena kot 'potrebna izboljšav'. Odnosi z družina-poglavju Indeksa, če se ta ohrani. Prednostna naloga dobitev naziva 'Šola, ki spoštuje pravice'. mi so bili v preteklosti opisani kot toksični. Nova je lahko opredeljena kot vprašanje, ki ga je mogoče • Kako bi lahko okvir vrednot pomagal ravnateljica je prevzela vlogo 'preobrazbe' šole povezati s kazalnikom ali skupino kazalnikov, vpraša-povezati intervencije in podprl njihovo Ob zaključku šolskega leta so se starši in ravna-njem ali skupino vprašanj. izvajanje? in razumela, da lahko Indeks spodbudi razvoj v telj odkrito pogovarjali, da bi dobili svež vpogled smer, o kateri se je pogajala z zaposlenimi, zato v to, kaj bi lahko na šoli izboljšali. Eden od izku-je hitro v svoje razvojno načrtovanje vključila šenejših učiteljev je izpostavil visoko strokovnost Odpravite ovire več kazalnikov. strokovnih delavcev na šoli in da učitelji premalo za uporabo Indeksa AKTIVNOST 13: Podpiranje prednostnih hvalijo svoje uspehe. Po tem so začeli učitelji bolj Že pred uvedbo Indeksa se je osredotočala na nalog in načrtovanje intervencij iznajdljivo izpostavljati svoje strokovno znanje in vrednote, Indeks pa je še okrepil pomen razprav Po pregledu gradiva bo skupina morda želela izme-izkušnje. Zaposleni so začeli vabiti svoje sodelavce Ko je prednostna naloga izbrana iz enega o vrednotah za spreminjanje ukrepov v šoli. Šola njati zamisli o najboljših načinih za predstavitev In-na hospitacije, na učne ure, ki so bile po njihovem sklopa, je lahko jasno, da je za njeno podporo Aspen je del konzorcija, ki so ga sestavljale sre-deksa drugim v šoli, o ovirah, na katere bodo verje-mnenju še posebej uspešne. potreben razvoj v drugih dimenzijah. Če je na dnja in osnovne šole. Skupaj so se dogovorili o tno naleteli, in strategijah za njihovo premagovanje. primer razvoj politike proti ustrahovanju spre-načrtu za medsebojno podporo pri izvajanju Eden izmed učiteljev je intenzivno obravnaval jet kot prednostna naloga za razvojno delo iz ključnih elementov Indeksa. K izboljšanju od-okoljska vprašanja: izboljšanje vrta v skupnosti, sklopa B, mora biti povezan s kazalniki o od-nosov s starši so večinoma pripomogla redna recikliranje odpadne hrane iz učilnic in kuhinj na nosih v sklopu A. Skupina lahko izbere predla-srečanja, na katerih se je razprava začela z nekaj podlagi kazalnika o odpadkih (B1.13), kar je prived-gano prednostno nalogo za razvoj, ki morda skrbno izbranimi vprašanji. Sodelovanje učencev lo tudi do razprave o kosilih brez embalaže, kar je izhaja iz razprave o njihovih prejšnjih odgovo-se je okrepilo z izvajanjem novega, bolj osmišlje-podprlo in spodbudilo mnogo učencev za dru-rih na vprašalnik Indeksa, jo umesti v okvir na-nega kurikula, aktivnim šolskim svetom in učenci gačna ravnanja. Po številnih aktivnostih je Indeks črtovanja in nato razmisli o naslednjem: ambasadorji, ki so izmenično sprejemali obisko-zdaj vključen v načrt za izboljšanje šole. V načrtu • Katere spremembe bi bile potrebne v valce šole. Eden od učencev je pri pojasnjeva-je stolpec za prispevek Indeksa k izpolnjevanju po-drugih poglavjih, da bi zagotovili podporo nju vloge vrednot v njihovi šoli dejal: »Vsi smo samezne prednostne naloge, tako da 'prisili' tiste, razvoju? na poti ugotavljanja, kdo želimo biti kot odrasli.« ki so odgovorni za določeno področje načrta, da • Kako bi lahko izvajali prednostno nalogo za Drugi je dodal: »Poznam odgovor – postati to, dejansko pogledajo v Indeks in ga uporabijo. In-razvoj? kar zares si!« deks je tako pomagal preplesti aktivnosti z razvo- jem šole. Kot je spodbudno dejal ravnatelj: »Mora delovati, saj zagovarja enake vrednote kot mi!« Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? 2. KORAK: Lotimo se skupaj Ozaveščanje tovanje. Vendar lahko zagon, ki ga je ustvaril ta dan, za razvoj, vključno z ovirami pri učenju in viri za nji-Slika 29: Razvojni dan za zaposlene in člane spodbudi razvoj v nepredvidene smeri. hovo premagovanje, ki jih pred tem niso upoštevale. sveta šole: inkluzivne vrednote v praksi Pred sprejetjem končnih odločitev o načrtovanju Zbiranje informacij o šoli od učencev se lahko vključi Pred razvojnim dnevom je treba izbrati in prilagodi-bo treba o Indeksu obvestiti širšo šolsko skupnost. v učni načrt, na primer pri jezikovnem delu, pri iska-ti aktivnosti. Sprejeti bo treba odločitve o tem, ali 9.00–9.30 Uvod v Indeks (plenarno) Srečanje na temo ozaveščanja lahko vodi eden ali nju dokazov pri naravoslovju ali kot del tega, da šola in kako začeti dialog o vrednotah in razvoju okvira 9.30–10.30 Najljubša vprašanja (aktivnost 2) več članov skupine za načrtovanje, ki so seznanjeni postane vzorčna demokracija, kot je navedeno v ka-vrednot; kako raziskati kazalnike in ali potrebujete z gradivom Indeksa in predlagajo načine sodelova- Uporaba kazalnikov za zalniku A1.7. Vsi učenci v šoli bi morali imeti možnost kopije vprašalnika za kazalnike, okvir načrtovanja in nja. Lahko gre za nekoga zunaj šole, ki mu udeleženci opredelitev pomislekov prispevati po svojih zmožnostih, četudi le nekateri razvojni načrt šole. lahko zaupajo svoja odkrito izražena mnenja, na pri-(aktivnost 3) izmed njih sodelujejo v poglobljenem dialogu. mer za predstavnika lokalne oblasti, ki ni v vlogi in- Udeležencem lahko pripravite petminutni uvod v 10.30–11.00 Odmor (kava/čaj) Vprašalniki so lahko koristni pri zbiranju informacij špektorja, ali za sodelavca iz druge šole, ki je že delal Indeks, kot pri aktivnosti 1, in jih morda prosite, naj 11.00–11.30 Uresničevanje vrednot od učencev, vendar lahko največ prispevajo, če se z Indeksom. Morda bo treba zaposlene prepričati, prinesejo najljubše vprašanje, kot pri aktivnosti 2. (aktivnost 7) uporabljajo v skupini za spodbujanje dialoga. V 5. del da uporaba Indeksa ne pomeni povečanja njihove Organizatorji dneva lahko izberejo vprašanja, ki so 11.30–12.30 Inkluzivnost, ovire, viri in sta vključena dva vprašalnika – eden je namenjen delovne obremenitve, temveč da pomaga pri izbiri po njihovem mnenju najbolj povezana s problemati-podpora (aktivnosti 8, 9, 10) starejšim osnovnošolcem in srednješolcem, drugi pa prednostnih nalog za razvojni načrt šole ter pri iz-ko šole. Pri tem je treba zabeležiti mnenja različnih 12.30–13.30 Odmor (kosilo) mlajšim učencem. Učenci bodo morda potrebova-vajanju inkluzivnih in skladnih sprememb. Skupina za skupin. 13.30–14.30 Pregled načrtovanja razvoja li pomoč pri odgovarjanju na trditve v vprašalniku. načrtovanje se lahko zato tudi razširi. šole (aktivnosti 11, 12, 13) Pri mlajših učencih je morda najbolje prebrati vsako Koordinacijska skupina bo lahko na podlagi lastnih 14.30–15.30 Izmenjava idej o prednostnih vprašanje in pomagati tistim, ki imajo težave z jezi-izkušenj pri delu z gradivi ocenila, koliko časa bodo Gradivo Indeksa naj bo nalogah za razvoj in nadaljnje kom ali navodili ali pri zapisovanju svojih prednostnih drugi potrebovali za izvedbo nalog. Da bodo vse vsem dostopno raziskave (v skupinah, nato nalog na koncu vprašalnika. Morda bodo učenci aktivnosti opravljene, bodo morali udeleženci nap-plenarno) potrebovali spodbudo, da bodo izrazili premišljeno redovati skozi naloge. Uvod v Indeks, ki bi lahko bil Razprave o Indeksu potekajo najbolje, če imajo po-15.30–15.45 Naslednji koraki v procesu in odkrito mnenje, ne pa mnenja, s katerim želijo skupna predstavitev, se lahko začne z ilustracijo na (vodi koordinacijska skupina) samezniki dostop do gradiva. Morda je najlažje razp-ugajati odraslim ali drugim učencem. Vprašalnike je strani 15, ki povzema nekatere načine, na katere In-ravljati ob tiskanem izvodu priročnika, na razpolago 15.45 Odmor za čaj/kavo mogoče skrajšati in prilagoditi, na primer za določe-deks prispeva k razvoju šol. V njem se lahko razpra-pa naj bo tudi različica v formatu pdf, tako da ima no starostno skupino, pa tudi tako, da odražajo vpra-vlja o okviru vrednot, načinu vključevanja pobud ter lahko dostop do gradiva več ljudi. Tako je za delo z šanja na določenem področju kot v opisu izkušnje 7. uporabi konceptov ovir, virov in podpore. Indeksom mogoče uporabljati namizne računalnike, Načrtovanje nadaljnjih Poleg uporabe vprašalnikov lahko učitelji na več dru-prenosne in tablične računalnike ter gradivo posre-korakov dovati staršem ali drugim osebam, povezanim s šolo, Izbrana področja za razvoj gih načinov spodbudijo učence v izražanje tega, kaj in nadaljnje raziskovanje ki nimajo tiskanega izvoda. Dovoljeno je tudi fotoko-jim je v šoli všeč in kaj ne, ter v ocenjevanje ovir in Ob koncu razvojnega dne lahko predsednik skupine virov za učenje. Pozorno poslušanje vsega, kar učen-pirati vprašalnike in druge strani za razpravo o dolo-za načrtovanje predstavi, kaj se bo zgodilo z zbranimi ci povedo in česar ne povedo, je lahko najmočnejše Na splošno lahko posamezniki ob ukvarjanju s kazal-čeni temi na sestanku. informacijami in izraženimi mnenji. Usklajevalna sku-vodilo pri iskanju odgovorov na njihove skrbi. Enako niki in vprašanji opredelijo posebna področja, na ka-pina mora zbrati informacije od zaposlenih in ravna-velja za skrbi odraslih. terih bi se po njihovem mnenju morala šola kot celo-teljev ter jih primerjati. Določijo se lahko področja, Razvojni dan za zaposlene ta razvijati, lahko pa opazijo tudi področja, ki jih želijo na katerih bi potrebovali več informacij od učencev, Aktivnost 14 se nanaša na uporabo fotografij za pri-in člane sveta šole takoj začeti spreminjati sami ali skupaj s sodelavci. staršev/skrbnikov in drugih članov skupnosti. Skupi-kaz krajev, ki jih je treba v šoli in okolici poiskati ali Nekatera področja morda pred sprejetjem odločit-na bo morala načrtovati, kako zbrati mnenja tistih, ki se jim izogniti. Ideje o tem, kako izboljšati šolo, je Razvojni dan, namenjen skupnemu delu zaposlenih ve terjajo dodatno raziskovanje. se dneva ne bodo mogli udeležiti. mogoče pridobiti z uporabo zemljevidov, risb, gle-in članov sveta šole, je eden od načinov, kako za-dališča, lutk, odzivov na zgodbe in filme. Vsi so lah-Nekatere prednostne naloge pa se bodo pojavile četi širiti posvetovanje. Na sliki 29 je prikazan oris Raziščite ideje učencev ko soudeleženi pri opazovanju, dokumentiranju in šele, ko bodo zbrane informacije iz različnih skupin takšnega dogodka. Ta dan lahko sodeluje več šol. Cilj poročanju o praksi ter tako sodelujejo pri skupnem ter ko bo posvetovanje razširjeno in zaključeno. za konec dneva bi lahko bila izmenjava prednostnih Šole, ki uporabljajo Indeks, ugotavljajo, da lahko po-pregledu in predlogih za spremembe. V osnovnih in nalog za razvoj šole, ki jih bo zbrala skupina za načr-svetovanja z učenci razkrijejo pomembna področja zlasti srednjih šolah lahko enodnevno spremljanje Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? IZKUŠNJA Z INDEKSOM 7: Vključitev šolskega konteksta v vprašalnik V Srednji šoli Leander so bili skoraj vsi učenci bangladeškega porekla, čeprav je bilo v šolskem okolišu znatno število belcev. V šoli je bilo tudi veliko več dečkov kot deklic, ker so nekateri starši v tem lokalnem okolju želeli, da njihove hčere obiskujejo dekliške šole. Pritožbe staršev so se nanašale tudi na pomanjkanje zasebnosti pri tuširanju. Starši so bili zaskrbljeni zaradi članstva fantov v lokalnih tolpah, saj je to povzročalo zaskrbljujoče spore. Člani lokalne skupnosti so te težave deloma pripisovali pomanjkanju prostora v stanovanjih in hišah ter pomanjkanju prostorov za mlade na tem območju. Na šoli so imeli različna mnenja o tem, zakaj se je tako malo učencev odločilo za bengalščino GCSE*. Predstojnik sodobnih jezikov je menil, da učencev to ne zanima, medtem ko so drugi zaposleni bangladeškega porekla menili, da je vzrok premajhna vrednost domačega jezika učencev, to je bengalskega narečja sylheti. Splošnemu vprašalniku za šole so bile dodane naslednje posebne izjave: • Želim si, da bi bilo na tej šoli enako število fantov in deklet. • Želim si, da bi bilo v šoli več učencev različnih porekel. • Rad/-a bi se učil/-a bengalščine GCSE. • Moja družina dobro razume, kaj se dogaja v šoli. • Učitelji dobro poznajo skupnosti v okolici šole. • Učenci bi morali imeti med poukom možnost pogovarjati se v jeziku sylheti. • Učenci, ki se učijo angleščine, dobijo pomoč, ki jo potrebujejo. • Nimam težav z ureditvijo tušev pri urah športa. • Pri nekaterih urah se zaradi svojih verskih prepričanj počutim neprijetno. • Skrbi me, da bom imel/-a težave s tolpami. • V šoli se lahko družim z učenci, ki sicer ne živijo blizu mene. • Izven šole imam možnosti druženja z učenci, ki sicer ne živijo blizu mene. • Moja družina ne odobrava učencev, s katerimi se družim v šoli. • Z učenci nasprotnega spola se je lažje družiti v šoli kot izven nje. • Doma imam prostor, kjer lahko delam domačo nalogo. *Bengali GCSE je srednješolski izpit iz bengalskega jezika, ki se opravlja v Združenem kraljestvu kot del sistema General Certificate of Secondary Education (GCSE). GCSE je izpitni sistem, ki ga običajno opravljajo učenci pri 15–16 letih. skupine omogoči boljše razumevanje izkušenj učen- cev z različnimi aktivnostmi poučevanja in učenja, AKTIVNOST 14: Fotografiranje ovir in virov igrišči, prijateljstvi, učitelji in njihovimi sodelavci. Nabor vidikov (pogledov) iz izkušenj učencev tvori Fotografiranje je mogoče uporabiti kot učin- celoto v mozaiku (potrebnih sprememb za izboljša- kovit način pridobivanja informacij o šoli. nje šole).49 Učenci lahko posnamejo fotografije v zvezi z naslednjimi vprašanji: Preučitev zamisli staršev/ • Kaj vam pomaga pri učenju? • Kaj vas ovira pri učenju? skrbnikov in članov lokalnih • Kaj vam daje dober občutek o šoli? • Kaj bi radi spremenili? skupnosti Posvetovanje s starši/skrbniki in drugimi člani skup- nosti lahko razkrije dodatne koristne poglede na šolo, kar je v pomoč strokovnjakom oz. vsem, ki se poglobljeno ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem učencev. Vprašalnik za starše/skrbnike 'šola moje- ga otroka' je na voljo tudi v 5. delu, stran 200–201. Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? rabite kot vabilo staršem k podrobnejšemu pogovo- IZKUŠNJA Z INDEKSOM 8: Pogum za razvoj zaposlenimi in starši/skrbniki. Na srečanju bi lahko Podobno kot druge vprašalnike lahko tudi tega upo- Sestanki se lahko organizirajo kot sodelovanje med da se nove zaposlene povpraša o uspešnosti njiho-ru o ovirah in virih na šoli. v Srednji šoli Redlands preučili naslednja vprašanja: vega uvajanja v delo. Zbiranje dodatnih informacij je mogoče vključiti v razvojne aktivnosti, na primer, ko Šole so poskušale starše spodbuditi k izpolnjevanju • Katere so prednosti šole? učitelji in drugi strokovni sodelavci pomagajo izbolj- Na Srednji šoli Redlands je bila pomočnica ravna- šati poučevanje in učenje z opazovanjem, zapisova- • Kaj bi pripomoglo k boljšemu učenju vašega vprašalnikov na več načinov. V eni od šol so mnenja telja, sicer tudi učiteljica geografije, zaskrbljena njem in razmišljanjem o praksi drug drugega. otroka/otrok v tej šoli? staršev zbrali na šolskem 'poletnem sejmu'. V dru- zaradi preskromnega sodelovanja s starši. Pomis- • Kaj bi lahko storili, da bi bil vaš otrok v šoli gi šoli so starši vprašalnike dobili na šolskem pos- lila je, da bi morda želeli izkusiti, kako je biti danes Koordinacijska skupina bo morala zagotoviti, da srečnejši? vetovalnem večeru in jih izpolnili med čakanjem na učenec v šoli, zato je starše povabila k uri geogra- mnenje manj vplivnih skupin ne bo izgubljeno in da • Kaj bi na tej šoli najraje spremenili? sestanke z učitelji. Naslednji dan so staršem, ki niso fije. 80 % staršev se je odzvalo povabilu, zato je se bodo v končnem načrtu odražali predvsem glaso- prišli, vprašalnike poslali po pošti. Na vsakem vpra- pripravila tri ločene učne ure. Omenjena učiteljica vi učencev in staršev/skrbnikov, kar bo pokazalo, da Starši lahko pridejo na srečanje po tem, ko so izpol- šalniku je bil listek za sodelovanje v nagradni igri. je bila zelo samozavestna, kajti ta zamisel ne bi bila je njihovo mnenje resnično pomembno. nili vprašalnik, ali pa se ta uporabi kot nadaljevanje všeč vsakomur, čeprav imajo tudi drugi učitelji do- srečanja ali kot način zbiranja informacij od tistih, ki Skupina za načrtovanje ima lahko svoje zamisli o več- Slika 30 prikazuje primere prednostnih nalog, ki so volj poguma in domiselnih načinov, kako povečati se srečanja ne morejo udeležiti. Na srečanju se lahko ji vključenosti staršev, zlasti kadar je bila udeležba na jih opredelile šole. sodelovanje s starši. Svojo potezo je omenila med seznanijo z Indeksom in nekaterimi njegovimi vpra- šolskih sestankih v preteklosti nizka. Morda lahko razpravo o učinkih uporabe Indeksa in nekdo ji je šanji. razmisli o srečanju s starši zunaj šole, če je verjetno, dejal, da kljub veliko spodbudam v Indeksu, tega da se jih bo več udeležilo v drugem okolju. Morda bo Poleg sodelovanja s starši/skrbniki je morda koristno posebnega predloga v kontekstu vzpostavljanja treba poskrbeti za različne priložnosti za sodelova- izvedeti tudi mnenja drugih v skupnostih, ki obkroža- tesnih odnosov z družinami, ni bilo. Odgovorila je: nje. Na eni od šol je delavec za stike s starši in član Slika 30: Prednostne naloge šole jo šolo. Otroška populacija morda ne odraža sestave »Da, imaš prav, toda Indeks mi je pomagal, da sem skupine za načrtovanje poskrbel za prevajanje vpra- območja glede na etnično pripadnost, posebne pot- si upala to storiti.« šanj za tiste starše/skrbnike, ki ne govorijo angleško, rebe ali socialno-ekonomski status. Poznavanje sta- • Uvajanje ritualov za sprejem novih učencev in tolmačenje v razpravah. Druge šole so si izmenjale in zaposlenih ter obeleževanje njihovega lišč članov skupnosti lahko šoli pomaga pri prizade- prevode vprašalnikov. odhoda. vanjih, da bi bila bolj reprezentativna za to območje. Pogajajte se o prednostnih • Vzpostavljanje aktivnosti za profesionalni nalogah za razvoj razvoj zaposlenih, da bi se pri pouku bolje odzivali na raznolikost. • Uvedba poklicne strukture za pomočnike Za pripravo razvojnega načrta bo morala koordina- učiteljev. cijska skupina zbrati in analizirati prednostne naloge, • Povezovanje dela pri pridelavi zelenjave na ki so jih izbrali vsi udeleženci posvetovanja. To bi bilo šolskem zemljišču, kuhanju v šolski kuhinji in najbolje storiti takoj, ko so podatki zbrani. Lahko bi kompostiranju, pridelavi hrane na lokalnih raziskali različne poglede učencev, staršev/skrbni- kmetijah. kov, zaposlenih in članov sveta šole. Morda bo po- • Izboljšanje dostopa do šole za učence in membno preučiti tudi razlike v pogledih med učitelji odrasle s posebnimi potrebami. in drugimi strokovnimi sodelavci učiteljev (npr. pe- • Vključevanje vseh oblik podpore v šoli. dagogi, psihologi, učitelji DSP) ali med zaposlenimi • Uvajanje aktivnosti za zavedanje o v različnih oddelkih šol. vrednotah za odrasle in učence, vključno z Za podporo pri analizi teh informacij bi lahko izbra- 'vrednotami meseca'. • Organiziranje skupnega usposabljanja za li zunanjega sodelavca, čeprav je pomembno, da se pomočnike učiteljev in učitelje. spodbuja odgovornost za razvoj vseh članov osebja, • Razvijanje sodelovalnega učenja za učence. staršev/skrbnikov, učencev in ravnatelja. S širitvijo • Raziskovanje ustrahovanja in revizija politike pripadnosti se lahko pojavijo nove ponudbe za so-proti ustrahovanju. delovanje pri razvojnem delu. Pred dokončno do-ločitvijo prednostnih nalog bodo morda potrebne • Večja vključenost učencev v odločanje o dodatne informacije. Med posvetovanji bodo ugo- šolskih strategijah. tovljena vprašanja, ki jih je mogoče razjasniti z zbira- • Spodbujanje pozitivne naravnanosti glede njem dodatnih informacij. Morda bo na primer treba etnične raznolikosti pri poučevanju in analizirati evidenco prisotnosti ali rezultate testov predstavitvah šole. učencev glede na spol in etnično pripadnost. Potre- • Izboljšanje komunikacije med šolo in starši/ ba po zbiranju dodatnih informacij se je lahko poja- skrbniki. vila med posvetovanjem, na primer potreba po tem, Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? v šolsko rutino ta merila, če so se na podlagi določenih kazalnikov pokazale prednostne naloge. Morda bo koristno Spodbujanje širšega sodelovanja pri načrtovanju je Vključite posvetovanja Pripraviti bo treba merila za evalvacijo izvedbe. Vprašanja iz Indeksa lahko predstavljajo podlago za vidik razvoja inkluzivne skupnosti in ga je treba ohra- ustrezna vprašanja lahko pojavijo v več kazalnikih. preučiti medsebojne povezave med kazalniki, saj se niti tudi po tem, ko začetni naval posvetovanj poje- nja. Zato je razširitev načinov, kako lahko te skupine 4. KORAK: redno prispevajo svoje zamisli, enako pomembna kot samo obsežno posvetovanje. Koordinacijska skupina lahko pregleda možnosti, kako prisluhniti glasovom vseh članov zaposlenih, učencev, staršev/skrbnikov Izvedba in ravnateljev, ter jih poskuša razširiti. Zamisli je mo- goče deliti z drugimi šolami ali lokalnimi oblastmi. Učenci bi lahko raziskovali sodelovanje v šoli kot raz- aktivnosti vijanje državljanske drže. Ustanovi se lahko soba za starše. Enkrat na mesec bi lahko dvorano spremenili v demokratični forum. 'Participacija' je ena od vre- dnot, na katerih temelji Indeks, kazalniki in vpraša- nja pa vsebujejo številne predloge, kako odraslim in Uresničevanje učencem omogočiti večjo vlogo v njihovih šolah. 3. KORAK: prednostnih nalog Ni treba čakati na nastanek šolskega načrta, da bi Pripravimo delovali v smeri razvoja skupnih vrednot, na primer pri načinu uporabe človeških virov ali povezovanju učnih aktivnosti na lokalni in globalni ravni s posa- načrt mezniki, okoljem in dogodki. V zapisu o delu z Indek- som bi lahko poskušali zajeti takšne učinke. Nekateri primeri dela z Indeksom so predstavljeni v poročilih v tem poglavju, zbrani pa so tudi v tiskani obliki50 in na spletni strani indexforinclusion.org. Vključitev prednostnih Ohranjanje razvoja Pri izvajanju prednostnih nalog se je treba držati za-nalog v strategije šole vez. Aktivnosti za ustvarjanje bolj inkluzivne kulture Da bi povečali možnosti za trajnost novih ukrepov, lahko podpirajo in se ohranjajo z aktivnim sodelo- ki jih je sprejela šola, bo treba spremeniti obstoječe vanjem zaposlenih, ravnateljev, učencev in staršev/ šolske strategije. Pri tem morajo sodelovati ravna- skrbnikov. telj in drugi vodstveni delavci šole. Kadar prednostne naloge izzivajo globoko zakoreni- Za vsako novo prednostno nalogo bo morala de- njena prepričanja, bo morda treba vložiti veliko tru- lovna skupina razmisliti o časovnem okviru, virih oz. da, da bi premagali odpor. Skupina za načrtovanje sredstvih, delitvi odgovornosti in vplivih na profesi- lahko spodbuja dialog o razlikah in bo morda morala onalni razvoj. Kratkoročni in srednjeročni cilji lahko izpopolniti razvoj, da bo ta deležen široke podpore. pomagajo ohraniti osredotočenost na ambicioznej- Opis izkušnje 9 v Indeksu je primer, ko je delo z In- še prednostne naloge. deksom pomagalo odraslim in učencem v šoli, da so po težkih začetkih dosegli obsežne spremembe. Odgovornost za spremljanje napredka vsake pred- nostne naloge je lahko dodeljena članu skupine za načrtovanje, za izvajanje načrta pa so odgovorni vsi v šoli. Kako uporabljati Indeks? Kako uporabljati Indeks? 5. KORAK: Spremljanje razvoja Pregled in ga načrtovanja, ki se kombinira s stalnim procesom IZKUŠNJA Z INDEKSOM 9: Občutki o novi smeri razvoja šole uresničevanja inkluzivnih vrednot. obeleževanje napredka Pred uporabo Indeksa so za Osnovno šolo Hind veljale t. i. »posebne razmere«, saj je imela kadrovske in disci-Slika 31: Pregled dela z Indeksom Oseba, odgovorna za izvajanje prednostne naloge plinske težave. Odnosi med zaposlenimi, ravnateljico in starši so bili slabi. Od zaposlenih se je zahtevalo dejanja, iz razvojnega načrta, bo vodila preverjanje in obe-v katera niso najbolj verjeli. Ravnateljica je priznala, da so zaposleni zgolj domnevali, kaj si želijo starši. Učitelji leževanje napredka ter predlagala morebitne pri-Kako in v kolikšni meri: so izražali razočaranje nad ravnjo učne uspešnosti učencev, pri tem pa redno prezirali njihove pozitivne dosežke. lagoditve načrta. Polletno poročilo o napredku se • je bila skupina za načrtovanje uspešna pri Delovna skupina za Indeks je vključevala ravnateljico, starše in druge zaposlene, vodil pa jo je zunanji »kritični lahko objavi v glasilih, na skupščinah, sestankih ose-sestavi, enakopravnem sodelovanju, delitvi prijatelj«, ki je spoštovan s strani članov šole in lokalne skupnosti. Posvetovanja so bila obsežna, doseganje re-bja, razvojnih dnevih osebja, pri vpisu/v priročniku, nalog, posvetovanju z drugimi in podpiranju zultatov pa zelo zahtevno. Starši/skrbniki so na primer zapisali svoje mnenje o odnosu učiteljev do njihovih otrok: v skupinskih pogovorih z učenci, v svetih učencev, inkluzivnega razvoja šole? »ne briga jih zanje, imajo svoje najljubše«. na oglasnih deskah, spletnih straneh in v organiza-• je Indeks vplival na spremembe v šoli? Ravnateljica se je najprej posvetila komunikaciji s starši, ki ji je bilo treba nameniti posebno pozornost. Najprej je cijah skupnosti. Inkluzivne spremembe v kulturi šole • se je spremenila zavezanost k bolj poskrbela za učinkovitejše obveščanje staršev/skrbnikov in sveta šole, zato so šolsko brošuro napisali na novo, v lahko presežejo katero koli načrtovano prednostno inkluzivnim načinom dela na šoli? preprostem angleškem jeziku. Določila je razpoložljiv čas za pogovor o kurikulu in domačih nalogah ter staršem nalogo in se pokažejo z izmenjavo opažanj in zgodb o • je Indeks vplival na dialoge o vrednotah? omogočila priložnost, da se pridružijo aktivnostim s svojimi učenci. Sčasoma je ugotovila, da mora organizirati napredku pri uresničevanju inkluzivnih vrednot. • je Indeks pomagal združiti posege, pobude redne sestanke s svojimi zaposlenimi, ker se počutijo izključeni iz njenih načrtov. Ekipa lahko povabi druge šole, ki uporabljajo Indeks, in programe? Vpis v šolo in zaključevanje šolanja sta postala pomembna »prehodna obreda«. Na uvajalnem dopoldnevu za da se jim pridružijo pri obeleževanju dosežkov v pre-• je Indeks spodbudil namenjanje večje nove učence so sodelovali starši, učitelji, predstavnik sveta šole ter predsednika sveta staršev in učiteljev. Za-teklem letu. Pri tem lahko sodelujejo učenci, starši/ pozornosti šolski kulturi? čelo se je s skupščino, končalo pa s skupnim kosilom. Starši so bili povabljeni na naslednjo skupščino, na kateri skrbniki, ravnatelji in člani skupnosti, ki ustvarjalno, • so koncepti Indeksa (inkluzivnost, ovire, so učenci prejeli bralno mapo z logotipom šole. Ob koncu šolskega leta je bilo za devetošolce, njihove starše ustno ali slikovno, predstavijo svoje izkušnje z de-viri in podpora raznolikosti) vplivali na lom. Fotografija tega prikaza v preddverju je lahko in ravnateljico organizirano družabno srečanje na prostem z žarom ter živo glasbo. Zaposleni so uvedli še več razmišljanje o šolskih strategijah in praksah? sprememb: na vhodu v šolo so bile nameščene slike vseh zaposlenih, na vratih pa dvosmerni domofon in video nagrada za inkluzivnost v obravnavanem letu. • je bil razvojni proces inkluziven? nadzorni sistem, da bi se zmanjšala zaskrbljenost staršev/skrbnikov glede varnosti; učenci so v šoli zbirali svoje • so kazalniki in vprašanja pomagali opredeliti Razmislek o najboljše dosežke za svoj portfelj; klub IKT 6. razreda je pripravil tedensko šolsko glasilo; ravnateljica je postala prednostne naloge, ki so bile spregledane? dostopnejša in se je začela pojavljati ob začetku in koncu dneva; učitelji so začeli hvaliti lepo vedenje in uspešno delu z Indeksom • so dimenzije in poglavja Indeksa koristni pri delo; na voljo sta bila dva pomočnika učiteljev, da bi olajšala učenje učencem, ki so imeli težave doma. strukturiranju načrtovanja razvoja šole? Skupina za načrtovanje lahko pregleda preteklo delo • je bil razvoj trajnosten? Zaposleni so menili, da je Indeks pomagal šoli, da je v središče postavila učence: in se odloči, kako lahko gradivo najbolje uporabi za »Vsem, pedagoškemu osebju, pomočnikom učiteljev, kuharskemu osebju, hišniku, čistilkam, vsem delavcem v podporo razvoju šole v prihodnosti glede na vpraša- krogu učencev in staršem ter skrbnikom so dali možnost izraziti svoje mnenje. Gre za to, da se učence uči in ima nja na sliki 31 desno. od njih visoka pričakovanja, vendar ima učenec pri tem tudi možnost odločanja, torej ne le, da se zanj kaj naredi, Razmislek o ampak da tudi sam kaj prispeva.« naslednjih korakih Načrtovan je bil šolski svet, izbrani učenci pa so bili deležni usposabljanja za asertivnost in obvladovanje kon- fliktov, da bi lahko pomagali tistim, ki so izolirani ali trpinčeni. Predstojnik je menil, da jih je uporaba Indeksa »združila za en skupen cilj«: Zadnji korak lahko sovpada s koncem enoletne- ga dela z Indeksom. Na nekaterih šolah bo večina »Čeprav vidim koristi v vseh šolah, menim, da za šole, ki so doživele obdobje pretresov in motenj, kot je naša, to osebja že poznala Indeks, novim zaposlenim pa bo dejansko pomeni dobro pot naprej.« postopek razložen v okviru uvajanja v kulturo, stra- tegije in prakse šole. Ponovni pregled kazalnikov in vprašanj kot del pregleda napredka lahko privede do novih prednostnih nalog za razvoj v ciklu razvojne- Kazalniki 4. del z vprašanji Kazalniki z vprašanji Kazalniki z vprašanji Kazalniki z vprašanji Četrto poglavje vsebuje kazalnike z vprašanji, ki Dimenzija A: Ustvarjanje inkluzivnih kultur opredeljujejo njihov pomen in omogočajo podroben razmislek o delovanju šole. Seznam kazalnikov je bil naveden na straneh 20–21. A1: Grajenje skupnosti Pod večino kazalnikov v tem poglavju smo navedli 1 Vsakdo je dobrodošel. 98 številne druge kazalnike, da bi prikazali medsebojne 2 Strokovni delavci na šoli medsebojno sodelujejo. 99 povezave znotraj dimenzij in med njimi. Omenje- 3 Učenci si medsebojno pomagajo. 100 ni so le teoretično, z namenom, da pri načrtovanju 4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. 101 Vsaka dimenzija je ob robu strani označena z barvo, 6 Zaposleni na šoli sodelujejo s svetom šole. 103 manjša sprememba odtenka pa pomeni spremembo razvoja na svoji šoli vzpostavite lastne povezave. 5 Strokovni delavci sodelujejo s starši/skrbniki. 102 7 Šola je zgled demokratičnega državljanstva. 104 pri 2. poglavju dimenzije C smo prenehali postavljati 8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. 105 poglavja. Pri vseh kazalnikih v dimenzijah A in B ter nadaljnja vprašanja, ko je bila stran skoraj zapolnje- 9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine doživljanja spola. 106 na. Morda se vam bodo porodila še druga pomemb- 10 Šola in lokalne skupnosti se vzajemno razvijajo. 107 na vprašanja, ki jih boste želeli vključiti v raziskavo o 11 Zaposleni na šoli povezujejo dogajanje na šoli z življenjem učencev v domačem okolju. 108 kulturi, strategijah in praksah svoje šole, k čemur vas spodbujajo vrstice na koncu vsakega kazalnika. A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot Pri tem je 1. poglavje dimenzije C izjema. Vsebuje 1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. 109 2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. 110 osnutek kurikula, pri čemer vsak kazalnik vsebuje 3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti planeta Zemlja. 111 neoštevilčena vprašanja, ki dopolnjujejo predmetno 4 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. 112 področje. Vprašanja so razvrščena v več podnaslo- vov, vendar se vedno začnejo s 'povezovanjem na 5 Pričakovanja do vseh učencev so visoka. 113 lokalni in globalni ravni' ter končajo s 'povezovanjem 6 Vsi učenci so enako cenjeni. 114 sedanjosti, preteklosti in prihodnosti'. Vsakemu po- 7 Šola se bori proti vsem oblikam diskriminacije. 115 dročju sta namenjeni najmanj dve strani. 8 Šola spodbuja nenasilne medsebojne odnose in reševanje sporov. 116 Dimenzija A: Ustvarjanje inkluzivnih šolskih 9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. 117 kultur 97 10 Šola prispeva k zdravju učencev in odraslih. 118 A1: Grajenje skupnosti 98 A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot 109 Dimenzija B: Oblikovanje inkluzivnih strategij 119 B1: Razvijanje šole za vse 120 B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti 133 Dimenzija C: Razvijanje inkluzivnih pedagoških praks 142 C1: Oblikovanje kurikula za vse 143 C2: Uglaševanje učenja 179 A1: Grajenje skupnosti A1: Grajenje skupnosti A1.1 Vsakdo je dobrodošel. A1.2 Zaposleni na šoli medsebojno sodelujejo. A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces in B1.6 Šola si prizadeva sprejeti vse učence iz svojega okoliša. napredek. C2.10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. a) Ali se ob prvem stiku s šolo ljudje počutijo dobrodošle? b) Ali zaposleni, učenci in družine na šoli ustvarjajo občutek skupnosti? a) Ali zaposleni ustvarjajo kulturo sodelovanja za vse na šoli? c) Ali je šola prijazna do vseh staršev/skrbnikov in drugih članov lokalnih skupnosti? b) Ali zaposleni odkrivajo ovire za boljše sodelovanje in jih poskušajo odpraviti? č) Ali je šola prijazna do tistih, ki so pred kratkim prišli iz drugih krajev, države ali iz tujine? c) Ali timsko delo zaposlenih predstavlja vzor za sodelovanje med učenci? d) Ali se zaposleni, učenci in starši/skrbniki med seboj vljudno in prijazno pozdravljajo? č) Ali so vsi zaposleni dobri poslušalci? e) Ali se zaposleni, učenci, starši/skrbniki in ravnatelj trudijo, da bi si zapomnili imena drug drugega? d) Ali so zaposleni v dobrih medsebojnih odnosih? f) Ali se ljudem z obiskom šole dvigne razpoloženje? e) Ali se zaposleni zanimajo za življenje in delo drug drugega? g) Ali se zdi, da je kakovost odnosov pomembnejša za to, da se ljudje počutijo dobrodošle, kot pa f) Ali vsi zaposleni, tako pedagoški kot nepedagoški delavci, radi delajo skupaj? kakovost zgradb in opreme? g) Ali se zaposleni med seboj spoštujejo, ne glede na njihovo vlogo in status? h) Ali je šola prijazna do vseh učencev iz lokalnih skupnosti, ne glede na njihove finančne razmere, h) Ali zaposleni spoštujejo drug drugega ne glede na spol, spolno usmerjenost, etnično pripadnost ali družinske okoliščine, poreklo in dosežke? 'posebne potrebe'? i) Ali je šola pripravljena sprejeti tiste, ki so se morda soočili z izključenostjo in diskriminacijo, kot so i) Ali se vsi zaposleni počutijo cenjene in podprte? osebe, ki se veliko selijo, begunci, prosilci za azil in učenci s posebnimi potrebami? j) Ali zaposleni sodelujejo v razmišljujočem dialogu in ne v tekmovalni razpravi? j) Ali šolski dokumenti (npr. LDN), obvestila in prikazi (npr. panoji, ekrani) odražajo, da so ljudje s k) Ali se pripozna prispevek ljudi iz lokalnega okolja k razvoju šolske kulture? poreklom in identitetami, ki trenutno niso zastopani v šoli, dobrodošli? l) Ali zaposleni, ki prihajajo iz šolskega okoliša, menijo, da je njihovo lokalno znanje cenjeno? k) Ali je iz informacij, ki so na voljo staršem/skrbnikom in prijaviteljem za zaposlitev, jasno razvidno, m) Ali se vsi zaposleni počutijo dobrodošle na družabnih dogodkih celotne šole? l) Ali so šolske informacije dostopne vsem, na primer s prevodom v Braillovi pisavi, zvočnem zapisu o) Ali se pomembnim življenjskim dogodkom zaposlenih, kot so rojstva, rojstni dnevi, smrti, poroke, ali velikem tisku, kadar je to potrebno? posveča enaka pozornost ne glede na vlogo in status? da je za šolo pomembno, da vključuje učence in zaposlene različnega porekla in interesov? n) Ali si strokovni delavci redno izmenjujejo ideje o aktivnostih v razredu in zunaj njega? m) Ali so po potrebi na voljo tolmači znakovnega jezika in drugih maternih jezikov? p) Ali so vsi zaposleni vabljeni na sestanke, ali se jih udeležujejo in k njim tvorno prispevajo? n) Ali vhodna avla z napisi in prikazi odraža vse člane šole in njenih skupnosti? r) Ali se zaposleni počutijo udobno, ko na sestankih izražajo svoje nestrinjanje? o) Ali prikazi povezujejo šolo z drugimi deli države in sveta? s) Ali se zaposleni dobro počutijo, ko sprašujejo za nasvete o poučevanju in učenju? p) Ali se znaki in prikazi izogibajo žargonu in klišejem? š) Ali se zaposleni brez zadreg pogovarjajo s sodelavci o težavah, ki jih imajo v odnosih z učenci? r) Ali obstajajo pozitivni protokoli za sprejemanje novih učencev in delavcev šole ter obeleženje t) Ali zaposleni opazijo, da so njihovi sodelavci pod stresom oz. imajo druge težave, in jim ponudijo njihovega odhoda, kadar koli se to zgodi in kdor koli pri tem sodeluje? podporo? s) Ali imajo učenci občutek, da so šolski prostori tudi njihovi? u) Ali se o težavah pri sodelovanju med zaposlenimi razpravlja in se jih konstruktivno rešuje? š) Ali učenci, starši/skrbniki, zaposleni in člani skupnosti čutijo pripadnost šoli? v) Ali zaposleni razmišljajo o tem, kako premagati ovire pri sodelovanju, ki nastanejo, ko nekateri zaposleni zapustijo šolo ali se jim pridružijo novi? z) Ali se zaposleni zavzemajo drug za drugega, če jih drugi sodelavci ustrahujejo? ž) Ali so redno in začasno zaposleni spodbujani k aktivnemu sodelovanju v življenju šole? aa) Ali se spodbuja sindikate, da prispevajo k življenju šole? A1: Grajenje skupnosti A1: Grajenje skupnosti A1.3 Učenci si medsebojno pomagajo. A1.4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. B1.7 Vsem novim učencem pomagamo pri uvajanju v šolo. A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. C2.5 Učenci se učijo drug od drugega. C2.8 Discipliniranje temelji na medsebojnem spoštovanju. a) Ali se učenci zanimajo za življenje drug drugega in za to, kaj se drug od drugega naučijo? a) Ali so vsi spoštljivo nagovorjeni z imenom, s katerim želijo biti nagovorjeni, b) Ali učenci in odrasli (zaposleni, starši in drugi odrasli, ki so kakor koli povezani s šolo) prepoznavajo in s pravilno izgovorjavo? ovire za boljše sodelovanje učencev? b) Ali so vsi poimenovani z zaimkom za spol, za katerega želijo, da ga drugi uporabljajo zanje? c) Ali učenci razumejo, kako sprejemanje in spoštovanje drugih pomaga, da se dobro počutijo? c) Ali zaposleni na učence gledajo kot na enakovredna človeška bitja in ne kot na manjvredna bitja? č) Ali se aktivno spodbujajo podporna prijateljstva? č) Ali učenci na zaposlene gledajo kot na človeška bitja, kot so sami, in ne kot na sovražnike d) Ali učenci razumejo, da prava prijateljstva ne zahtevajo tekmovanja in da si prijateljev ni treba 'lastiti'? ali zatiralce? e) Ali učenci vabijo druge v svojo igro, ko opazijo, da se med odmorom oz. kosilom nimajo s kom d) Ali učenci in odrasli spoštujejo potrebe drug drugega po zasebnosti? pogovarjati ali igrati? e) Ali učenci in odrasli spoštujejo lastnino drug drugega? f) Ali vsi zaposleni med odmori ter pred poukom in po njem spodbujajo vzpostavljanje odnosov med f) Ali vsaj nekdo od zaposlenih na šoli dobro pozna slehernega učenca? učenci? g) Ali učenci zaznavajo, da jih imajo učitelji in drugi zaposleni na šoli radi? g) Ali učenci razumejo, kako gledati na stvari z vidika druge osebe? h) Ali učenci spoštljivo ravnajo z vsemi zaposlenimi, ne glede na njihovo vlogo v šoli? h) Ali se učenci tudi izven šole ukvarjajo z aktivnostmi, ki so jih skupaj razvijali v šoli? i) Ali učenci pomagajo zaposlenim, kadar jih ti prosijo za pomoč? i) Ali učenci iščejo pomoč drug pri drugem? j) Ali učenci samoiniciativno ponudijo pomoč, ko vidijo, da je potrebna? j) Ali se učenci zavedajo, kako lahko pomagajo drugim in kako lahko drugi pomagajo njim? k) Ali zaposleni in učenci skrbijo za fizično okolje šole? k) Ali učenci z veseljem delijo svoje znanje in spretnosti? l) Ali so osnovni prostori za učence in odrasle, kot so stranišča, tuši in omarice, urejeni in snažni? l) Ali učenci drug drugemu nudijo pomoč, kadar menijo, da je potrebna, ne da bi pričakovali kaj v m) Ali učenci vedo, na koga se lahko obrnejo, če imajo težave? zameno? n) Ali učenci vedo, da bodo slišani, ko bodo zaupali svoje težave? m) Ali učenci vljudno zavrnejo pomoč, če je ne potrebujejo? 51 o) Ali učenci zaupajo, da bodo v primeru težav dobili pomoč? n) Ali se učenci veselijo dosežkov drug drugega? p) Ali so vsi zaposleni obravnavani kot učeče se osebe, ki lahko predstavljajo zgled? o) Ali so na razstavah predstavljeni tako skupni dosežki učencev kot njihovi individualni dosežki? r) Ali se pomembnim dogodkom, kot so rojstva, poroke, partnerske zveze, smrti in bolezni, razveze, p) Ali učenci cenijo prizadevanja drugih učencev, ne glede na njihovo raven dosežkov? prenehanje življenjske skupnosti, ločitve in bolezni, nameni ustrezna pozornost? r) Ali učenci razumejo, da se od različnih učencev lahko pričakuje različna stopnja upoštevanja šolskih s) Ali se pri(po)znava, da ima vsakdo, ne le pripadniki 'etničnih manjšin', svojo kulturo oz. kulture? pravil? š) Ali se pri(po)znava, da različne kulture in verovanja zahtevajo različno stopnjo spoštovanja tradicij s) Ali učenci obvestijo kogar koli od zaposlenih na šoli, ko oni sami ali kdo drug potrebuje pomoč? in obredov? š) Ali učenci zaznavajo, da se spori med njimi obravnavajo pravično? t) Ali lahko učenci in odrasli pričakujejo podporo in razumevanje, da so kakšen dan prizadeti, t) Ali se učenci naučijo reševati spore, ki nastanejo med njimi? depresivni ali jezni? u) Ali se učenci naučijo zagovarjati tiste, za katere menijo, da so jih drugi učenci oz. odrasli obravnavali u) Ali zaposleni, ko se počutijo razdraženo ali nerazpoloženo, z učenci še naprej govorijo spoštljivo? nepravično? v) Ali je sprejemljivo, da se negativna osebna čustva do drugih izrazijo zasebno z namenom, da bi jih premagali? z) Ali zaposleni in učenci spoštujejo zaupnost zasebnih pogovorov, razen če bi to povzročilo škodo drugemu oz. drugim? A1: Grajenje skupnosti A1: Grajenje skupnosti A1.5 Strokovni delavci na šoli sodelujejo s starši/skrbniki. A1.6 Zaposleni dobro sodelujejo z vodstvom in svetom šole. B1.1 Za šolo je značilen participativni razvojni proces. A1.2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. C1 Glej tudi kazalnike C1 (Povezovanje na lokalni in globalni ravni). A1.5 Strokovni delavci sodelujejo s starši/skrbniki. a) Ali starši/skrbniki in zaposleni spoštujejo drug drugega ne glede na njihov socialno-ekonomski a) Ali zaposleni srečujejo vodstvo in člane sveta šole in jih (s)poznajo? status? b) Ali so v šoli objavljene slike vodstva šole oz. članov sveta šole in je predstavljen program razvoja b) Ali vsi starši/skrbniki zaznavajo, da šola ceni njihove učence? šole? c) Ali zaposleni prepoznavajo, da starši/skrbniki cenijo njihovo delo? c) Ali ravnatelj in svet šole dobi informacije, ki jih potrebuje za razumevanje svoje vloge in opravljanje č) Ali so starši/skrbniki dobro obveščeni o dogajanju na šoli? svojega dela? d) Ali so starši/skrbniki jasno in nemudoma obveščeni, ko se v šoli pojavi težava, ki vzbuja veliko č) Ali ravnatelj in člani sveta šole razumejo, kako je šola organizirana? zaskrbljenost? d) Ali zaposleni in ravnatelji poznajo svojo vlogo in pristojnosti ter se o njih strinjajo? e) Ali imajo starši/skrbniki različne možnosti za sodelovanje v šoli? e) Ali učenci in vse kategorije zaposlenih seznanijo novega ravnatelja oz. svet šole s šolo in njenim f) Ali so različni prispevki staršev/skrbnikov k delovanju šole enako cenjeni? delovanjem? g) Ali zaposleni uporabljajo svoje starševske izkušnje, da bi izboljšali odnose s starši/skrbniki učencev f) Ali svet šole odraža sestavo šolskih skupnosti? v šoli? g) Ali si člani sveta šole prizadevajo odpraviti morebitne statusne razlike med njimi? h) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi za učenčeve težave krivili dejstvo, da prihaja iz 'enostarševske h) Ali je prispevek vseh članov vodstva oz. sveta šole enako cenjen? družine' ali 'razpadlega doma'? i) Ali so sestanki sveta šole dobro vodeni, s predvidenim časom za posamezne točke, vključno z i) Ali zaposleni cenijo podporo, ki jo učenci dobijo od staršev/skrbnikov, ne glede na to, ali živijo z morebitnimi drugimi zadevami, in dogovorjenim časom konca? obema staršema ves čas ali ne? j) Ali so sestanki z ravnateljem prijetni? j) Ali zaposleni spoznavajo različne oblike družinskega življenja? k) Ali ravnatelj oz. vodstvo šole drugim pripoveduje o zadovoljstvu, ki ga prinaša delo, da bi se tako k) Ali se zaposleni in starši/skrbniki dogovarjajo o tem, kako želijo biti nagovorjeni? povečalo število posameznikov, ki želijo postati ravnatelji? l) Ali se zaposleni izogibajo uporabi splošnega izraza 'mama' ali 'oče' za nagovor ali pogovor o starših? l) Ali se sodelujoče na sestankih spodbuja, da izpostavijo problematična vprašanja, tudi če niso bila m) Ali starši/skrbniki vedo, na koga se lahko obrnejo, če se želijo pogovoriti o težavah? predhodno vključena na dnevni red, in se jim nameni dovolj časa? n) Ali starši/skrbniki menijo, da so njihove skrbi obravnavane resno? m) Ali sta na voljo hrana in pijača za tiste, ki pridejo na srečanje lačni in žejni? o) Ali so vsi starši/skrbniki povabljeni k pogovoru in obveščeni o otrokovi vzgoji in izobraževanju? n) Ali sestanki z ravnateljem oz. svetom šole spodbujajo participacijo vseh članov? p) Ali so člani razširjene družine prepoznani kot osebe, ki prispevajo k vzgoji in izobraževanju otrok? o) Ali člani sveta šole, ki so hkrati zaposleni na šoli, čutijo svobodo pri izražanju neodvisnega mnenja? r) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi se obrnili na starše/skrbnike le zaradi pritožb o otroku? p) Ali se odločitve po potrebi sprejemajo s tajnim glasovanjem? s) Ali obstajajo ustaljene/redne izmenjave informacij med domom in šolo? r) Ali ima ravnatelj oz. svet šole ustaljen način obiskovanja šole in sodelovanja v šolskem življenju? š) Ali obstaja prostor, kjer se lahko starši/skrbniki srečajo, izmenjajo ideje in si skuhajo skodelico čaja/ s) Ali se ravnatelj trudi spoznati učence na šoli? kave ali pripravijo hladen napitek? š) Ali so spretnosti vodenja in znanje ravnatelja znani in cenjeni? t) Ali starši/skrbniki spodbujajo druge starše/skrbnike k sodelovanju pri šolskih aktivnostih, da se t) Ali se ravnatelji počutijo vključene v pripravo in evalvacijo šolskih strategij? nihče ne bi počutil zapostavljenega ali odrinjenega? u) Ali je ravnatelj povabljen, da z zaposlenimi deli priložnosti za profesionalni razvoj? u) Ali se na srečanjih s starši/skrbniki izmenjuje spoznanja o učencih, njihovem razvoju in ne le v) Ali si zaposleni in ravnatelj delijo predstavo o tem, kako naj se šola odziva na težave, s katerimi se enostransko prenaša spoznanja zaposlenih do staršev/skrbnikov? soočajo učenci, in kako naj jim nudi podporo? v) Ali starši/skrbniki vedo, kako lahko pomagajo svojim otrokom pri učenju doma? z) Ali si zaposleni in ravnatelj prizadevajo za čim redkejšo kategorizacijo učencev kot otrok s z) Ali zaposleni omogočajo vključenost staršev/skrbnikov s tem, da omogočajo srečanja ob različnih posebnimi potrebami? časih in na različnih krajih? ž) Ali se zaposleni in ravnatelj med seboj izzovejo, če kažejo diskriminatoren odnos? ž) Ali zaposleni odpravljajo strahove, ki jih imajo starši/skrbniki pred obiskom šole in učiteljev? aa) Ali se zaposleni izogibajo ustvarjanju občutka ogroženosti staršev/skrbnikov, ki zaposlene doživljajo, da imajo višji status in/ali več znanja kot oni sami? A1: Grajenje skupnosti A1: Grajenje skupnosti A1.7 Šola je zgled demokratičnega državljanstva. A1.8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. B1.1 Za šolo je značilen participativni razvojni proces. C1 Glej tudi kazalnike C1 (Povezovanje na lokalni in globalni ravni). C1.13 Učenci preučujejo etiko, družbeno moč in vladanje. C2.6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med ljudmi. a) Ali se v šoli vsi trudijo za dobre medsebojne odnose in biti dobri državljani? a) Ali se povezave odraslih in učencev v šoli z drugimi po svetu uporabljajo kot izhodišče za širjenje b) Ali zaposleni, učenci in družine namerno ustvarjajo kulturo participacije in sodelovanja? razumevanja globalnih povezav? c) Ali se učenci urijo v aktivnem državljanstvu, drug z drugim in z odraslimi? b) Ali je položaj šole z različnih zgodovinskih in geografskih vidikov, njene lokalne, nacionalne in č) globalne povezave, predstavljen na informativnih površinah šole (zgodovina, pomembni učenci, Ali zaposleni izražajo navdušenje nad aktivno participacijo učencev in odraslih v šoli? d) pobratene šole, mednarodno sodelovanje …)? Ali učenci in odrasli dejavno sodelujejo v učilnicah, zbornicah, na šolskih površinah, pred poukom in po njem, na razstavah in šolskih prireditvah? c) Ali učenci spoznajo, kako se povezave med ljudmi po svetu spreminjajo skozi čas? e) č) Ali se učenci zavedajo, kako življenje ljudi v enem delu sveta vpliva na življenje ljudi v drugem delu Ali učenci in odrasli enako razumejo pomen demokracije? f) sveta? Ali učenci in odrasli razmišljajo o tem, v kolikšni meri njihova šola spodbuja demokratično participacijo? d) Ali učenci raziskujejo globalne vplive na to, kaj se učijo, katere besede uporabljajo, kakšno likovno h) časopise in knjige berejo ter katere športe in igre igrajo oz. spremljajo? Ali šola slavi napredek pri priznavanju otrokovih oz. človekovih pravic in demokracije, vključno s e) g) umetnost gledajo, kakšno glasbo poslušajo, koliko energije porabijo, kakšno hrano jedo, katere Ali ima šola javne forume, na katerih odrasli in učenci redno izmenjujejo svoje ideje? ključnimi dogodki v svoji zgodovini? Ali odrasli in učenci v vsakodnevnih dejavnostih odražajo, da so 'državljani sveta'? i) f) Ali so učenci dobri sosedje ljudem, ki pridejo v njihovo državo iz drugih delov sveta? Ali je predviden čas, da se razredi in celotna šola redno udeležujejo glasovanja o vprašanjih, ki so pomembna za šolo? g) Ali učenci raziskujejo naravo konstruktivnih in zatiralskih odnosov med državami? j) h) Ali se učencem pomaga razumeti pomen rasizma in ksenofobije ter kako vplivata na odnos med Ali imajo vsi učenci možnost sodelovati v šolskem svetu ali otroškem parlamentu? k) narodi in državami? Ali vsi učenci lahko opravljajo dela, ki prispevajo k razvoju šole? i) Ali se učenci učijo o tem, kako so države povezane prek trgovine? Sodelovanje med šolami Dela lahko vključujejo: j) Ali odrasli in učenci preučujejo možnosti za etičnost svojih nakupov? k) Ali je šola zavezana pravični trgovini pri svojih nabavnih in bančnih aktivnostih? Razgovori za službo Recikliranje l) Ali se učenci učijo o tem, kaj se zgodi s posojili in pomočjo ekonomsko revnim državam? Obisk lokalne skupnosti Jezikovni ambasadorji Reševanje sporov, vrstniška m) Ali učenci ugotavljajo, v kolikšni meri odnosi med državami temeljijo na zavezanosti vrednotam Kompostiranje mediacija enakosti, participacije in nenasilja? Skrb za knjižnico n) in pospravljanje hrane Kuhanje, strežba Vračanje izgubljenih predmetov Ali učenci spoznajo pomembnost trgovine z orožjem v svoji državi? Skrb za šolske živali o) Ali učenci razumejo, kako lahko aktivnosti podjetij in bank ter vlad pozitivno in negativno vplivajo Šolsko vrtnarjenje Skrb za šolski ribnik na življenja ljudi po vsem svetu? Razvoj/urejanje šolskih površin Ustvarjanje umetnosti Šolski vodniki p) Ali je šola povezana oz. pobratena s kakšno šolo, ki deluje v zelo drugačnih ekonomskih razmerah, Spremljanje porabe energije na nacionalni in/ali mednarodni ravni? Skrb za šolske zbirke Skrb za oder Tehnična pomoč r) Ali šola zagotavlja, da odnosi z odraslimi in učenci iz katere koli pobratene šole temeljijo na Uprizarjanje iger enakosti, spoštovanju in razvijanju dialoga, ne pa na dobrodelnosti? Organizacija šolske pošte Povečanje biotske raznovrstnosti Dokumentiranje živalskih in Poučevanje šaha s) Ali je šola povezana s šolo v drugem kraju v lastni državi, bodisi v mestu ali na podeželju? Vodenje igre ptičjih obiskovalcev šole Sajenje dreves Ustvarjanje in poučevanje na Dokumentiranje šolske področju umetnosti Zmanjšanje količine odpadkov, zgodovine npr. kosila brez odpadkov Ustvarjanje/pisanje za šolski časopis Sprejemanje novo zaposlenih/ Medvrstniška pomoč sprejemanje obiskovalcev Zagotavljanje zabave v skupnosti Branje drugim Delo za šolske medije (glasilo, radio, šolske kronike) A1: Grajenje skupnosti A1: Grajenje skupnosti A1.9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine A1.10 Šola in lokalne skupnosti se vzajemno razvijajo. doživljanja spola.* A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. C1 Glej tudi kazalnike C1 (Povezovanje na lokalni in globalni ravni). C1.6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. C2.14 Viri v okolici šole so (sestavni) del vzgojno-izobraževalnega procesa. a) Ali se odrasli in učenci zavedajo, da se vsi ne identificirajo zgolj z moškim ali ženskim spolom? a) Ali šola izvaja aktivnosti za povezovanje z okoliškimi skupnostmi, vključno s starejšimi ljudmi, b) Ali zaposleni razmišljajo o kompleksnosti lastne identitete kot spolnih bitij? invalidi, lokalnimi trgovinami in podjetji ter različnimi manjšinskimi etničnimi skupinami? c) Ali se zaposleni čutijo sposobne učencem omogočiti, da svobodno razvijajo svoj družbeni spol na b) Ali šola pri podpiranju aktivnosti kurikula uporablja različne izkušnje lokalnih prebivalcev? načine, ki jim pomagajo, da se počutijo čimbolj sproščene? c) Ali šolski časopis izpostavlja lokalne prebivalce, dogodke in podjetja? č) Ali učenci spoznajo, da so lahko moškega ali ženskega spola ali trans spolni, ne da bi to vplivalo na č) Ali ima šola koledar praznovanj in posebnih interesnih dni ali tednov aktivnosti, ki jih deli z lokalnimi njihovo vedenje, izražanje čustev, interesov in odnosa do dosežkov? skupnostmi? d) Ali odrasli razpravljajo o tem, v kolikšni meri jih določajo stereotipna stališča o spolnih vlogah in d) Ali lokalne skupnosti enakopravno sodelujejo v šoli, ne glede na socialno-ekonomski status, vero ali kako lahko izražanje takšnih stališč omejuje načine, na katere učenci izražajo svoj spol? narodnost? e) Ali se odrasli in učenci izogibajo temu, da bi druge ljudi, na podlagi binarnosti družbenega spola, e) Ali ljudje v lokalnih skupnostih čutijo, da je šola 'njihova', tudi če nimajo otrok v šoli? označevali kot »fantovske« ali »punčkaste«? f) Ali šola organizira glasbene, dramske in plesne prireditve ter umetniške razstave za ljudi iz okoliških f) Ali odrasli in učenci sodelujejo pri iskanju načinov za zmanjšanje prevelike zastopanosti dečkov skupnosti? med učenci, ki veljajo za 'poredne' ali imajo učne težave? g) Ali šola organizira tečaje, kot so umetnost, jezik, pismenost in računanje, če je to želja staršev oz. g) Ali imajo odrasli in učenci besednjak za pogovor o spolu, raznolikosti spolnih identitet, članov lokalne skupnosti? neopredeljenosti in spremenljivosti? h) Ali šola prispeva k dogodkom, ki jih organizirajo lokalne skupnosti? h) Ali so šolske evidence (redovalnice, matične knjige) urejene po abecednem redu in ne glede na i) Ali je šola seznanjena z obstoječimi razvojnimi načrti lokalnih skupnosti, h katerim lahko prispeva? spol učencev? j) Ali se šola pri načrtovanju svojega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi posvetuje z lokalnimi i) Ali se imajo učenci možnost ukvarjati s športi, pri katerih so zastopani različni spoli? prebivalci, vključno s svetniki, občinskimi in mladinskimi delavci, policijo in lokalnimi dobrodelnimi j) Ali odrasli in učenci izpodbijajo ideje, da bi morali imeti moški in ženske različne vloge v šoli, pri organizacijami? drugem delu, pri skrbi za otroke ali pri opravljanju gospodinjskih opravil? k) Ali šola sodeluje pri zagotavljanju zdravstvenih storitev in storitev socialnega dela za k) Ali je delo odraslih in učencev kot skrbnikov cenjeno, ne glede na njihov spol? lokalno prebivalstvo? l) Ali zaposleni izobražujejo vse spole o tem, da je biti starš/skrbnik majhnih otrok pogosto med l) Ali si člani lokalnih skupnosti delijo prostore z zaposlenimi in učenci, kot so knjižnica, dvorana in najpomembnejšimi in najbolj zadovoljujočimi aktivnostmi, ki jih ljudje opravljajo v kavarna? svojem življenju? m) Ali šolska prehrana temelji na lokalnih pridelovalcih in ponudnikih sadja in zelenjave? m) Ali se vsi zavedajo, da je spol pomembnejši vidik identitete nekaterih ljudi kot drugih in da se n) Ali so vsi deli lokalnih skupnosti obravnavani kot vir za šolo? v posameznikovem življenju lahko to sčasoma spremeni, tako kot se spreminja pomen vere ali o) Ali imajo lokalne skupnosti pozitiven pogled na šolo? n) Ali vrtci, osnovne in srednje šole aktivno spodbujajo zaposlovanje moških na različna r) Ali šola spodbuja lokalne prebivalce, da se prijavijo za delo v šoli? delovna mesta? s) etnične pripadnosti? p) Ali v šoli obstaja pozitiven pogled na lokalne skupnosti? Ali šola podpira projekte za izboljšanje in ohranjanje lokalnega okolja, na primer potokov, rek in o) Ali se šola izogiba spodbujanju spolno stereotipnih slogov oblačenja pri šolskih uniformah? kanalov? p) Ali zaposleni in učenci razpravljajo o kulturnih pritiskih na moške in ženske, da zakrivajo š) Ali šola sodeluje z drugimi, da bi območje v svojem kraju ohranila brez smeti in odvrženih ali odkrivajo dele svojega telesa? predmetov? s) prosto gibanje? u) Ali šola pomaga pri razvoju lokalnih zelenih površin s sajenjem dreves ali setvijo semen? Ali se učence odvrača od tega, da bi en spol ali obliko moškosti oz. ženskosti obravnavali r) Ali so vsi učenci spodbujani, da prihajajo v šolo v oblačilih in obutvi, ki jim omogočajo t) Ali šola spodbuja sajenje dreves? kot pomembnejšo od druge? *Vsak posameznik spol doživlja po svoje, učenci in odrasli pa se učijo, kako na to spoštljivo in razumevajoče odgovoriti. A1: Grajenje skupnosti A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A1.11 Strokovni delavci povezujejo dogajanje na šoli A2.1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. z življenjem učencev v domačem okolju. A1.5 Strokovni delavci sodelujejo s starši/skrbniki. Povezanost z vsemi drugimi kazalniki. B1.7 Vsem novim učencem pomagamo pri uvajanju v šolo. C1 Glej tudi kazalnike C1 (Povezovanje na lokalni in globalni ravni). a) Ali zaposleni, ravnatelji, starši/skrbniki in učenci namenjajo čas pogovoru o vrednotah, njihovih C2.4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. posledicah za delovanje, lastni lestvici vrednot in o tem, kako se razlikujejo med posamezniki? b) Ali so vrednote razumljene kot tiste, ki se razkrivajo zlasti z dejanji in ne z besedami? a) Ali se zaposleni zavedajo raznolikosti domačih kultur in družinskih okoliščin učencev? c) Ali se vsi v šoli zavzemajo za enakost vrednot vseh ljudi in za participacijo vseh? b) Ali se zaposleni zavedajo, da se nekateri učenci v šoli počutijo bolj domače kot drugi? č) Ali odrasli in učenci raziskujejo vrednote, na katerih temeljijo njihovi načini dela in delovanja v šoli? c) Ali odrasli in učenci pri(po)znavajo, da lahko ljudje doživljajo hudo nelagodje, kadar se ne spoštuje d) Ali se odrasli in učenci izogibajo domnevi, da imajo vsi v skupnosti enake vrednote? njihove kulture in identitete? e) Ali se zavedamo, da sta za odkrito izražanje vrednot, ki so podlaga za naša dejanja, potrebna praksa č) Ali zaposleni poskrbijo, da vsi učenci vidijo, kako se v šoli, v gradivih in na razstavah ter pri učnih in zaupanje? aktivnostih, ki se jih skuša povezati z domačim znanjem, odražata njihova lastna kultura in poreklo? f) Ali se zavedamo, da je strinjanje z vrednotami običajno le delno, saj se lahko razlike v pogledih, d) Ali se šole zavedajo, da je za nekatere učence šola v primerjavi z domom varno zatočišče? na primer glede participacije in enakosti, pokažejo, ko se v pogovorih poglobimo v pojmovanje e) posamezne vrednote? Ali se zaposleni zavedajo, da lahko učenci doma izkazujejo spretnosti in interese, ki jih v šoli ne kažejo, kot so pripovedovanje, šaljenje, skrb, upravljanje, kuhanje, branje, štetje, oblikovanje, g) Ali se zaposleni, učenci, starši/skrbniki in ravnatelji na splošno strinjajo z okvirom vrednot, ki ga je izdelovanje, zbiranje in gojenje rastlin? mogoče uporabiti pri oblikovanju aktivnosti v šoli? f) h) Ali dogovorjeni okvir vrednot v Indeksu uporabljamo za preprečevanje pritiskov od zunaj (ki nas Ali si zaposleni prizadevajo učencem omogočiti, da vse svoje znanje in spretnosti, ki jih pokažejo doma, vključujejo v svoje učenje in odnose v šoli? lahko silijo, da bi ravnali skladno z drugačnimi vredntami)? g) Ali se zaposleni in učenci zavedajo, da je za spoznavanje druge osebe potrebno zanimanje za i) Ali zaposleni premišljujejo o svojih praksah z vidika skupnih vrednot in predlagajo spremembe, če začetek dialoga z njo, ne pa podrobno predhodno poznavanje njene kulture ali posebnih domačih ugotovijo neskladje? razmer? j) Ali razumemo, da dogovorjeni okvir vrednot lahko uporabljamo za usklajevanje nasprotujočih si h) Ali zaposleni kdaj preizprašujejo, da so učne aktivnosti, ki jih pripravljajo, smiselne predvsem za interesov (npr. kadar participacija enega otroka ovira participacijo drugega)? učence, ki so podobni njim samim (brez premisleka o drugačnih izkušnjah)? k) Ali odrasli in učenci opozarjajo na dejanja v šoli in zunaj nje, ki niso skladna z dogovorjenim okvirom i) Ali se zaposleni, ki prihaja od drugod, zaveda, da ga lahko odrasli in učenci z lokalnega območja vrednot? vidijo kot obiskovalca skupnosti? l) Ali se spremembe v šoli izvajajo skladno z dogovorjenim okvirom vrednot? j) Ali se zaposleni izogibajo sklepanju o zmožnostih in prepričanjih posameznega učenca na podlagi m) Ali razprave presegajo navedbe ključnih vrednot in se ukvarjajo s kompleksnostjo njihovih njegovega porekla? pomenov? k) Ali odrasli in učenci prepoznajo morebitno nelagodje tistih, ki so se odselili od družine in/ali n) Ali zaposleni in učenci povezujejo povzetek oz. zgolj navajanje šolskih vrednot s podrobnejšim prijateljev? razumevanjem? l) Ali odrasli in učenci prepoznavajo občutke kulturne razseljenosti, ki jih lahko občutijo nekateri o) Ali se raziskujejo omejitve idej o nacionalnih, globalnih ali zahodnih vrednotah? posamezniki, ki so se pridružili šoli, na primer begunci in prosilci za azil? p) Ali šola objavlja svoje vrednote in spodbuja druge, da sodelujejo z zaposlenimi in učenci na podlagi m) Ali kultura šole odraža mešanico spolov, socialno-ekonomskih slojev, narodnosti, dediščine, vrednot, dogovorjenih v šoli? družinskih razmerij in spolnih usmeritev učencev, staršev/skrbnikov in zaposlenih? r) Ali dogovorjeni okvir vrednot velja enako za odrasle in učence? n) Ali so pomembni dogodki v življenju učencev pripoznani na način, ki spoštuje njihovo kulturo? s) Ali velja, da se moramo vsi potruditi, če želimo delovati skladno s svojimi vrednotami? o) Ali se upoštevajo kulturne norme in osebne preference glede zasebnosti pri prhanju in kopanju? š) Ali razumemo, da imajo lahko močan okvir vrednot tako nereligiozni (ateistični) posamezniki kot p) Ali zaposleni spodbujajo učence, da se vključujejo v aktivnosti, dogodke in krožke v domačem tudi pripadniki različnih ver? kraju, tudi če se šolajo drugje? t) Ali razumemo, da vera ali določeno politično stališče ne zagotavljata inkluzivnih vrednot? u) Ali posamezniki povezujejo svoje vedenje zunaj šole z vedenjem v šoli? v) Ali razumemo, da so posledice nekaterih vrednot, kot sta enaka skrb za vse in spodbujanje upanja v prihodnost, del poklicnih dolžnosti zaposlenih? A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2.2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. A2.3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti planeta Zemlje. A2.3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti planeta Zemlje. A2.2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. C1.7 Učenci spoznavajo Zemljo, Osončje in vesolje. a) Ali šola spodbuja prepričanje, da ima vsakdo pravice in so pravice za vse enake? C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. b) Ali spodbujamo spoštovanje pravic pri (skozi) medsebojnih interakcijah odraslih in učencev? c) Ali razumemo, da pojem pravic predpostavlja skupen sklop vrednot, ki se nanašajo na enakost, a) Ali odrasli in učenci priznavajo pravice narave, tako žive kot nežive? sočutje in spoštovanje raznolikosti? b) Ali odrasli in učenci raziskujejo pomen okoljske trajnostnosti z vidika kontinuitete in nemotenega č) Ali velja, da je pravice posameznika mogoče omejiti le, če bi njihovo uveljavljanje lahko neposredno razvoja vrst, ekosistemov in pokrajin? kršilo pravice drugega? c) Ali odrasli in učenci razmišljajo o Splošni deklaraciji o pravicah matere Zemlje (oglejte si izvleček na d) Ali se zavedamo, da omejevanje pravic osebe, katere dejanj ne odobravamo (na primer volilna strani 210–211)? pravica zapornika), zmanjšuje spoštovanje pravic vseh? č) Ali se odrasli in učenci zavedajo, kako odvisni so od blaginje planeta? e) Ali učenci in odrasli vidijo zavezanost pravicam kot način enakega spoštovanja vseh, ne glede na d) Ali odrasli in učenci sprejemajo dolžnost skrbnega ravnanja z morji in kopnim na planetu? njihovo poreklo, mnenja in identiteto? e) Ali odrasli in učenci razmišljajo o stališču, da naj bi bila Zemlja namenjena temu, da jo ljudje krotijo, f) Ali se osnovne pravice razumejo kot pravica do hrane, obleke, zavetja, oskrbe, izobraževanja, izkoriščajo in osvajajo? varnosti, svobodnega izražanja mnenj, plačanega dela, sodelovanja pri odločanju ter spoštovanja f) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, da bi morali ljudje živeti v harmoniji z Zemljo, skupaj z identitete in dostojanstva? drugimi vrstami in naravnimi tvorbami na tem planetu? g) Ali se učenci učijo o zgodovini suženjstva in obsegu njegove nadaljnje prisotnosti v svoji državi in g) Ali si odrasli in učenci sami ustvarijo svoje mnenje o odnosu do Zemlje? po svetu? h) Ali se odrasli in učenci pogovarjajo o tem, da je treba gospodarstvo in dobiček razvijati le v obsegu, h) Ali učenci spoznajo sedanje in pretekle kampanje za človekove pravice v svoji državi in po svetu? ki ohranja zdravje planeta? i) Ali se učenci naučijo, kako lahko prispevajo h kampanjam za človekove pravice? i) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, da bi ljudje za preživetje potrebovali več planetov Zemlja, če j) Ali šola povezuje nacionalno in globalno pravičnost z idejo pravic? bi vsi uživali toliko kot najbogatejši narodi? k) Ali se učenci naučijo, kako bi se svet spremenil, če bi bilo manj nepravičnosti? j) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, da so nekateri viri planeta omejeni, izobraževanje, kultura, l) Ali je pojem pravic povezan z idejo globalnega državljanstva? glasba, igre, informacije, prijateljstvo in ljubezen pa ne? m) Ali se razume, da neenakosti v družbi posameznikom onemogočajo uveljavljanje njihovih pravic? k) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, da bi bilo treba ravnanje, ki onesnažuje, pretiran razvoj in n) Ali se razume, da pravice pogosto niso priznane? ogrožanje življenja opredeliti kot mednarodni zločin? o) Ali je v šoli raziskan obseg lakote in bolezni, ki ga je mogoče preprečiti? l) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, da bi moralo biti onesnaževanje Zemlje in vode kaznivo, p) četudi morda neposredno ne škodi ljudem? Ali učenci poznajo dokumente o človekovih pravicah, kot sta Splošna deklaracija o človekovih pravicah in Konvencija o otrokovih pravicah (oglejte si seznam na strani 208)? m) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, kdo si lahko lasti zemljo, morja, reke in jezera na Zemlji? r) Ali odrasli in učenci razmišljajo, v kolikšni meri je mogoče izboljšati vsebino dokumentov o n) Ali odrasli in učenci upoštevajo zgodovinske pravice do uporabe zemlje avtohtonih prebivalcev, ki človekovih pravicah? niso imeli formalnih lastniških pogodb? s) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, kako je podpora človekovim pravicam vključena v nacionalno o) Ali odrasli in učenci razmišljajo o posledicah izgube dostopa do skupnih zemljišč, ki si jih delijo zakonodajo? državljani v svoji državi in drugod? š) Ali se učenci zavedajo zlorab človekovih pravic v svojih in drugih državah, tudi tam, kjer vlade p) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, kdo si lasti ali trdi, da je lastnik zraka in vode? podpisujejo dokumente o človekovih pravicah in se z njimi očitno strinjajo? r) Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, kako lahko ljudje nasprotujejo onesnaževanju okolja in kaj se t) Ali razumemo, da imajo vsi učenci pravico obiskovati svojo lokalno šolo ali eno od lokalnih šol? zgodi, ko to storijo? u) Ali se učenci in odrasli zavzemajo za druge, ki so v šoli deležni nepravičnega ravnanja? s) Ali odrasli in učenci razmišljajo o posledicah zaveze vsake generacije, da bo prihodnjim generacijam v) predala cvetoč planet? Ali učenci in odrasli najdejo načine, da se zavzamejo za tiste, ki so nepravično obravnavani na nacionalni in mednarodni ravni? š) Ali se za kazniva dejanja proti prihodnjim generacijam štejejo tista, ki ogrožajo njihovo zdravje, z) preživetje in varnost, resno škodujejo okolju, izčrpavajo vire, sekajo gozdove ter ogrožajo Ali se pomen pravic uporablja za spopadanje z neenakostmi in predsodki, kot so spolna in socialno- ekonomska diskriminacija, rasizem, islamofobija, diskriminacija zaradi invalidnosti, homofobija in preživetje drugih vrst in ekosistemov? transfobija? t) Ali odrasli in učenci razmišljajo o ekološkem dolgu, ki ga sedanje generacije dolgujejo planetu in ž) prihodnjim generacijam ter ga morajo poravnati? Ali svet šole pomaga pri promociji Konvencije o otrokovih pravicah? u) Ali se odrasli in učenci zavedajo, da imajo večji dolg do planeta tisti, ki so največ porabili? v) Ali odrasli in učenci razmišljajo o točkah preloma, o tem, kako ima lahko majhno dodatno onesnaženje kopnega, morja in zraka nesorazmerne posledice? A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2.4 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. A2.5 Pričakovanja do vseh učencev so visoka. A2.1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. C2.2 Učne aktivnosti spodbujajo participacijo vseh učencev. C2.7 Preverjanje in ocenjevanje znanja spodbuja dosežke vseh učencev. a) Ali inkluzivnost razumemo kot neskončen proces povečanja participacije vseh? C2.12 Domače naloge so zastavljene tako, da pripomorejo k znanju vsakega učenca. b) Ali participacijo razumemo kot preseganje dostopa do življenja in učenja v sodelovanju ter medsebojnem spoštovanju identitet? a) Ali imajo vsi odrasli in učenci občutek, da so v njihovi šoli mogoči najvišji dosežki? c) Ali inkluzivnost razumemo kot načelen pristop k razvoju vseh vidikov šole, vzgoje in izobraževanja b) Ali se vsi učenci in odrasli zavedajo, da ni omejitev, kaj lahko dosežejo? ter širše družbe? c) Ali se zaposleni zavedajo, da si je treba prizadevati preprečiti nizka pričakovanja do učencev, ki č) Ali se inkluzivnost nanaša na to, kako je mogoče razviti šole, družine, okolja in širšo družbo, da bi živijo v revščini, so v nadomestnem varstvu (rejništvo, zavodsko varstvo, posvojitev), se veliko spodbujali in ohranjali participacijo, kot tudi na spodbujanje participacije posameznikov? selijo, se učijo slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, in učencev, ki so razvrščeni v kategorijo d) Ali je inkluzivnost povezana s participacijo odraslih in učencev? 's posebnimi potrebami'? e) Ali gre pri inkluzivnosti za vse, ne le za učence s posebnimi potrebami? č) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi vzgojo in izobraževanje učencev z največjimi ovirami pri f) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi ovire pri učenju in participaciji videli v primanjkljajih in učenju in participaciji dodelili najmanj usposobljenim in izkušenim učiteljem? motnjah učencev? d) Ali odrasli in učenci razumejo, koliko več dosežejo, če se počutijo cenjene zaradi tega, kar počnejo g) Ali se zavedamo, da se lahko vsakdo sreča z ovirami pri učenju in participaciji? in kdo so? h) Ali se zavedamo, da se ovire pri učenju in participaciji razlikujejo glede na okoliščine? e) Ali so odrasli in učenci ponosni na svoje dosežke? i) Ali se na ovire pri učenju in participaciji gleda z zornega kota, da se lahko pojavijo v interakciji z f) Ali se zaposleni izogibajo vzbujanju občutka neuspeha pri učencih in njihovih družinah, kadar se zdi, vsemi vidiki šole: njenimi kulturami, strategijami, stavbami, učnimi načrti ter pristopi k poučevanju da ti ne sledijo 'normalnemu razvoju'? in učenju? g) Ali so dosežki učencev cenjeni sami po sebi, in ne v primerjavi z drugimi? j) Ali se ovire pri učenju in participaciji pojavljajo tudi zaradi nacionalnih politik, lokalnih in h) Ali se zaposleni zavedajo, da učenci, ki se na določenem predmetnem področju vidijo kot nacionalnih kultur in vrednot ter drugih pritiskov zunaj šole? 'neuspešni', lahko za odpravo tega prepričanja potrebujejo vse življenje? k) Ali izpodbijamo stališča o mejah članstva v večinski skupnosti, kot je mnenje, da učenci s hudimi ali i) Ali se zaposleni izogibajo primerjanju dosežkov določenega učenca z dosežki brata, več motnjami oz. primanjkljaji ne morejo biti del večinske skupnosti? sestre ali soseda? l) Ali je 'inkluzivna šola' razumljena kot 'proces, usmerjen k inkluzivnosti', in ne kot cilj? j) Ali zaposleni in učenci preprečujejo negativna mnenja o učencih, ki imajo težave pri pouku? m) Ali se zavedamo, da povečanje inkluzivnosti vključuje preprečevanje izključevanja in diskriminacije? k) Ali se zaposleni izogibajo označevanju učencev kot bolj ali manj sposobnih na podlagi njihovih n) Ali izključevanje razumemo kot proces, ki se lahko začne v učilnicah, na igriščih in v zbornicah ter trenutnih dosežkov? konča z odhodom učenca ali zaposlenega iz šole? l) Ali se zaposleni in učenci izogibajo uporabi slabšalnih oznak za nizke dosežke? o) Ali so pritiski izključevanja stalno prisotni in se jim je treba vedno znova zoperstavljati? m) Ali zaposleni in učenci nasprotujejo negativnim mnenjem in uporabi slabšalnih oznak za učence, ki p) Ali dovolj poudarjamo, da cenimo raznolikost, ne pa sledenje eni sami 'normalnosti'? so zagnani, navdušeni ali dosegajo visoke ocene pri pouku? r) Ali raznolikost cenimo in obravnavamo kot vir za učenje, in ne kot težavo? n) Ali se zaposleni izogibajo izpostavljanju skupine učencev, za katere velja, da imajo 'posebne s) potrebe' in omejen 'potencial'? Ali obstaja skupna odločitev za zmanjševanje neenakih možnosti v šoli? o) Ali se zaposleni izogibajo izpostavljanju skupine učencev, ki jih imajo za 'nadarjene in talentirane' ter imajo višje potenciale kot drugi? p) Ali zaposleni spodbujajo pogled, da ima vsakdo potencial in talente? r) Ali se poskuša odpraviti strah nekaterih učencev pred neuspehom? A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2.6 Vsi učenci so enako cenjeni. A2.7 Šola se bori proti vsem oblikam diskriminacije. B1.8 Oddelki so oblikovani tako, da podpirajo vse učence. A1.8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. A1.9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine doživljanja spola. a) Ali raznolikost porekel odraslih in učencev pozitivno prispeva k šoli in skupnosti? A2.4 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. b) Ali nacionalni in regionalni naglasi ter narečja bogatijo šolo in družbo? A2.2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. c) Ali se zavezanost cenjenju jezikov vseh učencev odraža v učnih aktivnostih ter ponujenih krožkih in B2.9 Zmanjšano je ustrahovanje. izpitih? C2.6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med posamezniki. č) Ali se odrasli izogibajo temu, da bi imeli najljubše učence, in ne gojijo odpora do posameznih učencev? a) Ali se zavedamo, da imamo vsi predsodke do drugih in da je potreben trud, da jih prepoznamo in d) Ali je učenje tihih učencev enako spodbujano kot učenje tistih, ki so glasnejši? zmanjšamo? e) Ali se odrasli izogibajo demoniziranju posameznih učencev v zgodbah o njihovih negativnih b) Ali odrasli razmišljajo o svojem odnosu do raznolikosti oz. drugačnosti in prepoznavajo svoje podvigih? predsodke, da bi lahko bolje pomagali učencem pri prepoznavanju in zmanjševanju njihovih f) Ali so zaposleni občutljivi/tenkočutni za oblike družinskega življenja vseh učencev, ko govorimo o predsodkov? dogodkih, kot sta materinski ali očetovski dan? c) Ali odrasli in učenci prepoznajo področja diskriminacije, ki jih je treba obravnavati? g) Ali imajo vsi učenci možnost nastopati na šolskih prireditvah ter v glasbenih, dramskih in plesnih č) Ali je vsaka diskriminacija razumljena kot nestrpnost do drugačnosti in zloraba moči? predstavah? d) Ali namenjamo pozornost temu, kako se splošna nestrpnost do drugačnosti lahko občuti osebno h) Ali so razlike v družinskih strukturah oz. načinih družinskega življenja priznane in cenjene? kot socialno-ekonomska in spolna diskriminacija, diskriminacija zaradi invalidnosti, rasizem, i) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi bili učenci iz srednjega razreda za šolo bolj dragoceni kot homofobija, transfobija, islamofobija itn.? učenci iz delavskega razreda? e) Ali priznavamo, da lahko institucionalna diskriminacija izhaja iz kultur in strategij, ki razvrednotijo j) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi se nekateri učenci počutili vredni več, drugi pa manj, na identitete nekaterih skupin ali jih kako drugače diskriminirajo? podlagi doseženih ravni znanja oz. ocen ali pa dosežkov pri nacionalnih preverjanjih znanja? f) Ali priznavamo, da je kultura, v kateri je spoštovanje raznolikosti splošno razširjena vrednota, k) Ali so geji, lezbijke, biseksualci, transseksualci in interseksualci v šoli cenjeni in zastopani v najboljši način za preprečevanje in zmanjševanje diskriminacije? kurikulu? g) Ali so zakonske zahteve za zmanjšanje 'neenakosti' zaradi etnične pripadnosti, invalidnosti, spola, l) Ali se zaposleni izogibajo predstavljanju ene veroizpovedi kot pomembnejše od drugih ali od spolne usmerjenosti, spolne identitete, veroizpovedi, prepričanj in starosti del celovitih načrtov za areligioznih/neverujočih posameznikov? preprečevanje vseh oblik diskriminacije? m) Ali so učenci, zaposleni in starši/skrbniki z invalidnostjo v šoli enako dobrodošli kot tisti brez? h) Ali razvrednotenje posameznikov zaradi njihove telesne teže prepoznamo kot diskriminacijo in se n) Ali obstaja enako veliko priložnosti, da cenimo prizadevanja tako učencev z nižjimi kot tistih z proti njej borimo? višjimi dosežki, vključno s tistimi, ki zelo dobro opravljajo preizkuse znanj? i) Ali se zaposleni izogibajo namigovanju, da v šoli obstaja samo ena in enotna nacionalna identiteta o) Ali poročanje o dosežkih v šoli in zunaj nje vključuje vse učence? ali načini šolanja? p) Ali so dela vseh učencev razstavljena v šoli in učilnicah? j) Ali se zaposleni izogibajo stereotipnim vlogam učencev v šolskih predstavah, na primer glede na r) barvo las, barvo kože ali spol? Ali vsi učenci ob zaključku osnovne šole prejmejo uradno spričevalo, ki je veljavno in priznano pri nadaljnjem šolanju? k) Ali se zavedamo, da seznanjenost o posameznikovih primanjkljajih in/ali motnjah le v omejenem s) obsegu prispeva k načrtovanju vzgoje in izobraževanja teh učencev? Ali so dosežki učencev deležni enake podpore in pozornosti, ne glede na spol? š) l) Ali zaposleni preprečujejo stereotipni odnos do invalidnih oseb, ko so te predstavljene na primer Ali se zaposleni izogibajo ustvarjanju hierarhije učencev s tem, da primerjajo 'običajne' učence z učenci s 'posebnimi potrebami' ali priseljenci ali s katerimi koli drugimi, ki v določeni družbi ne kot predmet sočutja ali junaški borci proti tegobam? sodijo med običajne? m) Ali razumemo, da lahko invalidnost nastane v interakciji med osebami s poškodbami in njihovim okoljem, lahko pa je tudi posledica diskriminatornega odnosa in institucionalnih ovir? n) Ali morebitno izključitev učencev s težjimi motnjami oz. primanjkljaji iz šole razumemo kot odraz omejitev kulture, odnosa in strategij, ne pa praktičnih težav? o) Ali se učenci izogibajo diskriminatornim poimenovanjem drugih posameznikov zaradi njihove rase, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti itn.? p) Ali se šola izogiba sistemom filtriranja, ki nepravično omejujejo dostop do spletnih strani, na primer tistih, ki se nanašajo na izkušnje lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev? A2 : Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2 : Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2.8 Šola spodbuja nenasilne medsebojne odnose A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro in reševanje sporov. počutijo v svoji koži. A1.9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine doživljanja spola. A1.4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. B2.9 Zmanjšano je ustrahovanje. A2.10 Šola prispeva k zdravju učencev in odraslih. B2.9 Zmanjšano je ustrahovanje. a) Ali nenasilje razumemo kot nenasilno interakcijo in odsotnost fizičnega konflikta? C1.6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. b) Ali se spori v šoli rešujejo z dialogom in ne s prisilo, ki temelji na razlikah v statusu in fizični moči? c) Ali odrasli predstavljajo vzor nenasilne interakcije? a) Ali šola spodbuja odrasle in učence, da pri učenju in odnosih čutijo zadovoljstvo? č) Ali se posamezniki učijo odzivati, ko nekdo izzove njihove ideje, tako da razmislijo o tem, ali bi bilo b) Ali šola pomaga učencem in odraslim, da se izognejo tiraniji predstav o normalnosti? treba misliti in storiti kaj drugače? c) Ali se učenci naučijo, da ni nič neobičajnega, če se počutijo drugačni, in je to v redu? d) Ali se vsi učijo spretnosti pogajanja, reševanja sporov in mediacije v sporih? č) Ali se odrasli in učenci izogibajo precenjevanju vitkosti? e) Ali zlorabo, diskriminacijo, nadlegovanje in ustrahovanje razumemo kot oblike nasilja? d) Ali odrasli in učenci pomagajo odpravljati stereotipe o lepoti v medijih in lastnih kulturah? f) Ali se zavedamo, da je sodelovanje lažje, če se ljudje počutijo varne v svoji identiteti? e) Ali se odrasli in učenci čutijo obogatene zaradi različnih identitet, porekel, narodnosti, spolov in g) Ali razprave potekajo tako, da v njih ne prevladuje noben posameznik, skupina ali spol? pogledov na svet v šoli? h) Ali tistim, ki se pogosto preveč jezijo, pomagamo najti druge načine izražanja? f) Ali odrasli in učenci prepoznavajo, da je izražanje razlik v identiteti in pogledih v redu? i) Ali so učenci usmerjeni v aktivnosti in klube borilnih veščin kot način za razvijanje samozavesti in g) Ali šola spodbuja pogled na osebno blaginjo, ki je povezana s pozitivno blaginjo drugih v šoli, njenih asertivnosti brez agresije? skupnostih in po svetu? j) Ali posamezniki drug drugemu pomagajo, da se odzivajo z vzajemnim spoštovanjem mnenj? h) Ali šola spodbuja pogled na osebno blaginjo, ki je povezana z izboljšanjem okolja in celovitostjo k) Ali posamezniki razmišljajo o tem, kako njihova čustva do drugih vplivajo na interakcijo z njimi? planeta? l) Ali učenci pri razumevanju čustev uporabljajo poezijo, literaturo, glasbo, gledališke igre ali lutke? i) Ali si prizadevamo, da bi vsi v šoli imeli prijatelje? m) Ali se učenci učijo o posledicah maščevanja na ohranjanje individualnih in mednarodnih konfliktov? j) Ali se učenci učijo o dobrih odnosih na podlagi tega, kako se ljudje v šoli vedejo drug do drugega? n) Ali se učenci in odrasli pogovarjajo o mejah sprejemljivega prikazovanja nasilja, vključno s k) Ali si šola prizadeva izboljšati samospoštovanje otrok in odraslih, ki imajo težave? ponižujočimi odnosi med spoloma, v filmih in računalniških igrah? l) Ali se odrasli in učenci zavedajo, da lahko izguba samospoštovanja zmanjša dosežke in poveča o) Ali šola daje prednost ljudem pred poslovnimi cilji? ustrahovanje? p) Ali se šola izogiba temu, da bi učence prepogosto testirala? m) Ali odrasli in učenci razumejo, da videz osebe ali način, kako jo imenujejo, morda ne odraža spola, r) ki ga čuti? Ali se učenci učijo o izvoru sporov zaradi ozemelj, identitet, virov in nestrpnosti do drugačnosti ter o tem, kako jih je mogoče na miroljubne načine premostiti? n) Ali se zaposleni zavedajo, da uporaba prostorov, ki so določeni po spolu, kot so stranišča ali s) garderobe, nekaterim transspolnim ali interspolnim učencem povzroča stisko? Ali se učenci naučijo dvomiti o potrebi nadvlade enega spola nad drugim? š) o) Ali so odrasli in učenci dovzetni za stres, ki ga odraščanje in puberteta lahko povzročita pri Ali učenci razmišljajo o nasilju med spoloma in o tem, kako bi lahko prekinili takšne vzorce nasilja? t) nekaterih posameznikih glede njihovega spola? Ali je raziskano, kako nekatere moške identitete spodbujajo nasilje nad moškimi in ženskami? u) p) Ali je na voljo dovolj čistih in varnih prostorov, kjer lahko deklice in ženske poskrbijo zase v času Ali je raziskano, kako lahko moški in ženske prispevajo k oblikovanju agresivne moškosti pri učencih? menstruacije? v) r) Ali so učenci in odrasli občutljivi na stres, ki ga nekaterim deklicam in ženskam lahko povzroči Ali učenci raziskujejo, kaj pridobijo in kaj izgubijo, če se pridružijo tolpi, in kako se je mogoče z) s) Ali s spodbujanjem stališča, da imajo učenci pravico obiskovati svojo lokalno šolo, preprečujemo Ali imajo učenci podporo pri iskanju aktivnosti zunaj šole, ki zmanjšujejo njihovo vpletenost v dolge poti učencev z invalidnostmi v šolo in iz nje? nasilje med tolpami? izogniti nasilju med tolpami v šoli in zunaj nje? menstruacija? ž) š) Ali je bodočim mladoletnim staršem (dečkom in deklicam) v obdobju šolanja namenjena oskrba Ali ustvarjamo okolje, v katerem učenci ne čutijo potrebe po nošenju nožev ali drugega orožja? aa) zaradi pričakovanja otroka? Ali upoštevamo, da lahko vase usmerjeno nasilje povzroči depresijo in samopoškodovanje? t) Ali se šole izogibajo stigmatizaciji deklet, ki zanosijo ali imajo otroke? u) Ali se zaposleni in učenci rahločutno pogovarjajo o vprašanjih žalovanja, da bi vedeli, kako drug drugemu pomagati, če umre sošolec ali odrasla oseba v šoli? v) Ali se zavedamo, da lahko smrt prijatelja, družinskega člana ali druge pomembne osebe nekoga prizadene za več let, ob določenih priložnostih, kot so obletnice, pa še bolj? A2 : Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot A2: Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot Kazalniki z vprašanji A2.10 Šola prispeva k zdravju učencev in odraslih. Dimenzija B: Oblikovanje inkluzivnih strategij A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. B1: Razvijanje šole za vse C1.1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in porabe hrane. 1 Za šolo je značilen participativni razvojni proces. 120 C1.6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. 2 Šola ima inkluziven pristop vodenja. 121 3 Imenovanja in napredovanja so pravična. 122 a) Ali odrasli in učenci upoštevajo prispevek zdravega okolja, igre, prijetnih aktivnosti, prijateljstev, 4 Strokovno znanje zaposlenih je pripoznano in uporabljeno. 123 odsotnosti stresa, kakovostne prehrane in telesne pripravljenosti k zdravju? 5 Vsem novim sodelavcem pomagamo, da se v šoli dobro znajdejo. 124 b) Ali se odrasli in učenci izogibajo temu, da bi na posameznike gledali kot na nezdrave ali bolne, ker 6 Šola si prizadeva sprejeti vse učence iz svojega okoliša. 125 so videti drugačni od njih? 7 Vsem novim učencem pomagamo pri uvajanju v šolo. 126 c) Ali v šoli, njenih skupnostih in okolici prepoznamo ovire za zdravje? 8 Oddelki so oblikovani tako, da podpirajo vse učence. 127 č) Ali obstajajo jasni postopki za razdeljevanje in spremljanje uporabe zdravil pri učencih? 9 Šola učencem pomaga pri prehodu na drugo šolo ali pri prešolanju. 128 d) Ali so odrasli in učenci usposobljeni za prvo pomoč in se znajo odzvati na zdravstvene krize, na 10 Šola je fizično dostopna vsem posameznikom. 129 e) Ali je učencem in odraslim na voljo miren zasebni prostor, kadar so pritiski preveliki ali kadar se po 12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. 131 potrebi želijo z nekom pogovoriti? 13 primer pri sladkorni bolezni ali epilepsiji? 11 Stavbe in zemljišča so urejeni tako, da podpirajo participacijo. 130 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. 132 f) Ali razumemo, da se stres in jeza pojavljata zaradi težkih okoliščin nekaterih učencev? g) Ali imajo učenci možnost meditirati in se učiti o meditaciji? B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti h) Ali je na voljo svetovanje za tiste, ki doživljajo dolgotrajno stisko ali so pogosto jezni? 1 Vse možne oblike podpore in pomoči so usklajene. 133 i) Ali je na voljo soba za zdravniško pomoč, podporo pri negi ali redno fizioterapijo? 2 Profesionalni razvoj zaposlenih pripomore k odzivanju na raznolikost. 134 k) Ali zaposleni, učenci in družine razvijajo zdravo prehrano v šoli in doma? 4 Šola omogoča in podpira učence pri vključevanju in trajni participaciji v javne programe l) Ali obstajajo možnosti, da ljudje delijo svoje zdravstvene težave, kot je na primer tolažba s hrano? vzgoje in izobraževanja. j) Ali je na voljo dovolj pitne vode? 3 Dodatna jezikovna podpora (učenje slovenščine) je na voljo vsem, ki jo potrebujejo. 135 m) Ali učenci dobijo podporo upreti se pritiskom proizvajalcev, da bi jedli hrano, s katero bi škodili 5 Šola zagotavlja, da njeni ključni dokumenti o 'posebnih potrebah' podpirajo inkluzivnost. 137 svojemu zdravju? 136 n) Ali se telesne aktivnosti spodbujajo zaradi zadovoljstva in koristi za zdravje? 7 6 Pravila šolskega reda so povezana z učenjem in razvojem kurikula. 138 Pritiski glede možnosti disciplinskega izključevanja se znižujejo. 139 o) Ali se učenci redno udeležujejo učnih aktivnosti zunaj učilnice, vključno z aktivnostmi na prostem? 8 Zmanjšane so ovire za participacijo. 140 p) Ali igre in ure telesne vzgoje spodbujajo šport in telesno pripravljenost za vse ter vključujejo šport, 9 Zmanjšano je ustrahovanje. 141 ples, aerobiko, borilne veščine, tajči in jogo? r) Ali učence in odrasle spodbujamo k vsakodnevni telesni aktivnosti in hoji ali kolesarjenju v šolo? s) Ali se učenci počutijo varne v vseh prostorih šole? š) Ali obstaja ravnovesje med skrbjo za varnost in spodbujanjem nekoliko tveganih izkušenj učencev? t) Ali so nevarnosti na poti v šolo in iz nje opažene in obravnavane? u) Ali starši/skrbniki parkirajo dovolj daleč od šole, ko pripeljejo in odpeljejo učence? v) Ali redno preverjamo varnost šolskih vozil? z) Ali je na voljo kolesarski tečaj in prometna vzgoja o varni uporabi kolesa? ž) Ali odrasli in učenci med vožnjo v šolo nosijo čelado? aa) Ali se učenci naučijo, kako se izogibati nevarnostim na družbenih omrežjih in spletu? B1: Razvijanje šole za vse B1: Razvijanje šole za vse B1.1 Za šolo je značilen participativni razvojni proces. B1.2 Šola ima inkluziven pristop vodenja. A1.4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. A1.2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. A1.5 Strokovni delavci in starši/skrbniki medsebojno sodelujejo. B1.4 Strokovno znanje zaposlenih je pripoznano in uporabljeno. A1.6 Zaposleni na šoli sodelujejo s svetom šole. C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces in A1.10 Šola in lokalne skupnosti se vzajemno razvijajo. napredek. A2.4 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. a) Ali se zavedamo, da so močni vodje lahko sodelovalni in ne avtokratski? a) Ali obstaja šolski 'razvojni načrt', ki je splošno znan in sprejet med zaposlenimi, ravnatelji, starši/ b) Ali se šola izogiba negativnim vplivom na odnose in učenje, ki lahko nastanejo zaradi toge skrbniki in učenci? hierarhije z vidika delovnega staža in/ali vodstvenih funkcij? b) Ali pridobivamo mnenja učencev, staršev/skrbnikov in ravnateljev o naravi ovir pri učenju in c) Ali si zaposleni predajo pomembna znanja o šoli, tako da so motnje v primeru odsotnosti ali odhoda participaciji ter o tem, kako bi se lahko šola izboljšala? v pokoj čim manjše? c) Ali pridobivamo mnenja članov skupnosti o tem, kako lahko šola in njene skupnosti prispevajo k č) Ali se šola izogiba pritiskom, da bi nereflektirano izvajala direktive vodstva šole ali vladne direktive? medsebojnemu razvoju? d) Ali se razredniki izogibajo izvajanju navodil, ki prihajajo od zunaj, kot da jih ni mogoče prilagoditi č) šolski kulturi, strategijam in praksam? Ali mnenja zaposlenih, učencev, staršev, ravnateljev in skupnosti vplivajo na dogajanje v šoli? d) e) Ali se išče načine, kako zmanjšati čas, ki ga zaposleni porabijo za administrativno delo? Ali starši/skrbniki, učenci in ravnatelji prepoznavajo, da je posvetovanje z njimi običajen del njihove vključenosti v šolo? f) Ali se zaposleni upirajo pritiskom, da bi delali stvari, ki so v nasprotju z njihovimi vrednotami? e) Ali je izvajanje razvojnega načrta šole aktivno in se redno preverja oz. evalvira ter po potrebi g) Ali posamezniki, ki napredujejo, pazijo, da se ne vedejo tako, kot da dvig statusa samodejno pomeni spreminja? več znanja? f) Ali vsi predstavniki šole (vodstvo, strokovni delavci, učenci) razmišljajo o spremembah, ki so se h) Ali je vodstvo pozorno na to, da ne daje določenim zaposlenim prednosti pred drugimi? zgodile v zadnjih dvanajstih mesecih, in o razlogih zanje? i) Ali so posamezniki, ki napredujejo v nazive in/ali vodstvene funkcije, še vedno pripravljeni priznati, g) Ali zaposleni ugotavljajo, katere spremembe so se zgodile zaradi razvojnega načrta in katere zaradi da so naredili napako? drugih razlogov? j) Ali se odločitve sprejemajo na podlagi argumentov in ne iz pozicije moči? h) Ali zaposleni vedo, da sprememba postane razvoj, če odraža želene vrednote? k) Ali se pri sprejemanju odločitev upošteva, da so posamezniki opravili obsežno delo v zvezi z i) Ali odrasli in učenci povečajo svoj vpliv na razvoj svoje šole, če ga utemeljijo na skupnem okviru določenimi vprašanji? inkluzivnih vrednot? l) Ali so pri sprejemanju odločitev upoštevani ustrezno znanje in spretnosti zaposlenih? j) Ali se zavedamo, da lahko povezovanje vrednot z dejanji v kulturi, strategijah in praksah šole m) Ali se zaposleni izmenjavajo pri vodenju sestankov in zagotavljajo, da lahko vsi prispevajo svoje prispeva k stalnemu in trajnostnemu razvoju šole? mnenje in ideje? k) Ali se zaposleni zavedajo, da je ovire, s katerimi se učenci soočajo pri učenju in participaciji, n) Ali so starejši učitelji tam zato, da podpirajo in svetujejo, ne pa preverjajo ali upravljajo dela drugih? mogoče zmanjšati z izboljšanjem aktivnosti in pristopov k poučevanju in učenju? o) Ali se od vseh odraslih in učencev pričakuje, da bodo postali samostojni? l) Ali člani šole razmišljajo o tem, kako lahko kultura šole ovira in spodbuja inkluziven razvoj? p) Ali avtoriteto vidimo v znanju, modrosti in spretnostih, ne pa v določenem delovnem mestu? m) Ali so strategije oblikovane z namenom izboljšanja kulture in prakse šole, ne pa za zadovoljitev r) Ali so razredniki in drugi vodje (npr. vodje aktiva) izbrani tudi zato, ker znajo dobro podpirati druge pogojev inšpektorjev? pri njihovem razvoju ter jim pomagati pri spodbujanju učenja v različnih skupinah? n) Ali so vse rešitve povezane z jasnimi strategijami izvajanja? s) Ali imajo razrednik in drugi vodje znanje in izkušnje s spodbujanjem dialoga? o) Ali spremljamo in po potrebi spreminjamo učinke šolskih strategij na kulturo in prakso šole? š) Ali zaposleni pozorno poslušajo argumente drugih in zahtevajo pojasnila pred morebitnim p) Ali odrasli in učenci izmenjujejo ideje s pobratenimi šolami (morda v drugi državi) in jih obiskujejo, nestrinjanjem? da bi si pomagali pri razvoju šol in okolij? t) Ali se uporabljajo miroljubni načini reševanja sporov? u) Ali so viri v šoli razdeljeni odprto in pravično? B1: Razvijanje šole za vse B1: Razvijanje šole za vse B1.3 Imenovanja in napredovanja so pravična. B1.4 Strokovno znanje zaposlenih je pripoznano in uporabljeno. A1.2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. B1.2 Šola ima inkluziven pristop vodenja. B1.2 Šola ima inkluziven pristop vodenja. a) Ali so možnosti za imenovanja (npr. vodja aktiva) odprte za vse, ki izpolnjujejo pogoje? a) Ali se zaposleni iskreno zanimajo za znanje in izkušnje sodelavcev? b) Ali se strokovni delavci izogibajo poskusom pridobivanja prednosti s pretirano samopromocijo b) Ali so vse spretnosti, znanja in interesi zaposlenih splošno znani (ne le to, kar je značilno za delovno e) g) Ali so zaposleni pri delu z različnimi skupinami učencev pozorni na znanje in veščine svojih Ali sestava pedagoškega in nepedagoškega kadra odraža skupnosti v okolici šole? sodelavcev, kot so učitelji športa in likovne umetnosti? f) Ali se posameznike spodbuja in jim zagotavlja mentorstvo, da se potegujejo za napredovanje ne h) Ali se zaposleni odločijo, katero dodatno strokovno znanje in izkušnje želijo pridobiti zunaj šole? glede na spol, domače razmere, etnično poreklo ali druge okoliščine? i) Ali raznolikost jezikov, ki jih govorijo zaposleni, prispeva k razvoju 'zavedanja o bogastvu jezikov v g) Ali zaposleni, zlasti v osnovnih šolah in vrtcih, menijo, da je naravno, da moški skrbijo za mlajše šoli'? učence? j) Ali ozaveščamo in sprejemamo, da imajo različni posamezniki različna osebna in poklicna močna h) Ali vse, za katere menimo, da bi se radi prijavili na delovno mesto, spodbujamo k prijavi? področja? i) Ali se vodstvo in drugi zaposleni izogibajo posebnemu spodbujanju prijateljev k napredovanju? k) Ali se zaposleni povezujejo, da bi združili svoje ideje in strokovno znanje ter tako izboljšali svoje j) Ali vodstvo izraža zadovoljstvo pri svojem delu in delovno mesto ohranja dovolj zanimivo, da se pedagoško delo in učinkoviteje reševali težave? zanj poteguje več posameznikov? l) Ali zaposleni prisluhnejo drug drugemu in omogočajo drugačne poglede na njihove skrbi glede k) Ali napredovanja na delovna mesta odražajo uravnoteženo zastopanost spolov in porekel učencev, ne da bi se medsebojno obsojali? zaposlenih na šoli? m) Ali pri oblikovanju kurikulov in učnih aktivnosti upoštevamo razlike v kulturi in poreklu zaposlenih? l) Ali delovna mesta z višjim statusom odražajo vse dele šolskih skupnosti? n) Ali se zaposleni učijo iz praks in izkušenj na drugih šolah? m) Ali so v odborih za imenovanja zastopani vsi člani zaposlenih na šoli, ravnatelj in učenci? o) Ali zaposlene iz lokalnih šol s prilagojenim programom povabimo, da delijo strokovno znanje o n) Ali vsi, ki delajo v šoli, prejemajo vsaj minimalno plačo? poučevanju in učenju različnih skupin učencev? o) Če je šola konfesionalna, ali je diskriminacija pri imenovanjih na podlagi veroizpovedi čim manjša? p) Ali zaposlene, ki se pripravljajo na odhod ali so šolo že zapustili, povabimo, da z nami delijo svoja p) Ali so člani komisij za imenovanja predstavniki različnih spolov, narodnosti in porekel, ki odražajo spoznanja o šoli? č) nalogami? č) Ali se učitelje in druge strokovne delavce spodbuja k uporabi vseh svojih spretnosti in znanja za Ali šola jasno in splošno razglaša svojo zavezanost imenovanju brez predsodkov glede spola, podporo učenju učencev? narodnosti, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali katerega koli drugega navidezno d) Ali zaposlene spodbujamo k razvijanju novih strokovnih znanj in interesov? nepomembnega vidika? e) Ali zaposlene spodbujamo, da delijo svoje novo pridobljeno znanje, interese in izkušnje? d) Ali se šola pri imenovanju izogiba diskriminaciji na podlagi starosti, na primer zato, da bi se izognila f) Ali zaposleni z veseljem delijo svoje znanje in spretnosti? višjim plačam, ki jih prejemajo starejši zaposleni? c) Ali se strokovne delavce odvrača od poskušanja pridobivanja prednosti s pretiranim preživljanjem c) Ali se z zaposlenimi posvetuje o tem, kako bi bilo najbolje uporabiti njihove spretnosti in znanje v časa v šoli, kar ne bi uspelo zaposlenim z drugačnimi domačimi obveznostmi ali prednostnimi korist šole in skupnosti? lastnega znanja in izkušenj? mesto oziroma navedeno v opisu njihovega delovnega mesta)? r) skupnosti šole? r) Ali se zavedamo, da lahko mlajši zaposleni k šolskemu življenju prispevajo drugače kot starejši? Ali so sindikati zaposlenih vključeni v pripravo smernic za imenovanja in napredovanja? s) Ali se zavedamo, da so izkušeni učitelji lahko vir znanja in sprememb v šoli in da je to lahko v korist s) Ali morajo prijavitelji za zaposlitev predstaviti del svojih stališč zaposlenim, ravnatelju, staršem/ vseh? skrbnikom in učencem? š) Ali obstaja strategija za odpravo ovir pri imenovanju zaposlenih z invalidnostmi? t) Ali je spoštovanje raznolikosti bistveno merilo za imenovanje zaposlenih? u) Ali za odsotnost pomočnikov učiteljev kot tudi učiteljev razrednega in predmetnega pouka poiščemo začasna nadomeščanja? B1: Razvijanje šole za vse B1: Razvijanje šole za vse B1.5 Vsem novim sodelavcem pomagamo, B1.6 Šola si prizadeva sprejeti da se v šoli dobro znajdejo. vse učence iz svojega kraja. A1.2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. A2.6 Vsi učenci so enako cenjeni. C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces in napredek. a) Ali je namera po vključitvi vseh učencev iz šolskega okoliša zapisana v šolskih dokumentih? b) Ali se javna (tj. vsem učencem namenjena) narava šole odraža v njenem imenu? a) Ali obstaja ustaljeni proces uvajanja za zaposlene in druge sodelavce šole? c) Ali vse učence iz šolskega okoliša spodbujamo, da obiskujejo šolo ne glede na dosežke, 'posebne b) Ali proces uvajanja izboljša zadovoljstvo novozaposlenih? potrebe' ali poreklo? c) Ali novozaposlene seznanimo z vsemi potrebnimi informacijami o šoli in z njenimi formalnimi č) Ali se učenci z začasnim bivanjem v našem kraju počutijo dobrodošli ob sprejemu v šolo? dokumenti (šolski red, LDN, vzgojni načrt ipd.)? d) Ali si šola prizadeva odpraviti ovire za participacijo različnih etničnih skupin v šolskem okolišu? č) Ali novozaposlene vprašamo, ali potrebujejo dodatne informacije, ter ali jih dobijo? e) Ali učence, ki so prosilci za azil in begunci, spodbujamo k obiskovanju šole? d) Ali vse novozaposlene povabimo na obisk šole pred uradnim začetkom dela? f) Ali učence družin, ki začasno prebivajo na območju, spodbujamo, da se vključijo v šolo? e) Ali novozaposlenim dodelimo mentorja, ki jim pomaga pri uvajanju v šolo, se z njimi sreča prvi g) Ali družine iz šolskega okoliša, katerih otroci trenutno obiskujejo šole s prilagojenim programom ali delovni dan ter se nato z njimi nekaj časa redno srečuje? zavode, spodbujamo, da jih vključijo v lokalno šolo? f) Ali je mentor novozaposlenemu v prvih tednih redno na voljo, osebno ali po telefonu, in odgovarja h) Ali se zaposleni zavzemajo za pravice otrok s posebnimi potrebami, da obiskujejo svojo lokalno na morebitna vprašanja? šolo? g) Ali se ravnatelj sestane z novozaposlenim čim prej po njegovem prvem delovnem dnevu? i) Ali se zaposleni izogibajo temu, da bi učencu, ki je imel težave na drugi šoli in je bil prešolan, h) Ali ravnatelj in predstavniki staršev formalno sprejmejo novozaposlenega? namigovali, da je sprejet v to šolo le pogojno? i) Ali predstavniki učencev formalno sprejmejo novozaposlenega? j) Ali šola izraža interes za sprejemanje 'zavodskih učencev' v šolo? j) Ali se novozaposlenega podpira pri sodelovanju na sestankih? k) Ali šola vzpostavlja tesne odnose in sodeluje z drugimi šolami na območju, če etnično ravnovesje ni k) Ali se ostali zaposleni zavedajo težav, ki jih ima novozaposleni pri uvajanju na delovno mesto, reprezentativno za okoliške skupnosti? morda v novi državi ali kraju? l) Če je šola vezana na določeno veroizpoved, ali ima bližina šole prednost pri sprejemu pred versko l) Ali sodelavci z daljšim stažem povabijo novozaposlene v svoje domove in na družabna srečanja pripadnostjo učenčeve družine? zunaj šole, zlasti tiste, ki so prišli iz drugega kraja ali države? m) Ali se šole, ki so zavezane določeni veroizpovedi, izogibajo omejitvam pri zaposlovanju pripadnikov m) Ali se zaposleni z daljšim stažem izogibajo temu, da bi se novozaposleni počutili kot tujci, na primer določene verske skupine? z uporabo besed 'mi' ali 'nas', ki novozaposlene izključujejo? n) Ali se zaposleni z daljšim stažem resnično zanimajo za to, kdo so novozaposleni in kaj lahko ponudijo šoli? o) Ali se novozaposlenim sporoča, da bosta njihova prisotnost in prispevek k razvoju kulture šole pomembna? p) Ali učiteljem začetnikom pomagamo dobro izkoristiti priložnosti za njihov nadaljnji profesionalni razvoj? r) Ali so vsi novi učitelji in ostali strokovni delavci vključeni v aktive in deležni medsebojne podpore, opazovanj prakse (t. i. kritični prijatelji) in razprav o možnostih za razvoj poučevanja, učenja in dodatnih aktivnosti? s) Ali tisti, ki so stalno zaposleni, sprejemajo začasno zaposlene, študente na praksi in pomočnike učiteljev kot enakopravne sodelavce? š) Ali cenimo opažanja in uvide novozaposlenih in študentov na praksi ter jih dojemamo kot priložnosti za ukrepanje in spremembe ustaljenih praks? B1: Razvijanje šole za vse B1: Razvijanje šole za vse B1.7 Vsem novim učencem B1.8 Oddelki so oblikovani tako, pomagamo pri uvajanju v šolo. da podpirajo vse učence. A1.3 Učenci si medsebojno pomagajo. A2.6 Vsi učenci so enako cenjeni. A1.4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. A2.6 Vsi učenci so enako cenjeni. a) Ali imajo učne skupine pravičen dostop do uporabe (učnih) pripomočkov, lokacije učilnic in C2.5 Učenci se učijo drug od drugega. kabinetov učiteljev oz. strokovnih delavcev? b) Ali se šola izogiba doslednemu dodeljevanju manj kakovostnih prostorov, na primer mobilnih a) učilnic, učencem, za katere meni, da imajo v šoli slabši status zaradi starosti, dosežkov ali posebnih Ali lahko učenci obiščejo šolo, preden se vanjo vpišejo? b) potreb? Ali obstaja ustaljen program za pomoč učencem pri uvajanju? c) c) Ali se zaposleni zavedajo sporočil o identiteti in samospoštovanju, ki jih prinaša neenaka uporaba Ali vsi zaposleni prijazno pozdravijo učence? e) d) Ali se pri načrtovanju učnih skupin upošteva želje učencev, prijateljstva in prisotnost drugih, ki Ali se zaposleni in učenci spoprijemajo s težavami pri oblikovanju skupnosti, če šolo vsako leto govorijo isti jezik? zapusti ali se vanjo vpiše veliko število učencev? e) Ali je organiziranost učnih skupin glede na raven dosežkov ali posebnih potreb čim manjša? f) Ali nove učence ob vstopu v šolo povežemo z drugimi učenci ali učencem tutorjem? f) Ali se na šoli izogibamo temu, da bi bil nepedagoški kader (npr. spremljevalci, javni delavci) g) Ali vsem učencem omogočimo, da se počutijo varno in sproščeno? odgovoren za napredek učencev z najslabšimi dosežki ali z največjimi ovirami pri učenju in h) Ali se zavedamo, da se nekateri učenci težje počutijo varno in sproščeno kot drugi? participaciji? i) d) č) Ali zaposleni učencem omogočajo, da se v različnih skupinah učijo drug od drugega in drug Ali program uvajanja deluje enako dobro za učence in njihove družine, ne glede na to, ali pridejo na drugemu pomagajo pri učenju? začetku ali sredi šolskega leta? č) prostorov v šoli? Ali obstaja enoten program uvajanja učencev, ne glede na to, kdaj in od kod pridejo? j) Ali se učence že ob vstopu v šolo spodbudi, da soustvarjajo življenje na šoli? g) Ali se na šoli izogibamu temu, da nesorazmerno več fantov (kot deklet) prepoznavamo in Ali so staršem/skrbnikom na voljo informacije o šolskem sistemu ter o šoli? razvrščamo kot tiste, ki dosegajo slabše rezultate oziroma potrebujejo individualni učni načrt? k) Ali program uvajanja upošteva predhodne dosežke in materni jezik novih učencev? h) Ali se zaposleni izogibajo razvrščanju učencev v skupine glede na njihovo težavno vedênje? l) Ali odrasli in učenci, ki jih novi učenci že poznajo, sodelujejo pri njihovem sprejemu v šolo? i) Ali obstajajo načrti za preprečevanje negativnih posledic, kot je nezadovoljstvo v manj zahtevnih m) Ali po nekaj tednih preverimo, kako se novi učenci počutijo v šoli? nivojih t. i. nivojskega pouka, če se ti primeri pojavijo? n) Ali obstaja podpora za učence, ki si težko zapomnijo razporeditev prostorov, zlasti ko prvič vstopijo j) Ali imajo v primeru izvedbe nivojskega pouka vsi učenci možnost zamenjati skupino? v šolo? k) Ali se na šoli izogibamo omejevanju učnega načrta (na primer izpuščanju tujega jezika) za učence, o) Ali so učencem na voljo prijazni zemljevidi šole? ki so deležni dodatne podpore pri opismenjevanju ali se učijo slovenščine kot drugega oz. tujega p) Ali so novi učenci seznanjeni s tem, koga naj pokličejo v primeru težav? jezika? r) Ali novi učenci od prvega dne prihoda v šolo začutijo, da so njihovo delo in mnenja pomembni? l) Ali se sedežni red v učilnicah po potrebi spremeni, da se prepreči pojav konfliktov med skupinami, s) Ali imajo učenci možnost prispevati k izboljšavam v okviru programa uvajanja? na primer glede na spol ali etnično pripadnost? š) Ali se odrasli in učenci trudijo izvedeti imena posameznikov, ki so se pravkar pridružili šoli? m) Ali se sedežni red v učilnicah po potrebi spremeni, da učenci pri učnem procesu ne ovirajo drug t) Ali so učenci ob prvem vstopu v šolo seznanjeni s šolskimi vrednotami in s tem, kako naj se drugega? posamezniki vedejo drug do drugega? n) Ali se na šoli zavedamo svoje obveznosti, da skupaj poučujemo tako učence s težavami kot brez u) Ali je izkušnja prihoda v novo okolje vključena v razredne aktivnosti? težav pri učenju? o) Ali učenci razumejo pomen medsebojnega spoštovanja in potrebo po spodbujanju sodelovanja vseh, če je skupina neuravnotežena glede števila deklet in fantov? p) Ali lahko vsi učenci, kjer je na voljo možnost izbire, resnično izbirajo? B1: Razvijanje šole za vse B1: Razvijanje šole za vse B1.9 Šola učencem pomaga pri prehodu B1.10 Šola je fizično dostopna na drugo šolo ali prešolanju*. vsem posameznikom. C1.12 Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo z razvojem svojih interesov. A1.1 Vsakdo je dobrodošel. B1.6 Šola si prizadeva sprejeti vse učence iz svojega okoliša. a) Ali učitelji in strokovni delavci spoštujejo delo tistih učiteljev in strokovnih delavcev, ki so učence B1.11 Stavbe in zemljišča so urejeni tako, da podpirajo participacijo. poučevali v prejšnjih letih na isti ali drugi šoli? b) Ali učitelji in strokovni delavci ob prehajanjih učencev na višje stopnje sodelujejo pri pripravi a) Ali v šolskih strategijah obstaja načrt, ki si prizadeva za urejanje fizičnega dostopa do šole? dokumentacije za prihodnje učitelje in strokovne delavce, ki jim bo lahko v pomoč? b) Ali si šola prizadeva izboljševati dostop do šole? c) Ali zaposleni izkoristijo priložnost, ki jim jo ponuja sodelovanje pri prehodih učencev, da na vzgojo in c) Ali je dostop do šole za osebe s posebnimi potrebami del načrta za izboljševanje šole in je vključen izobraževanje pogledajo z drugega zornega kota? v razvojni načrt šole (ali drug podoben dokument, npr. LDN)? č) Ali se zaposleni zavedajo, da bodo učenci morda potrebovali pomoč pri ponovnem vključevanju v č) Ali je načrtovanje dostopa do šole del usklajenih prizadevanj z namenom, da bi se zaposleni in učenje po nacionalnih preverjanjih znanja? učenci s posebnimi potrebami želeli vključiti v to šolo? d) Ali so na voljo jasno napisane (brez žargona) in enostavno dostopne brošure in spletne strani o šoli, d) Ali je načrt dostopa do šole del usklajenih prizadevanj za podporo osebam s posebnimi potrebami, ki vsebujejo tudi prispevke učencev? da bi bile zadovoljne ob obisku in uporabi šolskih prostorov? e) Ali se učenci pred prešolanjem seznanijo z rutino novega okolja? e) Ali so pri zagotavljanju dostopa do stavb upoštevane potrebe vseh, na primer gluhih in naglušnih, f) Ali so staršem dostopne natančne informacije o šolah v lokalnem okolju? slepih in slabovidnih, staršev z majhnimi otroki (vključno z dvojnimi vozički), starejših ter gibalno g) Ali prešolanja* učencev prispevajo k dopolnitvam kurikula šol sprejemnic in pošiljateljic, na primer oviranih oseb? pri oblikovanju virtualnih ogledov, zemljevidov, tedenskih načrtov in ustvarjalnih iger o selitvah f) Ali se o dostopu do šole posvetujete z invalidi različnih starosti, z družinami otrok in lokalnimi posameznikov med kraji? skupnostmi? h) Ali potekajo pogovori med učencem in zaposlenimi iz šole sprejemnice in šole pošiljateljice o tem, g) Ali se šola zaveda, da imajo lahko posamezniki s podobnimi posebnimi potrebami, vključno z v kolikšni meri so njihove vrednote usklajene? zaposlenimi in učenci v šoli, precej različne poglede na to, kako jim je mogoče omogočiti dostop i) Ali zaposleni pred prešolanjem izvaja premostitvene aktivnosti? do okolja? j) Ali se lahko pedagoške aktivnosti, ki so se začele na eni šoli, na primer sodobni tuji jeziki, po potrebi h) Ali se vsako leto opravi revizija dostopa za invalide in izboljša načrt dostopa? nadaljujejo z obšolskimi aktivnostmi? i) Ali je oprema nastavljiva, tako da jo lahko preprosto in varno uporabljajo posamezniki različnih višin k) Ali šole pred prešolanjem organizirajo dneve aktivnosti, da lahko učenci spoznajo zaposlene in in osebe na invalidskih vozičkih? učence iz šole sprejemnice? j) Ali so dostopni vsi vidiki šole, vključno z vhodi in izhodi, učilnicami, hodniki, stranišči, vrtovi, igrišči, l) Ali se učenci, ki so se prešolali, vrnejo, da bi svetovali drugim, ki se nameravajo prešolati? jedilnico, oznakami in zasloni? m) Ali zaposleni in učenci šole sprejemnice naslavljajo morebitne skrbi glede prijateljstva in k) Ali so poti po šoli prehodne za invalide in za osebe s posebnimi potrebami, označene na primer z ustrahovanja? osvetlitvijo, barvnimi shemami in talnimi trakovi? n) Ali šole spodbujajo odnose med vsemi učenci, da se tisti, ki so najmlajši in najmanjši, ne bi počutili l) Ali je v šolskih objektih posebna pozornost namenjena ohranjanju dostojanstva učencev in ranljive? odraslih? o) Ali se ob prehajanju učencev med predmetno in razredno stopnjo ohranja razredne skupnosti in se m) Ali je posebna pozornost namenjena vrsti alarmov (npr. šolski zvonec, vidni signali, požarni alarm), postopno uvaja nove učitelje? varnostnih postopkov in postopkov evakuacije? p) Ali se usklajuje podpora učencem, ki se selijo med šolami? n) Ali je šola zasnovana tako, da je uporaba prostorov enako udobna za osebe s posebnimi potrebami r) Ali je poskrbljeno za prenos zaupnih informacij? ali brez njih? s) Ali imajo starši/skrbniki učencev z odločbo o 'posebnih potrebah' podporo pri iskanju prijaznega o) Ali se dostopnost nanaša tudi za zaposlene, ravnatelja, starše/skrbnike, obiskovalce šole in druge lokalnega življenjskega okolja, ko zapustijo šolo? člane skupnosti? š) Ali priznavamo, da se učenci, ki so se večkrat preselili, težje preselijo v novo okolje? t) Ali učenci nadaljujejo s svojimi interesi in aktivnostmi v različnih šolah in po koncu šolanja? u) Ali vse učence spodbujamo k razmisleku o različnih možnostih nadaljnjega izobraževanja in zaposlovanja? v) Ali se učenci ob zaključku šolanja učijo o ravnanju z denarjem, kuhanju, čiščenju, zdravju, odnosih, pranju oblačil, prostem času in delu, da bodo samostojni? *Prešolanje je razumljeno v najširšem smislu menjave šole iz različnih razlogov (npr. selitve, napredovanja ...). B1: Razvijanje šole za vse B1: Razvijanje šole za vse B1.11 Stavbe in zemljišča so urejeni tako, B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. da podpirajo participacijo. B1.13 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. A1.10 Šola prispeva k zdravju učencev in odraslih. C1.2 Učenci odkrivajo pomembnost vode. A2.4 Inkluzivnost je razumljena kot krepitev participacije vseh. C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. B1.10 Šola je fizično dostopna vsem posameznikom. C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. C1.9 Učenci raziskujejo vire energije. a) Ali je prostorski načrt zasnovan tako, da spodbuja participacijo odraslih in učencev v šoli? g) e) Ali se zavedamo, da je glavni način za zmanjšanje porabe energije zmanjšanje proizvodnje in porabe Ali odrasle in učence spodbujamo k podajanju predlogov o tem, kako bi lahko izboljšali šolo in blaga? njeno okolico? f) Ali se šola povezuje z lokalnimi strokovnjaki za energetsko učinkovitost? h) Ali šola spodbuja razstave in druge prikaze dosežkov učencev in odraslih ter skupnosti, vključno z g) Ali šola proizvaja lastno električno energijo in/ali toploto z uporabo vetrnih turbin, sončnih panelov drugimi šolami in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami? ali toplotnih črpalk? i) Ali je šolsko igrišče opremljeno za različne aktivnosti (od športa do ustvarjalnih dejavnosti)? h) Ali ima šola dobavitelja, ki distribuira električno energijo iz obnovljivih virov? j) Ali je zbornica prijazen prostor za vse zaposlene? i) Ali je poraba goriva zmanjšana z izbiro ogrevalnega kotla in drugih naprav, izolacijo cevi, podstrešja k) Ali zaposleni menijo, da imajo vsi dobre delovne pogoje? in sten, dvojno zasteklitvijo in urejanjem zelene strehe? l) Ali prostorski načrt šole vključuje prostor za srečanja staršev/skrbnikov? j) Ali vsaka nova stavba izpolnjuje najvišje standarde za varčevanje z energijo? m) Ali je na šoli vrt z različnimi rastlinami, tako za hrano kot zaradi estetskega vtisa? k) Ali se ogrevalni sistem odziva na temperaturne spremembe in se nastavi na nižje temperature, ko n) Ali ima šola lasten vrt (oz. si ga deli, če nima dovolj zemljišča) za pridelavo hrane? se posamezniki navadijo nositi dodatna oblačila? o) Ali je na šolskem zemljišču veliko različnih površin, ki spodbujajo raznolikost divjih rastlin, živali in l) Ali šola uporablja nizkoenergijske vire svetlobe in namešča senzorje svetlobe tam, kjer je osvetlitev žuželk? potrebna, vendar ne nenehno? p) Ali so šolski skupni prostori in učilnice polni prikazov, rastlin in predmetov, ki spodbujajo m) Ali se šola vključuje v razprave o trajnostni proizvodnji energije? radovednost, razpravo in učenje? n) Ali varčujemo z energijo pri uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), porabo r) Ali lahko posamezniki izražajo pomisleke glede uporabe prostora in ali so njihovi pomisleki slišani in spremljamo in zmanjšujemo z izklapljanjem, kadar je ne uporabljamo? pravično obravnavani? o) Ali spodbujamo souporabo avtomobila, javni prevoz, varno kolesarjenje in hojo? s) Ali je v šoli in okolici poskrbljeno za varnost na način, da ohranja pozitiven vtis (npr. ograje ne p) č) c) Ali odrasli in učenci oblikujejo kazalnike uspeha za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v šoli, v Ali imajo zaposleni in svet šole dolgoročni načrt, ki odraža tako skrb za okolje kot tudi finančni življenju zunaj šole in z vplivanjem na druge člane skupnosti? vidik? č) Ali odrasli in učenci nastopajo kot koordinatorji za zmanjševanje ogljičnega odtisa šole? d) Ali prostorski načrt upošteva različne interese učencev in ne daje prednosti nobeni skupini? d) Ali zaposleni in učenci načrtujejo zmanjšanje ogljičnega odtisa v šoli in doma z nadzorom porabe e) Ali so učenci soodgovorni za to, da v šoli in šolskem okolišu uspevajo rastline? goriva in električne energije iz neobnovljivih virov v stavbah, varčevanjem z energijo, potovanji f) Ali odrasle in učence spodbujamo k ogledom prostorov, da bi ugotovili, kako jih izboljšati (zbornica, učencev in zaposlenih, ravnanjem z odpadki ter porabo blaga in storitev? učilnice, telovadnica in okolica šole)? c) b) Ali zaposleni in učenci menijo, da je zmanjšanje aktivnosti, ki vključujejo izpuste toplogrednih Ali si prizadevamo, da bi bili vsi deli šole privlačni za odrasle in učence, na primer s skupnimi plinov, pomembnejše od natančnega merjenja ogljičnega odtisa? umetniškimi projekti ter sajenjem rož in grmovnic? b) a) Ali je ogljični odtis šole razumljen kot skupek njenih letnih izpustov toplogrednih plinov? Ali prostorski načrt odraža prispevke zaposlenih, učencev in staršev/skrbnikov? š) spominjajo na zapor, igrišča vabijo k varnemu raziskovanju itd.)? Ali ima šola udobne prhe, ki spodbujajo kolesarjenje v šolo? r) Ali šola vztraja pri merilih za nakup, ki vključujejo nakup lokalno pridelane in sezonsko primerne Ali so šola in njena zemljišča na voljo za uporabo ostalim članom skupnosti? hrane ter siceršnje zmanjšanje števila kilometrov, potrebnih za prevoz hrane in izdelkov? t) Ali so v proces izboljšanja varnosti šolskega okolja vključene lokalne skupnosti? s) Ali učenci raziskujejo odvisnost ekološke in neekološke hrane od fosilnih goriv? š) Ali je šola del lokalne mreže, ki uporablja skupno kupno moč? t) Ali šola spremlja porabo vode in načrtuje zmanjšanje porabe na osebo? u) Ali šola zbira deževnico v zbiralnike za vodo za uporabo na šolskem vrtu? v) Ali ima šola nameščen sistem za čiščenje sive vode (vode, ki se uporablja za pranje) za ponovno uporabo v straniščih in na šolskem vrtu? z) Ali šola zmanjšuje porabo vode v kotličkih in pisoarjih z odkrivanjem in prijavljanjem puščanja ter z namestitvijo samozapiralnih pip? B1: Razvijanje šole za vse B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B1.13 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. B2.1 Vse možne oblike podpore in pomoči so usklajene. B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. C2.5 Učenci se učijo drug od drugega. C1.1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in potrošnje hrane. C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces C1.2 Učenci odkrivajo pomembnost vode. in napredek. C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. C2.10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. a) Ali podporo razumemo kot skupek aktivnosti, ki povečuje odzivnost šole na raznolikost učencev na a) načine, s katerimi pokaže do vseh enako spoštovanje? Ali odrasle in učence spodbujamo k zmanjševanju odpadkov v šoli in zunaj nje s popravili, ponovno uporabo, kompostiranjem in recikliranjem? b) Ali so vse oblike podpore medsebojno usklajene in prilagojene tako, da prispevajo k inkluzivnemu b) razvoju šole? Ali šola spodbuja manjšo porabo kot najboljši način za zmanjšanje količine odpadkov? c) c) Ali podporo razumemo tako, da vključuje mobilizacijo virov znotraj šole in zunaj nje? Ali učenci raziskujejo, kateri odpadki so biološko razgradljivi, jih je mogoče reciklirati ali nič od tega? č) Ali razumemo, da podporo zagotavljamo z razvijanjem inkluzivnih učnih aktivnosti ter sodelovalnih č) šolskih in razrednih kultur? Ali politika zmanjševanja odpadkov poudarja zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih? d) Ali se zavedamo, da razvijanje kulture sodelovanja in odzivanje na raznolikost s številnimi učnimi d) aktivnostmi lahko pomeni manjšo potrebo po individualni podpori? Ali imamo med odraslimi in učenci koordinatorje za preverjanje sestave odpadkov ter zbiranje, razvrščanje, zmanjševanje in recikliranje odpadkov? e) Ali ima medvrstniška pomoč, ki izhaja iz sodelovalne šolske kulture, prednost pred zagotavljanjem e) individualne pomoči odraslih? Ali se učenci naučijo, kaj se zgodi z odpadki, če se reciklirajo in če se ne? f) f) Ali šola zmanjšuje potrebo po individualni pomoči učencem pri učenju (npr. starši, inštruktorji ...)? Ali je šola vključena v lokalne ali nacionalne pobude, ki naslavljajo ravnanje z odpadki (npr. Ekošola)? g) Ali podporo razumemo kot odpravljanje ovir za igro, učenje in participacijo? g) Ali se učence informira in uči o kampanjah za zmanjšanje količine odpadkov? h) Ali je podpora razumljena tudi kot razvoj učnih načrtov, ki vključujejo interese učencev in temeljijo h) na njihovih izkušnjah? Ali se učenci prek povezav z drugimi šolami učijo o zmanjševanju odpadkov? i) i) Ali so oblike pomoči učencem in družinam, ki jih nudijo vzgojno-izobraževalne, zdravstvene in Ali učenci raziskujejo, kaj reciklirajo v različnih delih sveta? j) socialne službe, poznane in povezane? Ali šola kupuje izdelke v povratni embalaži? k) j) Ali so vse podporne aktivnosti usklajene v enotni strategiji podpore? Ali šola v največji možni meri kupuje predmete iz recikliranih virov, vključno s prenovljenim pohištvom? k) Ali je strategija podpore dogovorjena in potrjena v sodelovanju s starši/skrbniki? l) l) Ali je strategija podpore jasna tistim zunaj šole, ki izvajajo pomoč pri učenju in participaciji v šoli? Ali šola spodbuja nakup in uporabo živil z minimalno embalažo? m) m) Ali koordinacijo podpore vodi zaposleni z višjim nazivom? Ali učence in njihove družine spodbujamo k pripravi obrokov brez odpadkov? n) n) Ali se zaposleni zavedajo vseh človeških virov pri odraslih in učencih, ki jih je mogoče uporabiti v Ali šola spodbuja uporabo krožnikov in pribora za večkratno uporabo? o) podporo razvoju učenja in participacije? Ali se količina zavržene hrane zmanjša s pogovori z učenci in družinami glede obrokov in velikosti porcij? o) Ali so drugi odrasli in prostovoljci šoli na voljo kot vir pomoči in podpore (npr. govorci različnih p) jezikov, drugi odrasli s posebnimi potrebami)? Ali so na strateških mestih na šoli dostopna zbirna mesta za hrano in druge odpadke? r) p) Ali šola zmanjšuje ovire v komunikaciji med različnimi strokovnimi sodelavci? Ali šola služi kot reciklažna zbirna točka za papir, karton, knjige, oblačila, steklo, plastiko (vključno s tisto, ki ni vključena v domače sheme recikliranja), elektronsko opremo, kartuše za tiskalnike, r) Ali zaposleni izrazijo zaskrbljenost, če menijo, da je ravnanje drugih bolj usmerjeno v ohranjanje žarnice, mobilne telefone, baterije in CD-je/DVD-je? poklicnega področja kot v to, kar je najboljše za učence? s) s) Ali tiste, ki nudijo podporo zunaj šole, prosimo, naj svoja prizadevanja uskladijo z drugimi Ali ima šola lasten program izmenjave in spodbuja uporabo drugih shem, kot sta izmenjevalnica in oddajanje neželenih predmetov v dobrodelne namene? prekrivajočimi se intervencijami? š) Ali šola sodeluje z družinami in skupinami v skupnosti pri poučevanju popravljanja, obnavljanja, šivanja, krpanja in spreminjanja oblačil v okviru učnega načrta in krožkov? t) Ali se poraba papirja zmanjša z obojestranskim tiskanjem in nalepkami za ovojnice in mape? u) Ali so na voljo zasloni, na katerih je mogoče preprosto prebrati spletne dokumente ter se starši/ skrbniki in učenci lahko seznanijo z dogajanjem v šoli, pri čemer imajo po potrebi na voljo tudi pomoč? v) Ali za komunikacijo s starši/skrbniki uporabljamo elektronsko pošto, če je to mogoče? z) Ali spodbujamo uporabo kartuš za ponovno uporabo za tiskalnike? ž) Ali so na voljo lahko dostopni in čisti viri pitne vode? aa) Ali šola odvrača od kupovanja vode v plastenkah s spodbujanjem polnjenja plastenk/steklenic iz pipe? B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2.2 Profesionalni razvoj zaposlenih pripomore B2.3 Dodatna jezikovna podpora (učenje slovenščine) k odzivanju na raznolikost. je na voljo vsem, ki jo potrebujejo. C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni A1.3 Učenci si medsebojno pomagajo. proces in napredek. B2.1 Vse možne oblike podpore in pomoči so usklajene. C2.10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. C2.5 Učenci se učijo drug od drugega. C2.6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med posamezniki. a) Ali aktivnosti profesionalnega razvoja pomagajo zaposlenim pri delu z različnimi skupinami? b) Ali zaposleni v praksi razvijajo zmožnost prepoznavanja in preprečevanja diskriminacije in a) Ali si odrasli in učenci delijo odgovornost za pomoč učencem pri usvajanju novega jezika, npr. ustrahovanja, kar vključuje diskriminacijo zaradi socialno-ekonomskega statusa, starosti, priseljencem in vsem tistim, ki se slovenščine učijo kot drugega oz. tretjega jezika? invalidnosti, rasizem, spolno diskriminacijo, homofobijo, transfobijo ter diskriminacijo zaradi b) Ali so zaposleni seznanjeni z viri znanja, ki jih lahko prispevajo tisti, ki so nedavno prispeli v državo veroizpovedi in prepričanj? (na primer v verskih in kulturnih institucijah)? c) Ali zaposleni raziskujejo obseg lastnih diskriminatornih prepričanj in dejanj? c) Ali šola zagotavlja oz. je seznanjena z izvedbami tečajev slovenščine za starše/skrbnike in starejše č) Ali aktivnosti za pripravo učnih načrtov vedno upoštevajo možnosti participacije in učenja sorodnike (ne glede na poreklo in spol), ki se izvajajo v okolici šole? učencev, ki se razlikujejo po poreklu, izkušnjah, spolu, dosežkih in posebnih potrebah? č) Ali šola ceni večjezičnost tistih, ki se slovenščine učijo kot drugega ali tretjega jezika? d) Ali zaposleni in ravnatelj sodelujejo pri načrtovanju lastnega profesionalnega razvoja? d) Ali se odrasli in učenci zanimajo za jezike, ki jih govorijo drugi, in se trudijo naučiti nekaj besed v e) Ali razvoj učnih načrtov obravnava zmanjševanje ovir za učenje in participacijo? teh jezikih? f) Ali strokovni delavci predvidevajo uporabo zunanjih prostorov za učenje na podlagi skupnih e) Ali so jeziki, ki jih učenci govorijo doma, vključeni v aktivnosti v razredu in domače naloge? izkušenj učencev? f) Ali šole zagotavljajo svojim učencem, da svoje jezikovne spretnosti pokažejo na javnih preizkusih g) Ali zaposleni razvijajo načine za učenje na podlagi predmetov in artefaktov, ki so pomembni in znanj? zanimivi za učence? g) Ali šola ceni kulturne darove, kot so hrana, glasba in pesmi, ki jih učenci in njihove družine h) Ali aktivnosti profesionalnega razvoja vključujejo povezovanje vrednot z ukrepi za razvoj učenja in prinesejo iz druge države? participacije? h) Ali podpora tistim, ki se učijo slovenščine kot drugega oz. tretjega jezika, odpravlja ovire pri učenju i) Ali aktivnosti profesionalnega razvoja pripomorejo k polnemu izkoriščanju priložnosti za učenje v vseh vidikih poučevanja, učnih načrtov in organizacije šole? zunaj razreda? i) Ali se prilagoditve uporabe jezika in učnih aktivnosti v razredu, ki povečujejo vključenost učencev, j) Ali profesionalni razvoj prispeva k uvajanju učnih vsebin, ki upoštevajo skupne izkušnje učencev? katerih slovenščina ni materni jezik, uporabljajo za zmanjševanje ovir pri učenju in participaciji? k) Ali zaposleni razvijajo svoje profesionalno znanje in izkušnje ob vzpostavljanju sodelovalnega j) Ali se podpora osredotoča na prepoznavanje in premagovanje ovir pri učenju in participaciji učenja, kjer aktivnosti vključujejo tako individualno kot skupinsko delo? učencev, namesto da bi razlikovala med 'težavami pri drugem jeziku' in 'težavami pri učenju'? l) Ali se strokovni delavci učijo skupaj, da bi izboljšali medsebojno sodelovanje? k) Ali so tolmači za znakovni jezik in druge prve (materne) jezike na voljo tistim, ki jih potrebujejo? m) Ali imajo strokovni delavci priložnost skupaj razmisliti o tem, kako zmanjšati nezadovoljstvo l) Ali je vpliv selitve v drugo državo in kulturo prepoznan kot morebitna ovira pri učenju in učencev in moteče dejavnike? participaciji? n) Ali imajo zaposleni in učenci priložnost spoznati medvrstniško tutorstvo? m) Ali priznavamo, da travma, ki jo doživljajo mladi prosilci za azil, lahko prispeva k težavam, s katerimi o) Ali zaposleni načrtujejo, kako preprečiti morebitno preveliko zastopanost skupin učencev, ki se srečujejo v šoli? se soočajo z ovirami pri učenju in participaciji, na primer glede na spol, etnično pripadnost ali n) Ali zaposleni pomagajo učencem razumeti, da lahko sporazumevanje z drugimi in poslušanje drugih socialno-ekonomski status? pomaga premagati ovire pri sporazumevanju učencev z različnimi jeziki in kulturami? p) Ali imajo zaposleni in učenci možnosti, da se učijo o vrstniški mediaciji v sporih in nesoglasjih? o) Ali poučevanje in podporo, če je na voljo, zagotavlja oseba enakega kulturnega porekla kot učenci, r) Ali učitelji in strokovni delavci šole krepijo svoje znanje o uporabi tehnologije za delo z različnimi ki podporo potrebujejo? skupinami, kot so interaktivne table, kamere, televizija, projektorji, diktafoni, računalniki, pametni telefon, tablice? s) Ali se zaposleni izobražujejo, kako pomagati učencem pri razvijanju prijateljskih vezi in drugih odnosov, ki jih lahko podpirajo v šoli in zunaj nje? š) Ali zaposleni organizirajo bralne skupine in neformalne seminarje, na katerih se lahko skupaj učijo in delijo svoje profesionalno znanje? B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2.4 Šola omogoča in podpira učence pri vključevanju B2.5 Šola zagotavlja, da njeni ključni dokumenti in trajni participaciji v javnih programih vzgoje o 'posebnih potrebah' podpirajo inkluzivnost. in izobraževanja. A2.1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. A2.4 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. A2.7 Šola se bori proti vsem oblikam diskriminacije. B2.8 Zmanjšane so ovire za participacijo. a) Kadar zaposleni omenjajo 'učenca s posebnimi potrebami', ali to pomeni učenca s potrebami, na katere se nismo odzvali, kar pomeni, da gre za primanjkljaj v okolju in ne pri učencu? a) b) Ali zaposleni razmišljajo o lastnih izkušnjah pri učenju, da bi razumeli, kdaj in zakaj imajo učenci Ali so strokovni delavci previdni pri poseganju v življenje ranljivih učencev, kadar posegajo brez povabila? težave pri učenju? b) Ali si zaposleni prizadevajo preprečevati negativno učno in zaposlitveno pot učencev v javnem c) Ali se zaposleni izogibajo imenovanju nekaterih učencev kot normalnih učencev, s čimer varstvu? namigujejo, da so drugi s 'posebnimi potrebami' nenormalni? c) Ali se šola izogiba stereotipnim predstavam, da so učenci v javnem varstvu problematični? č) Ali zaposleni razmišljajo o tem, da bi pojem učenca 's posebnimi potrebami' nadomestili s pojmom č) učenca, ki se sooča z ovirami pri učenju in participaciji? Ali zaposleni pomagajo ranljivim učencem, da prispevajo k odločitvam o svojem izobraževanju in življenju nasploh? d) Ali se zavedamo, da se je pri nagovarjanju učenca treba izogibati uporabi izrazov za oviranost, kot d) so oviran, slep in gluh, enako kot opredelitvi, da ima 'posebne potrebe'? Ali se šola izogiba temu, da bi krivila učence v javnem varstvu in druge ranljive skupine učencev za diskriminatorno vedênje do njih? e) Ali se zaposleni upirajo vse večji težnji po etiketiranju učencev kot 'avtističnih', 'z Aspergerjevim e) sindromom', 'z motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnostjo' in z drugimi podobnimi izrazi? Ali šola poskrbi in podpira, da tisti učenci, ki potrebujejo spremljevalca tako v času pouka kot pred in po pouku, tega tudi dobijo? f) Ali se zaposleni sprašujejo o obsegu uporabe zdravil z namenom nadzorovanja vedênja učencev? f) Ali se ključni strokovni delavci za učence v javnem varstvu trudijo odstraniti morebitne ovire za g) Ali se ovire za učenje in participacijo pojavljajo v odnosih, učnih pristopih in učnih aktivnostih ter sodelovanje z drugimi strokovnjaki? socialnih in materialnih okoliščinah? g) h) Ali se zaposleni odzivajo na uradne zahteve po opredelitvi učencev kot učencev 's posebnimi Ali vsi zaposleni prevzemajo odgovornost za pomoč ranljivim učencem, da se dobro počutijo v svoji koži? potrebami', ne da bi ta izraz sprejeli v medsebojnem dialogu in dialogu z učenci? h) Ali zaposleni razmišljajo o posledicah zavračanja in morebitnih disciplinskih izključevanj ranljivih i) Ali se viri za podporo učencem, ki so razvrščeni v kategorijo 's posebnimi potrebami', uporabljajo z učencev, vključno z učenci, ki so v javnem varstvu? namenom večanja zmogljivosti šole pri odzivanju na raznolikost? i) Ali je posebna pozornost namenjena premagovanju ovir pri vključevanju v obšolske dejavnosti? j) Ali je na šoli koordinator, ki mobilizira vire, ki so na voljo v podporo učenju in participaciji učencev? j) Ali si posebej prizadevamo za vzpostavitev močnih vezi s starši/skrbniki? k) Ali si šola prizadeva povečati odzivnost na raznolikost učencev ne glede na to, ali so formalno k) upravičeni do oblik pomoči? Ali podpora učencem v javnem varstvu spodbuja kontinuiteto učenja in zmanjšuje menjavanje šol? l) l) Ali so učenci, ki se soočajo z ovirami pri učenju in participaciji, obravnavani kot posamezniki z Ali šola poskrbi za učence, ki zaradi katerega koli razloga ne dosegajo standardov, da se jim ponudi najrazličnejše oblike pomoči z namenom preprečitve ponavljanja in negativnega vpliva na različnimi interesi, znanjem in spretnostmi, in ne kot del homogene skupine? obstoječa prijateljstva? m) Ali se poskusi odpravljanja ovir pri učenju in participaciji enega učenca uporabljajo za iskanje idej za m) izboljšanje izkušenj vseh učencev? Ali šola ob koncu šolskega dne zagotavlja prostor, kjer lahko učenci, ki to potrebujejo, opravljajo šolsko delo? n) Ali dodatno podporo odraslih obravnavamo kot pravico učencev, ko jo potrebujejo, in ne kot n) potrebo po kategorizaciji ali dodatnem diagnosticiranju? Ali šola zagotavlja miren prostor, kamor se lahko učenci, ki to potrebujejo, umaknejo med igro ter pred poukom in po njem? o) Ali so podatki o upravičenosti do podpore javno dostopni učencem in staršem/skrbnikom? p) Ali je umik učencev za podporo zunaj rednega pouka čim manjši? r) Ali je ideja, da lahko učenci istega oddelka počnejo različne stvari v različnih prostorih (npr. v razredu, na hodniku, zunaj) razumljena kot običajen del izkušenj vsakega učenca? s) Ali so individualni učni načrti namenjeni učenju v skupnosti z drugimi? š) Ali pripravo individualnih učnih programov (IP, INA) za nekatere učence uporabljamo kot priložnost za izboljšanje poučevanja in učenja za vse učence? t) Ali odločbe o usmeritvi vključujejo podporne ukrepe za premagovanje ovir pri učenju in participaciji? B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2.6 Vzgojni načrt in pravila šolskega reda so povezani B2.7 Zmanjšujejo se pritiski za disciplinsko izključevanje z učenjem in razvojem kurikula. zaradi neprimernega vedenja. A1.4 Zaposleni in učenci spoštujejo drug drugega. A1.2 Zaposleni medsebojno sodelujejo. A1.5 Strokovni delavci sodelujejo s starši/skrbniki. A1.4 Zaposleni in učenci spoštujejo drug drugega. A1.9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine doživljanja spola. A1.7 Šola je zgled demokratičnega državljanstva. B2.7 Pritiski glede možnosti disciplinskega izključevanja se znižujejo. B2.6 Vzgojni načrt in pravila šolskega reda so povezani z učenjem in razvojem kurikula. B2.9 Zmanjšano je ustrahovanje. C2.8 Disciplina temelji na medsebojnem spoštovanju. a) Ali sta vzgojni načrt in pravila šolskega reda napisana in pripravljena po širokem posvetovanju in a) Ali izključevanje zaradi neprimernega vedenja obravnavamo kot proces, ki vključuje postopno dogovoru z učenci, starši/skrbniki, zaposlenimi in svetom šole? razgradnjo odnosov in ločitev od razreda ali šole? b) Ali kodeks etičnega delovanja v šoli velja za odrasle in učence? b) Ali poskuša vzgojni načrt zmanjšati vse oblike izključevanja zaradi neprimernega vedenja, bodisi c) Ali sta vzgojni načrt in pravila šolskega reda povezana z razvojem skupnosti v šoli in skupnih začasne ali trajne, formalne ali neformalne? vrednot? c) Ali se zavedamo, da je izključevanje zaradi neprimernega vedenja mogoče prekiniti s smiselnim č) Ali je cilj vzgojnih ukrepov vedno v podporo učenju in odnosom? prilagajanjem poučevanja in učenja ter s podporo odnosom? d) Ali si šola prizadeva za večjo zavzetost pri učenju z izboljšavami učnih aktivnosti? č) Ali šolska pravila pomagajo zmanjšati izključevanje zaradi neprimernega vedenja? e) d) Ali znanje, izkušnje in interese učencev in staršev/skrbnikov uporabljamo za zmanjšanje Ali skrb, kako povečati zavzetost nekaterih učencev, vključuje razmislek o tem, kako izboljšati poučevanje in učenje za vse učence? nezadovoljstva in motečega vedenja? f) Ali se vzgojni načrt in pravila šolskega reda osredotočata na preprečevanje nezadovoljstva in težav e) Ali obstajajo srečanja, na katerih sodelujejo zaposleni, učenci, starši/skrbniki in drugi ter na katerih z vedênjem? poskušamo reševati težave, še preden se zaostrijo? g) Ali odrasli in učenci prepoznajo okoliščine, v katerih se pojavijo težave z vedênjem, tako da jih f) Ali prepoznamo povezave med podcenjevanjem učencev ter nezadovoljstvom, motečim vedenjem lahko obravnavata vzgojni načrt in pravila šolskega reda? in izključevanjem zaradi neprimernega vedenja? h) Ali sta vzgojni načrt in pravila šolskega reda povezana z izkušnjami, ki jih imajo učenci izven pouka? g) Ali se šola izogiba organiziranju pouka v homogenih učnih skupinah (npr. priseljenci, Romi), ki lahko i) ustvarjajo nezadovoljstvo in podcenjevanje učno najmanj uspešnih skupin? Ali vzgojni načrt in pravila šolskega reda naslavljata pogoje za inkluzivnost? j) h) Ali šola obravnava občutke podcenjevanja, ko se pojavijo pri učencih, na primer v etničnih Ali se zavedamo, da so za izboljšanje odnosov v šoli odgovorni vsi učenci in odrasli? k) manjšinah ali pri revnih? Ali vzgojni načrt spodbuja zaposlene, da delijo svoje težave in se podpirajo pri razvijanju strategij za preprečevanje konfliktov z učenci in med njimi? i) Ali si šola prizadeva zmanjšati konflikte med etničnimi skupinami ali socio-ekonomskimi statusi? l) j) Ali so odzivi na vedênje učencev najprej povezani z vzgojo in individualnim pristopom, ne pa s Ali vzgojni načrt in pravila šolskega reda obravnavata dobro počutje učencev, ki s svojim vedenjem ne motijo nikogar, a tiho trpijo? kaznovanjem? m) k) Ali učenci oz. drugi, ki so po mnenju šole ravnali v nasprotju z vrednotami šolske skupnosti, dobijo Ali si šola prizadeva izboljšati občutek lastne vrednosti tistih, ki imajo nizko samopodobo? n) drugo priložnost? Ali težavni učenci vedo, da lahko dobijo podporo in pozornost, še preden pokažejo moteče vedenje? l) Ali kot del šolske kulture razumemo, da se lahko ljudje opravičijo in popravijo krivdo, ne da bi bil pri o) tem omadeževan njihov ugled? Ali šola za zmanjševanje konfliktov med učenci, ki so v preteklosti imeli konflikte zunaj šole, poišče in uporabi podporo socialnih in mladinskih delavcev? m) Ali je pogosto prisotna jeza pri učencih razlog, da jim pomagamo, ne pa jih kaznujemo? p) n) Ali zaposleni enako skrbijo za vse učence, tudi ko se odzivajo na vedênjske težave nekaterih? Ali se šola pri nadomeščanju odsotnih učiteljev trudi najti rešitve, ki najbolje podpirajo učenje in zmanjšujejo težave z vedenjem? o) Ali strokovni delavci na šoli, kamor je prešolan učenec, prevzamejo odgovornost za to, da zmanjšajo dojemanje učenca kot izključno vedenjsko problematičnega? p) Ali obstajajo načrti za obvladovanje in zmanjševanje odvisnosti učencev in mladih od nikotina in/ali drugih drog? r) Ali redno pripravljamo poročila o izključevanju zaradi neprimernega vedenja za zaposlene, starše, ravnatelje in učence? s) Ali zaposleni spremljajo zmanjšanje števila začasnih, stalnih, formalnih in neformalnih izključevanj zaradi neprimernega vedenja? B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2: Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti B2.8 Zmanjšane so ovire za participacijo. B2.9 Zmanjšano je ustrahovanje. A2.9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. A2.8 Šola spodbuja nenasilne medsebojne odnose in reševanje sporov. B2.9 Zmanjšano je ustrahovanje. C2.6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med posamezniki. a) Ali so razlogi za obiskovanje pouka raziskani v kulturi, strategijah in praksah šole, pa tudi v odnosih a) Ali se odrasli in učenci dogovarjajo o skupnem stališču glede tega, kaj se šteje kot ustrahovanje? učencev in mladih ter v njihovih domačih okoliščinah? b) Ali obstaja izjava o ustrahovanju, ki jo vsi poznajo in razumejo ter ki določa, katera vedênja so b) Ali učitelji preverjajo, zakaj učenci redno zamujajo, in jim nudijo ustrezno podporo? sprejemljiva in katera nesprejemljiva, vključno s spletnim ustrahovanjem? c) Ali šola ve, za koliko učencev je šola pozitivna in za koliko manj pozitivna izkušnja? c) Ali ustrahovanje obravnavamo kot potencialni del vseh odnosov moči in kot zlorabo moči? č) Ali učence spodbujamo, da konstruktivno izrazijo, kako bi lahko izboljšali svoje izkušnje v šoli? č) Ali razumevanje ustrahovanja vključuje vse oblike nadlegovanja in diskriminacije odraslih in d) Ali zaposleni razvijajo nekonfliktne pristope k sodelovanju s starši/skrbniki glede neopravičene učencev? odsotnosti? d) Ali so zaposleni pozorni in preprečujejo navidezne 'igre' fizičnega nasilja, kot so prijemanje, e) Ali se šola izogiba uporabi neopravičene odsotnosti kot razlogu za takojšnji vzgojni ukrep? udarjanje ali brcanje učencev v genitalije? f) Ali neupravičeno odsotnost učencev obravnavamo pravično, ne glede na spol ali poreklo? e) Ali je ustrahovanje povezano tako z verbalnimi in čustvenimi napadi kot tudi s fizičnimi? g) Ali prepoznamo, da so razlogi za odsotnost lahko povezani z ranljivostjo posameznika, kot sta f) Ali grožnjo s prenehanjem prijateljstva razumemo kot ustrahovanje? socialna izključenost ali negotovost glede spola oz. spolne identitete? g) Ali se ustrahovanje pojavi, ko se nekdo počuti ranljivega zaradi svoje identitete? h) Ali prepoznamo povezavo med ustrahovanjem med učenci in odsotnostjo od pouka? h) Ali rasistične, seksistične, homofobične in transfobične pripombe ali pripombe zaradi invalidnosti i) Ali se šola odziva na nosečnost tako, da zaradi večje izpostavljenosti podpira dekleta in jih ne in socialno-ekonomskega statusa obravnavamo kot vidike ustrahovanja? diskriminira? i) Ali negativne pripombe glede osebnih lastnosti, kot so barva las, teža ali nošenje očal, štejemo za j) Ali šola aktivno podpira vrnitev v šolo in participacijo učencev, ki so izgubili ljubljeno osebo, ustrahovanje? kronično zboleli ali bili dolgotrajno odsotni iz drugega razloga? j) Ali zaposleni in učenci nasprotujejo uporabi izraza gej in podobnih poimenovanj, kadar se jih k) Ali obstaja usklajena strategija glede odsotnosti učencev od pouka med šolo in drugimi uporabi v slabšalnem pomenu? institucijami, ki se ukvarjajo z učenci? k) Ali se zaposleni izogibajo domnevam o razlogih za ustrahovanje, na primer, da je učenec l) Ali obstaja učinkovit sistem poročanja in beleženja odsotnosti ter iskanje in razumevanje razlogov ustrahovan zaradi svoje invalidnosti? zanjo? l) Ali se odrasli in učenci počutijo dovolj varne, da se lahko opredelijo drugače kot heteroseksualne m) Ali obstajajo povezave med odsotnostjo od pouka in zasvojenostjo s cigaretami in/ali drugimi osebe, na primer kot binarne osebe? drogami? m) Ali se pri pripravi smernic proti ustrahovanju posvetujemo z različnimi organizacijami, na primer z n) Ali odsotnost pri posameznih učnih urah obravnavamo kot razlog za raziskovanje, kakšen je odnos z osebami, ki se veliko selijo, lezbijkami, geji, biseksualci in transseksualci, invalidi, prosilci za azil in učitelji in kateri predmet poučujejo? begunci? o) n) Ali se učenci lahko izražajo na različne načine, kako biti deček, deklica, nič od tega ali oboje, ne da Ali se število neopravičenih ur zmanjšuje? bi bili deležni draženja ali ustrahovanja? o) Ali šola razlikuje med podpornim in ustrahovalnim slogom vodenja? p) Ali razumemo, da je lahko ustrahovanje znak, da je storilec morda sam ranljiv in potrebuje podporo? r) Ali vodstvo šole prikriva ali se izogiba raziskovanju obsega ustrahovanja, da bi ohranilo pozitivno podobo šole? s) Ali lahko učenci, ki so žrtve ustrahovanja, izbirajo med več strokovnimi delavci različnih spolov, kdo jim bo pomagal? š) Ali poleg sindikatov obstajajo tudi osebe (npr. zaupne osebe), na katere se lahko zaposleni obrne, če je žrtev ustrahovanja? t) Ali se učenci učijo in so usposobljeni za posredovanje v primerih ustrahovanja? u) Ali vodimo jasno evidenco o incidentih ustrahovanja? v) Ali se obseg ustrahovanja zmanjšuje? Kazalniki z vprašanji Kazalniki z vprašanji Dimenzija C: Razvijanje inkluzivnih pedagoških praks C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse Priprava kurikula za vse (poglavje C1) ponuja pristop k učnim načrtom, ki resno upošteva inkluzivne vredno- 1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in potrošnje hrane. 144 te vzgoje in izobraževanja ter spodbuja aktivno, kritično in refleksivno učenje. Takšen kurikul predlaga učne 2 aktivnosti, povezane z izkušnjami, ki spodbujajo razumevanje soodvisnosti okolij in ljudi na Zemlji. Tako kot Učenci raziskujejo pomembnost vode. 148 4 Želimo, da bi vprašanja uporabili za raziskovanje možnosti učenja, za sprožanje številnih vprašanj in razisko- Učenci spoznavajo vrste nastanitev in grajeno okolje. 152 vanje v učilnicah in zunaj njih. Aktivno (transformativno) učenje se predpostavlja ne glede na to, ali v posa- 3 druga poglavja tudi to vodi v razmislek prek preizpraševanja in strukturira razmišljanje na podlagi vprašanj. Učenci preučujejo oblačila in telesno okrasje (pirsingi, tatuji, nakit). 150 5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki gibljejo po svojem okraju in po svetu. 154 meznem vprašanju uporabimo besedo 'spoznati', 'raziskati', 'preveriti', 'proučiti' ali 'razmisliti'. 6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. 156 7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. 159 Naloga strukturiranja pristopa k pridobivanju znanja je obsežna. Zaradi narave tega gradiva je tukaj za vsak 8 kazalnik podanih več vprašanj kot kjer koli drugje v Indeksu. V tem poglavju smo vprašanja razdelili pod na- Učenci preučujejo življenje na Zemlji. 163 10 bujanje radovednosti učencev in odraslih. Številna vprašanja, ki jih zastavljamo v tem poglavju, vsebujejo Učenci spoznavajo sporazumevanje in komunikacijsko tehnologijo. 170 primere, ki bi jih lahko vključili v odgovore. Pri tem smo sicer oklevali, saj menimo, da morajo biti učne 9 slove in podnaslove. Upamo, da bodo naša vodena vprašanja spodbudila razvoj nadaljnjih vprašanj za spod- Učenci raziskujejo vire energije. 167 11 Učenci se ukvarjajo z literaturo, umetnostjo in glasbo ter jih ustvarjajo. 172 12 Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo z razvojem svojih interesov. 174 globino kot tudi širino, in sicer za učence in odrasle vseh starosti, in predstavlja realno alternativo tradicio-aktivnosti odprte. Vsebina pa je tukaj zato, da pokaže, kako lahko ti kazalniki oblikujejo kurikul, ki ima tako 13 Učenci spoznavajo etiko, moč in vladanje. 176 nalnim kurikulom. 1 ki naj bi predstavljal vabilo odraslim in učencem, da skupaj sestavijo lastne kurikule in predloge povezujejo Učne aktivnosti so načrtovane z mislijo na vse učence. 179 s svojimi okoliščinami. Kot smo predlagali v 2. delu, upamo, da bodo posamezniki svoje zamisli za nadaljnji C2: Uglaševanje učenja To poglavje je še v nastajanju. Morda bi vse predloge v Indeksu lahko obravnavali na takšen tematski način, 2 Učne aktivnosti spodbujajo participacijo vseh učencev. 180 3 Učence spodbujamo k samozavestnemu kritičnemu razmišljanju. 181 naslov indeksinkluzivnosti@cmepius.si. razvoj inkluzivnih kurikulov poslali na info@indexforinclusion.org. Slovenski bralci pa lahko pišete tudi na el. 4 Učenci sodelujejo pri lastnem učenju. 182 5 Učenci se učijo drug od drugega. 183 6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med posamezniki. 184 7 Preverjanje in ocenjevanje znanja spodbuja dosežke vseh učencev. 185 8 Disciplina temelji na medsebojnem spoštovanju. 186 9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces. 187 10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. 188 11 Strokovni delavci podpirajo učenje in participacijo vseh učencev. 189 12 Domače naloge so zastavljene tako, da pripomorejo k učenju vsakega učenca. 190 13 Aktivnosti izven pouka vključujejo vse učence. 191 14 Viri v okolici šole so znani in uporabljeni v vzgojno-izobraževalnem procesu. 192 C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in potrošnje hrane. Prehranjevalni spleti Živali za hrano posamezniki na voljo za kuhanje? Povezovanje na lokalni in globalni ravni • Ali učenci ustvarjajo prehranjevalne verige, ki • Ali učenci spoznajo, kako se redi živali na kmetijah • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri zaradi • Ali je v šoli vrt ali prostor, kjer se učenci vključujejo sonce, rastline, živali, mrhovinarje ter za hrano? pomanjkanja časa, ki ga imajo posamezniki na učijo gojiti rastline za prehrano? glivne in bakterijske razkrojevalce? voljo za kuhanje, uporabljajo vnaprej pripravljena • Ali se učenci učijo o ribah, ki živijo in se • Ali je šola povezana z lokalno kmetijo? prehranjujejo v morjih, rekah in ribogojnicah? živila? • Ali učenci razmišljajo, od kod prihajata Pridelava in raba zemljišč • Ali učenci razmišljajo o tem, kako skupno • Ali učenci raziskujejo izčrpavanje ribjih staležev, njihova najljubša hrana in pijača? prehranjevanje ohranja odnose med ljudmi? • Ali se učenci učijo o sestavi tal in njenem vplivu učinke ribolovnih kvot in možnosti obnove • Ali učenci raziskujejo prehranske na to, kaj v tleh dobro raste? staležev? značilnosti in načine prehranjevanja v svoji • Ali se učenci seznanijo z uporabo industrijskih Začimbe in dodatki • Ali učenci poznajo vlogo bakterij pri nastanku in drugih državah? metod reje živali za prehrano? rodovitnih tal? • Ali se učenci učijo o spremembah uporabe • Ali družine in skupnosti spodbujajo otroke • Ali učenci raziskujejo proizvodnjo mleka pri začimb in dišavnic? • Ali se učenci učijo o vzrokih in posledicah erozije k spoznavanju pridelave hrane? kravah, ovcah in drugih živalih? tal? • Ali se učenci učijo o novejših dognanjih glede • Ali se učenci učijo o hrani prek šolskih • Ali se učenci učijo o proizvodnji jajc? uporabe soli v prehrani? • Ali učenci razmišljajo o posledicah uporabe obrokov in uporabe jedilnice? zemljišč za eno vrsto posevkov in kolobarjenja? • Ali se učenci učijo o čebelarjenju za pridelavo • Ali učenci spoznajo, kako so sol in začimbe • Ali se učenci učijo o dobrem počutju živali medu? postale dragoceno trgovsko blago? • Ali učenci razmišljajo o tem, zakaj se rodovitna na podlagi šolskih pravil o nakupu mlečnih tla uporabljajo za pridelavo čaja, kave, sladkorja, • Ali se učenci učijo o živalskih boleznih (kot so • Ali učenci upoštevajo prednosti in slabosti izdelkov, jajc in mesa? alkoholnih pijač, kokaina in prepovedanih drog, ki slinavka, parkljevka ter bolezen norih krav) in aditivov v hrani? • Ali šola hrano dobavlja od lokalnih kmetov? povzročajo zasvojenost, in ne za pridelavo hrane? posledicah širjenja bolezni v njihovi in drugih • Ali učenci raziskujejo, kako se začimbe uporabljajo • Ali posamezniki, ki kupujejo, pridelujejo • Ali učenci raziskujejo, kdo je lastnik zemljišča, na državah? v različnih kulturah in prehranskih tradicijah? in pripravljajo hrano na kmetijah, v katerem se prideluje hrana? • Ali se učenci učijo o uporabi pesticidov in • Ali učenci prepoznajo globalne vplive na to, izkušnje delijo z učenci pri pouku? površin v kmetijska zemljišča in vplivu tega na • Ali učenci raziskujejo uporabo hormonov za • Ali učenci raziskujejo podaljšanje roka užitnosti toplogredne pline? spodbujanje rasti živali? (uporabnosti) hrane s hlajenjem, konzerviranjem, gospodinjstvih in restavracijah, svoje antibiotikov pri obvladovanju bolezni pri živalih? • Ali se učenci učijo o spreminjanju gozdnih Konzerviranje/obdelava in gnojenje kaj jedo, od kod prihaja to, kar jedo, in kako • Ali učenci pridobijo znanje o tem, v kolikšni meri • Ali učenci razmišljajo, koliko zemljišča je stekleničenjem, dimljenjem in soljenjem? je ta hrana pripravljena? je kmetijstvo v različnih državah mehanizirano? potrebnega za enako vrednost hrane pri gojenju • Ali učenci sestavijo seznam krajev, od zelenjave v primerjavi z rejo živali za prehrano? Odstranjevanje odpadkov, kompostiranje in koder prihaja hrana, ki je na voljo v lokalnih Sezonska živila, podnebje in vreme • Ali se učenci naučijo, da govedo proizvaja velike gnojenje živilskih trgovinah in supermarketih, ter količine toplogrednih plinov (metana)? • Ali učenci raziskujejo povezavo med ocenijo razdalje, ki vključujejo vse poti • Ali se učenci učijo o kanalizacijskih sistemih in pridelovanjem hrane in letnimi časi? ravnanju z odpadki? prevoza hrane? Ali se učenci učijo o Prevoz • Ali se učenci učijo o vplivu podnebja na pridelavo • Ali se učenci učijo o uporabi gnoja za izboljšanje lokalnih, nacionalnih in globalnih razlikah v hrane? • Ali se učenci naučijo, kako hrana potuje po svetu tal? tem, kaj posamezniki jedo? in državi od proizvajalcev do potrošnikov? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako globalno • Ali se učenci učijo o pristopih h kompostiranju, • Ali učenci preučujejo, kako lokalni in segrevanje in ekstremnejši vremenski pojavi • Ali učenci spoznajo, kako prevažajo živali za uporabi kompostnikov in deževnikov? mednarodni ulični trgovci dobavljajo sestavine za pripravljanje hrane? vplivajo na pridelavo hrane in kako bodo vplivali v proizvodnjo mesa in zakol po državi in svetu? prihodnosti? Prehrana, zdravje in bolezen Prehranski cikli premalo hranljivih živil? • Ali se učenci v šoli učijo pripravljati in kuhati Škodljivci in plevel Priprava in uživanje hrane • Ali učenci raziskujejo, kdo zaužije dovolj in kdo • Ali se učenci naučijo, kako prehranski cikel • Ali se učenci naučijo, kako je mogoče škodljivce hrano? • Ali učenci raziskujejo pomen osnovnih živil za vključuje pripravo tal, sajenje in sejanje, gojenje, zatirati naravno in umetno? mnoge ljudi po svetu? • Ali učenci razmišljajo o zadovoljstvu pri kuhanju in pobiranje, shranjevanje/konzervacijo, predelavo, • Ali se učenci naučijo, kako lahko plevel zatremo uživanju hrane? • Ali učenci primerjajo živila, ki jih ljudje distribucijo/prevoz, trženje, nakup, shranjevanje, naravno in umetno? potrebujejo za zdravje, in živila, ki jih dejansko • Ali učenci spoznajo, kdo pripravlja in kuha hrano kuhanje, uživanje, ravnanje z ostanki hrane uživajo? in zakaj nekateri tega ne počnejo? (porabiti pri novih obrokih) in odpadno hrano, • Ali učenci razlikujejo med zdravo prehrano in kompostiranje in gnojenje? • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri ljudje berejo nezdravo hitro prehrano? o kuhanju, gledajo televizijske kuharske oddaje in • Ali se učenci naučijo, kako je pot hrane povezana • Ali se učenci naučijo, kako sta lahko onesnažena kuhajo sami? s krogi dušika, ogljika in vode? hrana in voda vir bolezni? • Ali učenci raziskujejo, koliko časa imajo različni C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse • Ali se učenci naučijo, kako lahko z različnimi je njihova hrana pridelana, o dobrobiti Gensko spremenjeni pridelki načini konzerviranja ohranjamo svežino, čistočo Moji zapiski posameznikov, ki jo pridelujejo, in da ukrepajo, če • Ali šola spodbuja razpravo o prednostih in težavah in zmanjšamo število bolezni, ki jih lahko povzroča je to v nasprotju z njihovimi vrednotami? naravnega in umetnega genskega spreminjanja? hrana? • Ali učenci razmišljajo o dobrem počutju živali, ki • Ali učenci raziskujejo, kako je mogoče gensko • Ali učenci raziskujejo razširjenost uživanja jih redijo za hrano? spremeniti semena, da se poveča odpornost proti alkoholnih pijač in njihov vpliv na zdravje in • Ali učenci raziskujejo, zakaj se v ekonomsko suši, škodljivcem, pesticidom in herbicidom ter da počutje? revnih državah pojavlja lakota, medtem ko je v postanejo neplodna? bogatih državah hrane v izobilju? • Ali učenci menijo, da se prednosti in slabosti Stroški hrane • Ali učenci spremljajo zaskrbljenost vlad v genskega spreminjanja lahko razlikujejo glede na • Ali učenci spoznajo stroške hrane in njihovo ekonomsko bogatih državah zaradi stopnje naravo in namen spreminjanja ter njegove učinke povezavo z dohodki v različnih gospodinjstvih? debelosti in kako ukrepajo za njeno zmanjšanje? na ljudi, druge rastline in živali? • Ali se učenci naučijo, kako cena vpliva na izbiro • Ali učenci raziskujejo možnost, da večina • Ali učenci razpravljajo o prednostih in slabostih • Ali učenci razmišljajo o verižnih učinkih, ki jih ima živila, ki v veliki meri prispevajo k slabemu semen, kmete in potrošnike? zdravju? hrane? televizijskih oglasov za hrano in pijačo vsebuje gensko spremenjenih pridelkov za dobavitelje povpraševanje po poceni hrani na: dobro počutje • Ali učenci raziskujejo učinke prisotnosti gensko živali, plače in pogoje pridelovalcev, degradacijo • Ali učenci raziskujejo vpliv korporacij na ceno in spremenjenih rastlin, ki so odporne na škodljivce, zemlje, uporabo gnojil, herbicidov in pesticidov, kakovost hrane, njeno proizvodnjo in distribucijo na okoliške rastline? izgubo gozdov, biotsko pestrost, rodovitnost tal ter raziskave za razvoj novih virov in načinov in zemljišč za lokalno pridelavo hrane, porabo kmetovanja? energije za skladiščenje ter zračni, cestni in Povezovanje preteklosti, sedanjosti in • Ali učenci upoštevajo načela prehranske železniški promet, potovanje v supermarkete neodvisnosti: da je hrana pravica, da je treba prihodnosti zunaj mesta in posledično izgubo malih lokalnih spoštovati proizvajalce, da mora biti proizvodnja • Ali učenci raziskujejo, kako sta se podjetij? lokalna, da mora lokalno prebivalstvo nadzorovati proizvodnja in potrošnja hrane spreminjali Trgovanje z živili lokalne spretnosti in da mora proizvodnja hrane svetu? 52 varovati naravo? vire za njeno proizvodnjo, da je treba razvijati skozi čas v njihovem kraju, državi in po • Ali se učenci naučijo, kako se posamezniki • Ali učenci raziskujejo učinke, ki jih ima preživljajo s pridelavo, trženjem, predelavo, • Ali učenci raziskujejo okoljske in zdravstvene spreminjanje izbire hrane na zdravje in • Ali učenci spoznajo, kako se dobiček od pridelave vegetarijanstva in veganstva? • Ali učenci raziskujejo, kako se je spremenila • Ali učenci razumejo načela pravične trgovine ter distribucijo, pripravljanjem in prodajo hrane? učinke uživanja mesa, rib, mlečnih izdelkov, okolje? hrane veča s predelavo, konzerviranjem ali prehrana? kuhanjem in zamrzovanjem ter kdo ima od tega argumente za njeno širitev in proti njej? • Ali učenci razmišljajo o tem, kaj bodo v koristi? • Ali učenci spoznajo prednosti in slabosti ekološke prihodnosti pridelovali in uživali v njihovi • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri se s hrano pridelave hrane ali pridelave z uporabo umetnih državi in po svetu? ukvarjajo veliki in mali proizvajalci ter veliki in mali pesticidov in herbicidov? • Ali učenci preučujejo gibanja za urbano trgovci na debelo in drobno? • Ali učenci razmišljajo o tem, zakaj se pesticidi, kot kmetijstvo? • Ali se učenci naučijo, kako lahko trgovinski je DDT, ki so že dolgo prepovedani v ekonomsko sporazumi in trgovinske ovire kmetom bogatih državah, lahko uporabljajo v ekonomsko v ekonomsko revnih državah otežijo revnih državah? konkurenčnost? • Ali učenci raziskujejo, zakaj zaradi pesticidov • Ali učenci raziskujejo rast in padec cen hrane ter umre veliko ljudi na ekonomsko revnih območjih kako to različno vpliva na življenje posameznikov sveta in zakaj jih še več naredi samomor z v njihovi in drugih državah? namernim jemanjem pesticidov? • Ali učenci raziskujejo, kako se cene hrane • Ali učenci spoznajo nevarnosti uporabe spreminjajo glede na ceno nafte in uporabo pesticidov in herbicidov za pridelovalce in • Ali učenci preučujejo situacije, ko kmetje zaslužijo materinem mleku? • Ali se učenci naučijo, kako lahko korporacije zemljišč za goriva iz biomase? potrošnike, na primer, kako se ti koncentrirajo v manj, medtem ko se cene hrane zvišujejo? spodbujajo matere z omejenim dostopom do Prehranska etika in politika materinega mleka uporabljajo mleko v prahu? čiste vode, da namesto naravno sterilnega • Ali se učenci in odrasli pogovarjajo o svoji odgovornosti, da vedo, v kakšnih pogojih C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.2 Učenci raziskujejo pomembnost vode. B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki gibljejo po svojem okraju in po svetu. C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. spremembe pretoka rek zaradi jezov in podnebne spreminja v trdno, tekočo in plinasto obliko? Voda in zdravje Povezovanje na lokalni in globalni ravni spremembe? • Ali učenci raziskujejo pomen lastnosti površinske • Ali učenci spoznajo pomen vode za higieno? • Ali ima šola lokalno reko ali potok, ki ga • Ali učenci upoštevajo, koliko je voda onesnažena s napetosti vode za nastanek dežnih kapljic in • Ali učenci spoznajo razvoj stranišča na lahko raziskuje in varuje ter prek katerega človeškimi in živalskimi odpadki ter industrijskimi valov, delovanje celic, gibanje vode po drevesih splakovanje, njegove prednosti in slabosti ter cikle? živalih? • Ali se učenci učijo o posledicah suše v svoji državi • Ali učenci spoznajo obseg onesnaževanja vode in in drugih državah? lahko učenci razumejo ekosisteme in vodne procesi? in drugih rastlinah navzgor ter kroženje krvi pri obseg njegove uporabe po svetu? • Ali si učenci izberejo reko v drugem delu • Ali učenci raziskujejo stabilizacijski učinek posledice, ki jih ima to za živa bitja? sveta in poskušajo razumeti njen pomen za počasnega spreminjanja temperature vode v • Ali učenci spoznajo učinke pomanjkanja vode na • Ali učenci razmišljajo o tem, kako varna je voda za primerjavi s kopnim na podnebje? • Ali ljudje, ki prodajajo vodo, z vodo • Ali učenci raziskujejo uporabo vode kot topila? • Ali učenci spoznajo povezavo med potrebami po • Ali se učenci učijo o vlogi vode pri širjenju bolezni oskrbujejo domove, tovarne in kmetije ter življenje tamkajšnjih ljudi? gibanje živali in ljudi? pitje? vodi in njeno porabo? • Ali učenci raziskujejo uporabo vode za v svoji državi in drugih državah? Uporaba vodnih virov, ki niso neomejeni ali zasebnega lastništva vode v državi? in o tem, kako jo je mogoče nadzorovati za • Ali se učenci učijo o posledicah preusmerjanja • Ali se učenci naučijo, da je voda nujna za življenje • Ali se učenci naučijo, kako pomanjkanje vode in proizvodnjo električne energije iz rek in morja? in fragmentacije rek, izsuševanja jezer in izgube rastlin, živali in ljudi? nadzor nad njo vodita do sporov po vsem svetu? • Ali se učenci učijo o posledicah nenadzorovanega mokrišč za vodne živali in rastline? • Ali učenci razumejo pomen rek, jezer in gibanja vode zaradi ledenikov, plazov, poplav in zajezitvenih jezer za življenje? cunamijev? Shranjevanje in dobava • Ali učenci razumejo, da sladka voda predstavlja Povezovanje preteklosti, sedanjosti in • Ali učenci spoznajo, kako se voda dovaja do stavb, majhen del (2,5 %) vode na Zemlji in da je le Voda in podnebje prihodnosti tudi v njihove domove? tretjina te vode na voljo za uporabo živim bitjem? • Ali učenci preučujejo kroženje vode, ki vključuje • Ali učenci raziskujejo spreminjanje vzorcev • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri so kmetije • Ali se učenci naučijo, da so tokovi morskega ledu izhlapevanje, kondenzacijo in padavine? padavin skozi čas? odvisne od shranjene vode? večinoma sestavljeni iz sladke vode? • Ali se učenci učijo o oblakih? • Ali učenci raziskujejo spreminjanje morske • Ali se učenci naučijo, kako se voda shranjuje v • Ali se učenci učijo o človekovi rabi vode za pitje, • Ali šola sodeluje pri ohranjanju lokalnih rek kurikulu (npr. komunalna podjetja)? Voda kot habitat • Ali učenci raziskujejo uporabo vode kot hladilnega Etika, lastništvo in spori skrbijo za lokalne vodne poti, prispevajo h pridobivanje vodika kot goriva? in vodotokov? • Ali učenci raziskujejo, kako so se prve oblike sredstva v motorjih in elektrarnah? • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri imajo ljudje • Ali učenci raziskujejo spremembe vode v paro in življenja razvile v vodi? dostop do čiste pitne vode? uporabo pare? • Ali se učenci učijo o bitjih in rastlinah, ki živijo v • Ali učenci spoznajo prednosti in slabosti javnega • Ali se učenci učijo o energiji tekočih voda slani in sladki vodi? sanitarije, osebno higieno, pranje hrane, posode naravi ter v rezervoarjih in zbiralnikih, ki jih je • Ali se učenci naučijo, kako dež pada glede na gladine? in oblačil, vrtnarjenje, kmetijstvo in živinorejo, zgradil človek? hribe in doline? • Ali učenci raziskujejo spreminjajoče se vključno z ribištvom, industrijsko proizvodnjo in • Ali učenci razmišljajo o razlikah v količini dežja in potrebe po sveži vodi? • Ali učenci poznajo podtalnico (vodonosnik) in proizvodnjo energije? uporabo vodnjakov? snega, sušah in poplavah? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi se • Ali učenci raziskujejo vlogo vode pri rekreaciji? • Ali se učenci učijo o namakalnih sistemih? • Ali se učenci učijo o zemeljskih in snežnih lahko v prihodnosti izognili pomanjkanju • Ali učenci razmišljajo o prednostih in slabostih plazovih? vode? Pritiski zaradi uporabe vodnih virov gradnje obratov za razsoljevanje, da bi si • Ali učenci razmišljajo o nastanku megle in meglic, • Ali učenci raziskujejo naraščajočo potrebo zagotovili pitno vodo? rose in zmrzali? po vodi zaradi rasti prebivalstva, povečane • Ali učenci raziskujejo vzorce snežink v svoji in proizvodnje hrane in druge proizvodnje, bogatega drugih državah? Lastnosti vode načina življenja in potrošnje? • Ali učenci razmišljajo o posledicah dvigovanja • Ali učenci raziskujejo gibanje vode v rekah in • Ali učenci raziskujejo pritiske na oskrbo z industrijski življenjski slog podpirata tako voda kot • Ali učenci spoznajo, kako pomembno za 53 nafta? ohranjanje vodnega življenja je raztezanje vode, • Ali učenci razmišljajo o tem, v kolikšni meri morske gladine zaradi globalnega segrevanja? plimovanje? ko zamrzne v led? vodo, ki jih povzročajo vse večja urbanizacija, • Ali učenci raziskujejo, kako se lahko voda C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.3 Učenci preučujejo oblačila in telesno okrasje (pirsingi, tatuji, nakit). Povezovanje na lokalni in globalni ravni Moji zapiski • Ali se učenci učijo o oblikovanju klobukov, oblačil, Moda in trženje Vzdrževanje oblačil • Ali učenci spoznajo različne pristope pranja in • Ali šola povabi lokalne trgovine z oblačili, čevljev in nakita? sušenja oblačil? pralnice, oblikovalce, izdelovalce in • Ali učenci spoznajo način trženja in prodaje • Ali se učenci naučijo tehnik popravljanja oblačil? tetovaže, da predstavijo svoje delo? • Ali se učenci naučijo, kako blagovna znamka Recikliranje in odlaganje oblačil serviserje, draguljarje, frizerje in mojstre za oblačil in nakita? • Ali se učenci učijo o širjenju slogov vpliva na zaželenost, vrednost in ceno oblačil, oblačenja iz ene države v drugo? • Ali se učenci naučijo, kaj se zgodi z oblačili, ko so čevljev, torbic? • Ali učenci raziskujejo raznolikost konvencij obrabljena ali jih ne želijo več? • Ali učenci spoznajo, kako je spodbujanje mode in oblačenja po svetu? sloga povezano s pritiski na potrošnjo oblačil in • Ali učenci poznajo povezavo med oblačili, obutve? Etika oblačil in telesnega okrasja letnimi časi, temperaturo in vremenom v • Ali učenci spoznajo skrite stroške poceni oblačil v svoji državi in drugih državah? obliki nizkega plačila, dela otrok in slabih delovnih Izbira oblačil • Ali šole povezujejo izbiro oblačil v hladnem pogojev? • Ali učenci raziskujejo pritiske, ki določajo oblačila • Ali učenci raziskujejo širjenje posebnih drugih stavb? uporabe pesticidov pri gojenju bombaža? • Ali se učenci naučijo aktivno izbirati oblačila in vremenu s potrebo po ogrevanju domov in • Ali učenci upoštevajo obseg onesnaženja zaradi in čevlje, ki jih nosijo? Cikel izdelave oblačil • Ali se učenci naučijo, kako se zmanjšuje pokrivajo ali razkazujejo obraz in telo? • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri je želja po nadzoru nad pridobivanjem dragih kamnov in • Ali učenci raziskujejo, kako in zakaj se pojavljajo kovin prispevala k vojnam? raznolikost slogov oblačenja v svetu? konvencije o nošenju določenih oblačil za • Ali se učenci učijo o pravični trgovini z oblačili? določene skupine v določenih okoliščinah, kot so • Ali učenci raziskujejo idejo o etičnih oblačilih in šolska, delovna in večerna oblačila? kaj to lahko pomeni za njihovo izbiro oblačil in • Ali učenci raziskujejo razloge za različno izbiro • Ali učenci proučujejo cikel proizvodnje oblačil oblačil, ki jih priporoča šola? oblačil glede na spol v lastni državi in drugih od zagotavljanja surovin, trženja in mode, državah? izdelave, nakupa, uporabe, popravila, zamenjave, • Ali učenci upoštevajo, kako lahko oblačila izražajo recikliranja, odstranjevanja in odlaganja? • Ali učenci raziskujejo, kako posamezne javnosti in zasebno? izdelavi tkanin in drugih materialov ter proizvodnji, distribuciji in maloprodaji oblačil, • Ali šola raziskuje, kako skupine in kulture čevljev in nakita? skupine in spoli ohranjajo tradicionalne spodbujajo in zahtevajo, da moški in ženske sloge oblačenja? 'zahodnih' slogov oblačenja, kot so ustvarjenemu pri tej ceni, proizvodnji surovin, • Ali se učenci naučijo, zakaj ljudje nosijo oblačila v poslovne obleke, kravate in kavbojke? okrasje, ki jih nosijo? • Ali učenci sledijo ceni izdelka in dobičku, Proizvodnja • Ali se učenci naučijo, kako in zakaj ljudje s pripadnost skupini ali subkulturi? Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti • Ali se učenci naučijo, kako se moda starostjo spreminjajo slog oblačenja? • Ali učenci spoznajo, kako čevlje in oblačila oblačenja ves čas spreminja? izdelujejo iz rastlin, živalske volne/kožuha in kože, • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri so svile in virov na bazi olj? Nakit in telesno okrasje kampanje zaustavile trgovino s krznom? • Ali učenci poznajo razmerja med čevlji in oblačili, • Ali učenci raziskujejo pridobivanje mineralov za • Ali učenci spoznajo, kako se moda izdelanimi iz različnih virov? nakit? telesnega okrasja spreminja? • Ali učenci razumejo različne načine izdelave • Ali učenci raziskujejo izdelavo in uporabo nakita? • Ali učenci upoštevajo, kakšna bo v oblačil in obutve? • Ali učenci raziskujejo telesno okrasje, kot prihodnje razpoložljivost materialov za so poslikava, tetoviranje, prebadanje in oblačila? brazgotinjenje? • Ali učenci razumejo posledice pretiranega • Ali se učenci učijo o modi pričesk? nakupovanja oblačil? • Ali učenci razmišljajo o razlogih, zakaj si ljudje barvajo, puščajo rasti lase in jih strižejo? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.4 Učenci spoznajo vrste nastanitev in grajeno okolje. B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki selijo po svojem okraju in po svetu. C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. Podeželski in mestni domovi in stavbe Povezovanje na lokalni in globalni ravni • Ali se učenci naučijo, kako se odstranjujejo Gradbeni posel Gradbeni stroji odpadki iz stanovanj in drugih stavb? • Ali učenci spoznajo, kako ljudje vstopajo v • Ali učenci preučujejo velike stroje, ki se • Ali učenci preučujejo raznolikost stavb v • Ali se učenci naučijo, kako in zakaj se stavbe poklice, povezane z gradbeništvom, arhitekturo uporabljajo pri gradnji, za kopanje, premikanje, rušijo? in načrtovanjem? svojem kraju? dvigovanje, vrtanje ter mešanje cementa in • Ali učenci razmišljajo o tem, katere stavbe • Ali učenci raziskujejo, kaj pomeni biti betona? samozaposlen ali delati za majhne ali velike v njihovem kraju so jim všeč in zakaj? Oblike gradnje in gradbeni materiali • Ali učenci spoznajo male stroje, električna in gradbene organizacije? • Ali učenci raziskujejo, katere stavbe je • Ali se učenci učijo o gradnji domov v obliki ročna orodja, ki jih uporabljajo pri gradnji? • Ali se učenci naučijo, v kolikšni meri se gradbeniki dovoljeno graditi na njihovem območju? stavb različnih velikosti in števila nadstropij, od • Ali se učenci učijo o preteklih in sedanjih specializirajo ali pridobijo več različnih spretnosti? bungalovov do stolpnic? • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri je pristopih h gradbenim odrom? • Ali učenci spoznajo, kaj so lastništvo zemljišč, gradnja v njihovem mestu ali soseski • Ali učenci raziskujejo domove, zgrajene za samske osebe, odrasle z otroki in brez njih ter razširjene načrtovana? cene zemljišč, cene nastanitev in kako se družine? Varnost doma spreminjajo? • Ali gradbeniki, upravljavci strojev, • Ali učenci spoznajo, kako so narejeni temelji za električarji, vodovodarji, mizarji, • Ali se učenci učijo o varnosti domov v neurjih, slikopleskarji, krovci, kleparji, izdelovalci domove in kako so ti odvisni od razmer v tleh ter požarih, poplavah in potresih? Etika in politika gradnje ometov, kamnoseki, arhitekti, izvajalci pričakovanj glede neviht in potresov? • Ali se učenci naučijo, kako varno uporabljati • Ali učenci spoznajo razloge za brezdomstvo in rušitvenih del in urbanisti prispevajo h • Ali se učenci naučijo, kako so vodoodporne električne naprave, vtičnice in električno koga prizadanejo? kurikulu? zgradbe izdelane? napeljavo v gospodinjstvih? • Ali učenci razmišljajo o tem, kaj je bolj in kaj manj • Ali učenci spoznavajo raznolikost in • Ali učenci spoznajo, kako so steklo razvili za okna? • Ali učenci spoznajo, zakaj je treba vodo ločiti od zaželena soseska? lastnosti gradbenih materialov (npr. opeka, električnih napeljav in naprav? • Ali učenci upoštevajo, v kolikšni meri materiali v blato, kovina, les, plastika, slama, filc, • Ali učenci raziskujejo izbiro in ekonomske stavbah odražajo lokalne vire? • Ali se učenci učijo o preprečevanju nevarnosti platno) v svojih in drugih državah? okoliščine, ki vplivajo na to, kje ljudje živijo? požara zaradi električnih in plinskih naprav ter o • Ali se učenci učijo o različnih vrstah • Ali učenci raziskujejo, zakaj imajo nekateri veliko uporabi dimnih javljalnikov? Oblikovanje in načrtovanje stavb domovanj, kot so čolni, šotori, prikolice, več prostora za življenje kot drugi? • Ali se učenci učijo o zavarovanju hiše in kritju • Ali se učenci učijo o načinu načrtovanja domov in opečne in kamnite zgradbe, hiše iz najdenih • Ali učenci spoznajo, kako vojne in njihove tveganj? drugih stavb? materialov in hiše na kolih? posledice vplivajo na domove ljudi? • Ali učenci raziskujejo možnosti za energetsko Ogrevanje in hlajenje učinkovito načrtovanje stavb? • Ali se učenci naučijo, kako se stavbe ogrevajo in • Ali učenci razmišljajo, kako so okrašeni domovi? hladijo? • Ali se učenci učijo o nastanku mest in njihovem • Ali učenci raziskujejo, zakaj se hiše gradijo na spreminjanju skozi čas? • Ali se učenci naučijo, kako lahko stavbe postanejo poplavnih območjih? Povezovanje preteklosti, sedanjosti in energetsko učinkovitejše, na primer z izbiro • Ali učenci spoznajo porazdelitev ljudi med mesti prihodnosti gradbenih materialov, izolacijo in zmanjšanjem in podeželjem ter razlike v njihovem doživljanju Ustvarjanje doma • Ali učenci spoznajo, kako so se stavbe prepiha? grajenega okolja? spreminjale skozi čas? • Ali se učenci učijo o tem, da so stanovanja lahko • Ali učenci poznajo različne namene gradnje, na lastniška, imajo hipoteko, v najemu in kako se • Ali učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj primer tovarne, pisarne, zapore, civilne zgradbe, uporabljajo? so se mesta povečala? cerkve, skednje, domove, restavracije in kavarne? • Ali učenci preučujejo stroške gradnje, nakupa in • Ali učenci raziskujejo upadanje prebivalstva • Ali učenci upoštevajo spremembe pri stavbah na najema stanovanj? na podeželju? podeželju, ki so na primer posledica spreminjanja • Ali učenci spoznajo, kaj imajo posamezniki doma • Ali učenci razmišljajo o tem, kako se je števila prebivalcev in načinov kmetovanja? ter kako in zakaj se med seboj razlikujejo? zmanjšala površina podeželskih zemljišč? • Ali se učenci učijo o razlogih za lokacijo domov? • Ali učenci razmišljajo o prihodnjih pristopih • Ali učenci raziskujejo, kako se voda, elektrika in h gradnji? plin dovajajo v domove? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se ljudje selijo po svojem okraju in po svetu. C1.13 Učenci preučujejo etiko, družbeno moč in vladanje. zaradi spopadov? Promet in okolje • Ali učenci spoznajo stališča posameznikov o tem, Povezovanje na lokalni in globalni ravni kako svobodno naj potujejo v druge države in • Ali se učenci naučijo, kako degradacija okolja • Ali učenci upoštevajo, v kolikšni meri je • Ali učenci razmišljajo o tem, da bi en teden vpliva na preseljevanje ljudi? kako svobodno naj drugi državljani potujejo v potovanje odvisno od razpoložljivosti fosilnih in ali mesec dni beležili svoje poti od doma neobnovljivih goriv? njihovo državo? • Ali učenci raziskujejo, zakaj ljudje postanejo do drugih krajev na območju, kjer živijo, ali • Ali učenci razpravljajo o naravi etične politike begunci in zaprosijo za azil? • Ali se učenci učijo o vplivih, ki jih ima na okolje bolj oddaljenih krajev? priseljevanja? prevoz blaga z različnimi oblikami prevoza na • Ali učenci razmišljajo o razlogih za raziskovanje Navezanost na kraj • Ali h kurikulu prispevajo posamezniki, ki so pridobili surovine? • Ali učenci proučujejo, kako so se spremenili letalskega prevoza postane del identitete ljudi? • Ali učenci spoznajo, kako se v trgovini ustvarja prišli iz drugih držav ali katerih starši, stari vzorci migracij? dobiček? starši ali bolj oddaljeni predniki so prišli iz • Ali se učenci naučijo, kako vzpon in padec Navigacija in zemljevidi drugih držav? • Ali učenci spoznajo prednosti in slabosti omejene imperijev vplivata na gibanje in migracije? • Ali se učenci učijo o razvoju zemljevidov? in neomejene trgovine za ekonomsko bogate in • Ali učenci upoštevajo oblike prevoza, ki se • Ali učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj • Ali se učenci učijo o razvoju navigacije na morju revne države? uporabljajo v različnih delih sveta? se lahko promet v prihodnosti spremeni? s pomočjo zvezd, ur in zemljevidov ter globalnih • Ali učenci spoznajo moč mednarodnih organizacij • Ali učenci razmišljajo o možnih prihodnjih sistemov za določanje položaja? in sporazumov pri urejanju trgovine? gibanjih in nadzoru nad gibanjem ljudi po svetu? Nadzor mobilnosti • Ali učenci spoznajo pomen kraja izvora za mnoge Konflikt, invazija in okupacija posameznike? • Ali učenci upoštevajo, kdo ima in uporablja potni • Ali se učenci učijo o razlogih za vojno? list? • Ali učenci razmišljajo o tem, kaj je tisto, zaradi • Ali se učenci naučijo, kako države zasedajo druge česar je kraj dober za življenje in bivanje? • Ali učenci upoštevajo, kako se vizumi izdajajo in države, da bi nadzorovale naravne vire? zavračajo? • Ali se učenci naučijo, zakaj imajo nekateri deli • Ali se učenci učijo o omejitvah gibanja, ki jih Razlogi za selitve • Ali h kurikulu prispevajo posamezniki, in servisirajo avtomobile in kolesa ter prihodnosti sta hoja in kolesarjenje? • Ali učenci spoznajo vlogo lokalne in oddaljene odločajo o lokalnem prometu? • Ali učenci raziskujejo, kako so se • Ali učenci raziskujejo, kako oglaševanje, trgovine pri spodbujanju potovanj? spremenila prevozna sredstva? televizijski programi in avtomobilski šport • Ali se učenci učijo o vlogi menjave v trgovini? katerih družine že dolgo živijo na • Ali učenci preučujejo, kako se je povečala spodbujajo uporabo avtomobila? • Ali se učenci naučijo, kako se ljudje gibajo, da bi določenem območju? uporaba osebnih avtomobilov? • Ali se učenci naučijo, kako izbira avtomobila in • Ali h kurikulu prispevajo ljudje, ki vodijo različnih razdaljah? prostora? lokalne potovalne agencije, vozijo taksije, • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi lahko Povezovanje preteklosti, sedanjosti in avtobuse, vlake, delajo z motorji, prodajajo povečali uporabo okolju prijaznega potovanja, kot Trgovina • Ali učenci raziskujejo, kako se ljudje gibljejo, da bi povzročajo lastništvo zemljišč, naravne meje in sveta strateški pomen? zadovoljili osnovne potrebe po hrani, vodi, gorivu državne meje? Načini prevoza in oblike pogona za kuhanje, toploto in prevoz, zavetju, varnosti, • Ali učenci razmišljajo o tem, kako se ljudje izobraževanju in delu? Mobilnost in etika • Ali učenci raziskujejo, kako se ljudje odločajo • Ali učenci raziskujejo skrite stroške avtomobilskih premikajo s hojo, tekom, plavanjem, za selitev zaradi turizma, raziskovanja, športa in in letalskih prevozov, ki so povezani z okoljsko kolesarjenjem, na invalidskih vozičkih, na živalih, v odnosov? škodo? tovornjakih, avtomobilih, tramvajih, vlakih, čolnih, jadrnicah, parnih in dizelskih ladjah, balonih z • Ali se učenci naučijo, kako turistična industrija • Ali učenci spoznajo, kako se ravna z ljudmi, ki vročim zrakom in helijem, helikopterjih, vozilih na spodbuja potovanja? zaprosijo za azil, ko pridejo v to državo? zračni blazini, letalih in raketah? • Ali se učenci učijo o potovalnih življenjskih slogih • Ali učenci raziskujejo merila za dodelitev azila in • Ali se učenci učijo o oblikovanju cestnih in v svoji in drugih državah? kdo po svetu izpolnjuje ta merila? železniških omrežij? • Ali se učenci učijo, kako spremembe rabe • Ali učenci raziskujejo učinke privabljanja • Ali se učenci učijo o razvoju koles in motorjev, zemljišč, kot so hidroelektrični projekti, vplivajo usposobljenih posameznikov iz ekonomsko revnih reaktivnega in raketnega pogona? na preseljevanje ljudi? v ekonomsko bogate države na ekonomijo in • Ali se učenci naučijo, kako so ljudje razseljeni storitve v državah izvora? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. A2.9 Šola spodbuja učence in zaposlene, da se dobro počutijo v svoji koži. A2.10 Šola prispeva k zdravju učencev in vseh zaposlenih na šoli. C1.1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in potrošnje hrane. C1.2 Učenci raziskujejo pomembnost vode. in voda? zaradi tesnobe, depresije ali drugih duševnih Spolni odnosi in spolna vzgoja Povezovanje na lokalni in globalni ravni težav? • Ali učenci spoznajo vlogo bakterij, virusov in • Ali se spolna vzgoja osredotoča na odnose in • Ali se učenci učijo iz lastnih izkušenj in prionov pri nastanku bolezni? • Ali učenci raziskujejo učinke zdravil za užitek ter na nosečnost in spolno prenosljive izkušenj drugih ljudi v zvezi z zdravjem in zmanjševanje težav z duševnim zdravjem na telo bolezni? • Ali učenci spoznajo vlogo bakterij pri ohranjanju slabim počutjem? in duha? zdravja? • Ali so učenci deležni vseh informacij o • Ali h kurikulu prispevajo lokalni prebivalci, • Ali učenci upoštevajo povezavo med izpolnjujočo spreminjajoči se pogostosti spolno prenosljivih • Ali se učenci učijo o razvoju antibiotikov? ki spodbujajo telesno, duševno in okoljsko aktivnostjo in duševnim zdravjem? bolezni, tveganjih za okužbo z njimi in njihovem • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri je zdravljenju? zdravje in/ali zdravijo slabo počutje? prekomerno predpisovanje antibiotikov • Ali se učenci učijo o razlikah v vzorcih Odnosi • Ali je spolna vzgoja povezana z odločitvami, ki jih prispevalo k odpornosti proti njim? bolezni med državami? ljudje lahko sprejmejo glede svojega življenja in • Ali učenci preučujejo razširjenost rezistentnih • Ali se učenci pogovarjajo o naravi prijateljstev in telesa? • Ali učenci razmišljajo o tem, kaj jim pomeni biti skupinami? o tem, kako vplivajo na spolne in druge odnose s kompleksnosti odnosov vključeno v kurikul? prijatelji in v družini? • Ali se učenci naučijo, kako farmacevtska industrija • Ali se pri pouku uporabljajo situacije ljudi s zdrav? • Ali učenci raziskujejo, kako različno na deklice/ spodbuja zdravje in pojmovanje bolezni? televizije in iz drugih medijev? ženske in dečke/moške vpliva nosečnost kot • Ali učenci raziskujejo, kaj za različne ljudi pomeni • Ali učenci spoznajo pomen uporabe zdravil za • Ali učenci spoznajo različne pomene ljubezni? posledica njihovih dejanj? biti zdrav? izboljšanje življenja nekaterih posameznikov? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako jih čustva • Ali učenci razmišljajo o skupni odgovornosti • Ali učenci razmišljajo o tem, ali je dobro in zdravo • Ali učenci spoznajo vlogo zdravljenja bolezni pri spodbujajo k pozitivnemu in negativnemu fantov/moških in deklet/žensk za dejanja, ki so življenje tisto, ki traja čim dlje? podaljševanju življenja? ravnanju do drugih in sebe? povzročila nosečnost? • Ali učenci raziskujejo različne razloge za lepotno • Ali se učenci učijo o zaupanju v odnosih? • Ali se strokovni delavci izogibajo predstavljanju Zdravje in telo kirurgijo? Pomen zdravja kakovostjo hrane in vode? zdravljenja? • Ali učenci upoštevajo različne oblike odnosov z se lahko ljudje počutijo, če prijateljstva ni? znanci, prijatelji in družino? • Ali učenci raziskujejo, kako in zakaj se pričakovana • Ali se učenci pogovarjajo o občutkih ljubosumja in življenjska doba razlikuje med posamezniki in • Ali je znanje učencev o raznolikosti in • Ali učenci spoznajo povezave med bakterij v bolnišnicah? o tem, kako jih je mogoče poglobiti, ohraniti ali revščino, boleznimi ter pomanjkanjem in izgubiti? • Ali se učenci pogovarjajo o možnostih tesnih • Ali učenci spoznajo različne vrste raka in razvoj prijateljstev med spolnimi partnerji in o tem, kako • Ali se učenci učijo o anatomiji in fiziologiji • Ali učenci spoznajo različne načine bivanja v dolgoročne monogamije kot načina, ki bi si ga vsi človeškega telesa? • Ali učenci raziskujejo vrednost različnih načinov družini? najraje želeli za svoje življenje? • Ali učenci spoznajo vlogo genov in DNK pri zdravljenja bolezni? • Ali učenci spoznajo, kako lahko ljudje ustvarijo • Ali spolna vzgoja in vzgoja o odnosih zadeva razvoju posameznika? družine iz skupin prijateljev, ki skrbijo drug za dečke, deklice, transspolne, transseksualne in • Ali učenci spoznajo odvisnost razvoja od okolja? sebe vidijo kot heteroseksualce, lezbijke, geje ali • Ali učenci preučujejo vpliv okoliščin na to, kako • Ali učenci upoštevajo, kako se telo spreminja s Duševno zdravje drugega? interseksualne posameznike, ne glede na to, ali dobro se počutijo ljudje? Skrb za otroke biseksualce? staranjem? • Ali mladi razmišljajo o tem, kako pornografija • Ali se učenci naučijo, da imajo nekateri trajna • Ali se učenci učijo o zadovoljstvu v prihodnosti v duševna stanja, ki jim preprečujejo početi, kar si različnih oblikah skupnosti, z otroki ali brez? vpliva na odnose med fanti in dekleti? Zdravje in bolezen želijo? • Ali učenci raziskujejo vzorce skrbi za otroke • Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, kako bi • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri je v svoji in drugih skupnostih na nacionalni in lahko preprečili visoko stopnjo nasilja v družini, • Ali učenci razmišljajo o tem, kako stalna duševna spremembami okolja in prehrane, povečanjem • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri so • Ali učenci spoznajo odgovornosti in morebitne količine gibanja, zmanjšanjem stresa ter posamezniki obravnavani kot duševno bolni? mogoče zmanjšati in preprečiti slabo počutje s mednarodni ravni? posilstev in spolnih napadov? stanja nekaterih ovirajo to, kar želijo početi drugi? • Ali učenci razmišljajo o razvoju in dosežkih na življenje? drugim pri premagovanju duševnih bolezni in področju zdravljenj bolezni? krepitvi njihovega duševnega zdravja? • Ali učenci spoznajo, kako bolezni širijo ljudje, • Ali učenci spoznajo, koliko zdravil se predpisuje druge živali, vključno s pticami in žuželkami, zrak medicinskimi in paramedicinskimi posegi? ko ti odrastejo, ter radosti, ki lahko trajajo vse • Ali učenci raziskujejo različne načine pomoči težave pri skrbi za majhne otroke in po tem, C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. Zdravje in droge A2.3 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. • Ali učenci spoznajo obseg uporabe dovoljenih in Povezovanje preteklosti, sedanjosti in B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. nedovoljenih drog, ki vplivajo na um? prihodnosti B1.13 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. • Ali se učenci učijo o socialnih in zdravstvenih • Ali učenci raziskujejo, kako so se spremenili C1.2 Učenci odkrivajo pomembnost vode. posledicah uporabe prepovedanih in dovoljenih vzorci bolezni? C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki selijo po svojem okraju in po svetu. drog? • Ali se učenci naučijo, kako se je spremenila C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. • Ali učenci raziskujejo uporabo zdravil na recept, pričakovana življenjska doba in kako bi se C1.9 Učenci raziskujejo vire energije. zakonitih in prepovedanih zdravil ter zasvojenost lahko spremenila v prihodnosti? z njimi ter kako to vpliva na um, telo in življenje? • Ali učenci raziskujejo, kako spremembe Osončje, galaksija in vesolje • Ali učenci spoznajo, da ljudje različno uživajo v pričakovani življenjski dobi vplivajo na Povezovanje na lokalni in globalni ravni • Ali se učenci učijo o svoji zvezdi, Soncu, kot o eni alkohol? možnost dolgih zvez? izmed mnogih zvezd? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi • Ali se učenci o kulturi uživanja dovoljenih • Ali učenci spoznajo, kako sta se spremenili povedali svoj naslov nekomu, ki živi v • Ali učenci menijo, da je Sonce nepogrešljiv vir za trgovinah in lokalih ter iz navad odraslih? vplivali na pričakovano življenjsko dobo v drugem sončnem sistemu ali galaksiji, in • Ali učenci menijo, da je Sonce vir energije na žensk? in nedovoljenih drog učijo iz oglaševanja, v nega in higiena ob porodu in kako sta bližini, v Afriki ali Aziji, na drugem planetu, Zemljo? Zdravje in etika Moji zapiski • Ali učenci fotografirajo, slikajo ali rišejo je razvijalo znanje o njem? • Ali se učenci učijo o svoji galaksiji, Rimski cesti, in tiste podrobnosti svojega lokalnega okolja, drugih galaksijah? ki so jim všeč ali ne, in komentirajo svoje • Ali učenci preučujejo argumente za in proti odločitve? • Ali učenci raziskujejo, kako so zvezde videti ob legalizaciji proizvodnje, distribucije in uporabe različnih časih in z različnih krajev? • Ali odrasli in učenci razumejo, kako okolje prepovedanih drog? v enem delu sveta vpliva na ljudi v drugih • Ali učenci vidijo vesolje kot vse galaksije in vso • Ali se razpravlja o različnih pogledih na prispevek delih sveta zaradi uporabe fosilnih goriv, snov? vegetarijanstva, veganstva ter uživanja rib in mesa izginjanja gozdov, potresov, jedrskih nesreč • Ali se učenci naučijo, da je velika večina vesolja k zdravju? in izbruhov vulkanov? sestavljena iz vodika in helija? • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri so kirurgi • Ali učenci upoštevajo, kako se je njihova • Ali se učenci naučijo, kako so vse zvezde, planeti in medicinske sestre zaradi razlogov, ki niso lokalna pokrajina spreminjala skozi čas? • Ali učenci raziskujejo, katera živila so zdravju • Ali učenci fotografirajo svoje lokalno • Ali učenci preučujejo Zemljo kot enega od odpornosti na antibiotike in podnebnih okolje, pokrajino, nebo, oblake in koristna ali škodljiva? planetov, ki se gibljejo okoli Sonca? sprememb? vremenske spremembe ter jih izmenjujejo z • Ali so razprave o zdravi prehrani povezane z • Ali učenci proučujejo kroženje Zemlje in kako se ljudmi v drugih delih države ali sveta? razumevanjem družinskih proračunov? Zdravje in hrana • Ali učenci razmišljajo o tem, kako se lahko se učijo pisati svoj naslov? • Ali učenci razmišljajo o življenjskem ciklu zvezd? spremenijo vzorci bolezni zaradi vse večje kako bi se to lahko razlikovalo od tega, kako Zemlji? neposredno povezani z zdravjem, vpleteni v • Ali šole prosijo lokalne amaterske ali in življenje na Zemlji, vključno z njihovimi telesi, neetično ravnanje pri lepotnih operacijah? poklicne astronome, fizike, kemike, nastali iz snovi v vesolju? • Ali učenci raziskujejo interese proizvajalcev živil rudarje, uporabnike detektorjev kovin, • Ali učenci preučujejo, kako svetlobo ustvarijo pri promociji zdravih in nezdravih živil? urarje, geografe, kartografe, meteorologe, Sonce in zvezde ter kako svetloba potuje od njih? • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri so zdravila in raziskovalce tal, krajinske fotografe, merijo v svetlobnih letih? • Ali se učenci učijo, kako se razdalje med zvezdami zdravljenje, ki rešujejo in podaljšujejo življenje, na oblikovalce in umetnike, pisatelje in • Ali učenci razumejo, da preteklost vesolja voljo bogatim in revnim na nacionalni in globalni prijatelje, da delijo svoje razumevanje preučujemo zaradi časa, ki ga svetloba potrebuje, ravni? svojega planeta ter spoštovanje do pokrajin da doseže Zemljo? • Ali učenci spoznajo, kako končni nacionalni na Zemlji ter krajin neba? • Ali učenci raziskujejo razvoj astronomije in zdravstveni proračuni vključujejo prednostne • Ali učenci beležijo točnost lokalnih uporabo teleskopov za raziskovanje vesolja? odločitve o tem, kdo se lahko zdravi in za kakšne vremenskih napovedi? stroške? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse Gravitacija • Ali učenci raziskujejo, kako na vrtenje in • Ali se učenci naučijo, kako se zemeljski viri Razumevanje podnebnih sprememb • Ali se učenci naučijo, kako gravitacija zadržuje njih stabilnost Zemlje vpliva vse večja oddaljenost izkoriščajo in so se izkoriščali v osebno in splošno • Ali učenci razmišljajo o naravi toplogrednih in ozračje na Zemlji? Lune od Zemlje? korist z vrtanjem, rudarjenjem ter v kamnolomih? plinov, njihovih virih in času, ko se (toplogredni • Ali se učenci naučijo, kako je gravitacija oblikovala plini) zadržujejo v ozračju? vesolje? Oceani Ozračje in njegova struktura • Ali učenci razumejo vodno paro kot toplogredni • Ali se učenci naučijo, kako gravitacija zadržuje • Ali se učenci učijo o velikosti oceanov ter o tem, • Ali se učenci učijo o sestavi ozračja, kako je plin, ki ima ob naraščanju temperature Sonce, planete in lune v njihovih orbitah? kako vplivajo na vreme in kako vreme vpliva nastalo, kakšen je njegov pomen za ohranjanje multiplikativni učinek? nanje? življenja ter kako in zakaj se spreminja? • Ali učenci raziskujejo učinke industrializacije na Zemeljski magnetizem • Ali se učenci učijo o prenosu energije z valovi? • Ali učenci upoštevajo, kako ozračje ostane na uporabo fosilnih goriv in nastanek toplogrednih • Ali učenci spoznajo magnetno polje Zemlje in • Ali se učenci učijo o vplivu valov in plimovanja na mestu? plinov? magnetne pole, ki jih ustvarja? spreminjanje obalnih pokrajin? • Ali se učenci naučijo, kako deluje učinek tople • Ali učenci upoštevajo tankost plasti ozračja glede • Ali se učenci naučijo, kako se je spremenilo • Ali učenci raziskujejo, kako nastaja pesek in kako na premer Zemlje? grede in kako se pospešuje globalno segrevanje? Čas, ure in koledarji • Ali učenci upoštevajo pomen ozonske plasti pri premika vzdolž prelomov na tektonskih ploščah? rastlin, izgubo gozdov, spreminjanje vzorcev absorpciji sevanja? • Ali se učenci učijo o času in kako ga merimo? • Ali učenci razmišljajo o celinah in njihovem bolezni, ekstremne vremenske razmere, hitrejše • Ali učenci spoznajo različne vplive kopnega in nenehnem premikanju? • Ali učenci poznajo leto kot čas, ki ga Zemlja monsunsko deževje, dvig morske gladine, poplave morja na temperaturo zraka? potrebuje, da obkroži Sonce? • Ali učenci razmišljajo o nastanku gora, dolin, rek in zemeljske plazove, izgubo arktičnega in • Ali se učenci naučijo, kako temperatura ozračja antarktičnega ledu, umikanje ledenikov, izgubo in jezer ter drugih pokrajin? • Ali učenci razumejo, kako vrtenje Zemlje spreminja njegov tlak? odboja toplotnega sevanja s snegom ter grožnje povzroča dan in noč? • Ali učenci spoznajo zgradbo kamnin na površju oskrbi z vodo in prehranski varnosti? planeta ter kako in kdaj so kamnine nastale? • Ali učenci raziskujejo, kako naklon Zemlje Podnebje in vreme • Ali učenci razmišljajo o tem, kako povečana povzroča letne čase? • Ali se učenci učijo o nastanku prsti? količina ogljikovega dioksida v ozračju zakisa (oglejte si poglavje C1.2 Učenci raziskujejo pomen • Ali učenci menijo, da je kroženje Lune okoli morja, kar ima posledice za korale in druge vode: Voda in podnebje, str. 148) Zemlje merilo za mesece? Notranjost Zemlje morske organizme? • Ali učenci razmišljajo o podnebnih spremembah • Ali učenci poznajo zemljepisno dolžino in širino • Ali se učenci učijo o notranji zgradbi Zemlje? • Ali se učenci učijo o izginjanju permafrosta – po svetu in o tem, na kakšen način je to posledica ter način določanja časa od ničelne zemljepisne • Ali učenci preučujejo, kako se notranjost Zemlje • Ali učenci raziskujejo vlogo zemeljskega plimovanja ali cunamijev? • Ali se učenci naučijo, da je bolj zgoščena snov v goriv, uničevanja gozdov ter povečane porabe ozračju bližje Zemlji? magnetnega polja pri zaščiti ozračja z mesa in industrijskih izdelkov? odvračanjem nabitih delcev iz Sončevega vetra? Kopno • Ali se učenci naučijo, da je temperatura ozračja, ki • Ali učenci upoštevajo, kako globalno segrevanje je bližje Zemlji, višja? • Ali učenci raziskujejo, kako se zemeljsko površje povzroča: spremembe v vedênju živali in magnetni poli? ozračja? aktivnosti k nastajanju toplogrednih plinov in • Ali se učenci učijo o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb zaradi uporabe fosilnih magnetno polje Zemlje in kako so se zamenjali nastajajo plaže? • Ali učenci upoštevajo prispevek človekovih • Ali se učenci učijo o izolacijskih lastnostih • Ali učenci preučujejo geološka obdobja v dolžine pri Greenwichu? odnosa Zemlje do Sonca? trajno zamrznjene vode v tleh, ki prizadene razkriva v potresih in vulkanih, gejzirjih in vročih četrtino ozemlja na severni polobli, in kako to • Ali učenci razmišljajo o tem, kako se podnebje vrelcih? vodi v propadanje dreves in stavb ter sproščanje spreminja glede na morja in gore? zgodovini Zemlje? metana in ogljikovega dioksida iz odmrlih • Ali učenci razmišljajo o tem, kako nastajajo • Ali učenci raziskujejo različne načine izdelave organskih snovi? Sestava Zemlje vetrovi? koledarjev in kako so se ti spreminjali? • Ali učenci vidijo zanikanje podnebnih sprememb • Ali se učenci učijo o sestavi Zemlje, njenih • Ali učenci preučujejo, kako se vetrovi gibljejo od kot nevaren ekstremizem? naravnih elementih in molekulah? kraja z višjim zračnim tlakom proti kraju z nižjim Zemlja in Luna • Ali učenci spoznajo, kako elementi in molekule v zračnim tlakom? • Ali učenci razmišljajo o domnevnem nastanku naravi obstajajo kot plini, tekočine, predvsem pa Boj proti podnebnim spremembam • Ali se učenci učijo o nastanku neviht, neurij, Lune kot kosa Zemlje, ki se je odcepil ob trku z trdne snovi? • Ali učenci raziskujejo, kako lahko globalno orkanov, tajfunov, tornadov in peščenih neviht? drugim planetom? • Ali se učenci naučijo, kako se lahko atomi in segrevanje upočasnimo in zmanjšamo z • Ali učenci razmišljajo o vplivu stalnih vetrov, kot • Ali učenci preučujejo sestavo Lune in posledice energetsko učinkovitostjo, manjšo porabo, molekule spojijo v pline, tekočine in trdne snovi? so monsunski in pasatni vetrovi, na to, kako ljudje odkritja vode na njej? manjšo odvisnostjo od fosilnih goriv in večjo • Ali se učenci naučijo, kako so med življenjskim načrtujejo svoje življenje in gibanje? uporabo obnovljivih virov energije? • Ali učenci raziskujejo velikost in razdaljo med ciklom zvezd nastali elementi Zemlje? • Ali se učenci učijo o oceanskih tokovih in Zemljo in Luno ter kako to omogoča popolne • Ali učenci spoznajo argumente in protiargumente • Ali učenci preučujejo notranjo zgradbo atomov? vremenskih sistemih: Zalivski tok, El Niño in La sončne mrke? za jedrsko energijo kot način zmanjšanja Niña? odvisnosti od fosilnih goriv? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako Luna ustvarja Zemeljski viri • Ali se učenci učijo o reaktivnih tokovih in plimovanje? • Ali učenci upoštevajo argumente in • Ali učenci spoznajo, kako so nekateri zemeljski njihovem vplivu na čas letenja letal? protiargumente za uporabo obdelovalnih površin • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi vplivalo na materiali, kot so diamanti in zlato, dobili posebno za biogoriva? plimovanje, če bi bila Luna bližje Zemlji? denarno vrednost? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. • Ali učenci upoštevajo argumente in A2.3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti planeta Zemlja. protiargumente za to, da podjetja in vlade Moji zapiski B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. kompenzirajo svoje izpuste toplogrednih plinov B1.13 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. s pogozdovanjem ali kupovanjem emisijskih C1.2 Učenci odkrivajo pomembnost vode. kuponov za onesnaževanje od majhnih porabnikov C1.5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki selijo po svojem okraju in po svetu. energije? • Ali učenci spoznajo mednarodne sporazume o C1.9 Učenci raziskujejo vire energije. boju proti podnebnim spremembam in kaj o njih C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. pravijo njihovi zagovorniki in kritiki? • Ali učenci raziskujejo, kako so se ljudje prilagodili spreminjajočim se podnebnim razmeram? Povezovanje na lokalni in globalni ravni • Ali učence spodbujamo, da s pisanjem, risanjem, videoposnetki, zvokom in fotografijo beležijo Planet in etika raznolikost živalskega in rastlinskega sveta v stavbah, na zemljišču in v okolici šole? • Ali učenci sodelujejo pri projektih za obnovo potokov, rek, ogroženih prostoživečih rastlin in (oglejte si poglavje A2.3, str. 111) živali? • Ali učenci raziskujejo, kako je ohranjanje naravnih • Ali je šola povezana z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, ki lahko ponudijo priložnosti virov nujno za dobro počutje ljudi in živali? za raziskovanje rastlinske in živalske raznolikosti? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako lahko tanjša • Ali šola uporablja podporo lokalnih vrtnarskih društev, čebelarjev, drevesnic, organizacij za in manjša ledena odeja na Arktiki in Antarktiki dobrobit živali, okoljevarstvenikov in okoljskih aktivistov? nekatere spodbudi k nadaljnjemu izkoriščanju • Ali pouk sledi spremembam letnih časov, rasti dreves in drugih rastlin ter selitvam ptic in drugih naravnih virov? živali? • Ali se učenci naučijo, kako lahko človek s svojim • Ali učenci upoštevajo vpliv svojih hišnih mačk na ptice in male sesalce? delovanjem zmanjša slabšanje stanja okolja na • Ali ima šola ribnik za preučevanje živali in vodnih rastlin v njem? planetu? • Ali učenci raziskujejo, kako degradacija okolja in • Ali na šolskem zemljišču rastejo rastline, ki so privlačne za metulje in druge žuželke? globalno segrevanje vplivata na nekatere ljudi bolj • Ali šola prispeva k razvoju lokalnih populacij ptic s krmljenjem, gnezdilnicami in kampanjami za kot na druge, glede na revščino, spol in moč? ohranjanje habitatov? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako lahko revščina • Ali šola spodbuja zagotavljanje habitatov za živa bitja, ki so izpostavljena propadanju okolja, kot so in bogastvo vodita v pomanjkanje ohranjanja čebele in žabe? omejenih virov? • Ali na šolskem zemljišču gojimo rastline, ki so prilagojene lokalnim podnebnim razmeram? • Ali se učenci učijo o tem, kako so živali in rastline prilagojene razmeram v različnih delih sveta? • Ali učenci redno prispevajo primerke rastlin na razredni ali šolski razstavi lokalnih in/ali svetovnih Povezovanje preteklosti, sedanjosti in vrst, pri čemer navedejo, kje jih najdejo in v kakšnem številu? prihodnosti • Ali se učenci naučijo, kako se je podnebje spreminjalo v preteklosti in kako se lahko Ekološka načela spremeni v prihodnosti? • Ali so ekološka načela, pri katerih je v ospredju mogoče nadzorovati s kroženjem vode in drugih • Ali učenci spoznajo ureditev časa po svetu? ohranjanje življenja, temelj vodenja šole?54 snovi? • Ali se učenci učijo o tem, kako se je • Ali so soodvisnost, tekmovalnost in prevlada • Ali vemo, da je življenje odvisno od energijskih okolje poslabšalo in izboljšalo na lokalni in osnovna načela živih sistemov in se uporabljajo tokov, ki se začnejo s Sončevo energijo? svetovni ravni? kot vodilna metafora za šolo? • Ali se zavedamo, da se vsa okolja nenehno • Ali učenci razmišljajo o možnih prihodnjih • Ali se zavedamo, da za živa bitja velja, da obstajajo razvijajo? 55 pritiskih na okolje zaradi rasti prebivalstva v soodvisnih spletih? • Ali se zavedamo, da se zdravi ekosistemi (biološke in njegove potrošnje? • Ali se zavedamo, da življenje podpirajo ugnezdeni skupnosti v značilnih fizičnih okoljih) sami sistemi, od katerih je vsak odvisen od svojega uravnavajo in so v stanju dinamičnega ravnovesja? odnosa do širšega sistema ter na koncu do • Ali učenci razumejo, da se lahko ravnovesje planeta in vesolja? ekosistemov tako poruši, da se ne morejo več • Ali se zavedamo, da je interakcije v ekosistemih uravnavati sami? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse Odnos do drugih živih bitij • Ali učenci razmišljajo o tem, kako fosili prispevajo • Ali se učenci naučijo, kako lahko gene naravno in • Ali učenci upoštevajo razdrobljenost habitatov • Ali učenci raziskujejo svoje občutke o naravnem k razumevanju evolucije? umetno spremenimo? zaradi prometne infrastrukture in kmetijstva? svetu rastlin, živali in mikrobov? • Ali se učenci učijo o naravi vrst in njihovem • Ali se učenci naučijo, kako so živa bitja sestavljena • Ali učenci upoštevajo izgubo habitatov zaradi • Ali učenci raziskujejo svoj odnos in odnos drugih razvoju? iz molekul? izsuševanja mokrišč? posameznikov do ohranjanja živali in rastlin? • Ali učenci spoznajo razloge za preživetje, širjenje • Ali učenci spoznajo, kako so molekule, iz katerih • Ali odrasli in učenci razumejo, kako si delijo ali izumrtje vrst? so zgrajena živa bitja, sestavljene iz majhnega Onesnaževanje in bolezni ekosisteme z drugimi živimi bitji? števila vseh kemijskih elementov (59 % vodika, • Ali se učenci učijo o posebnih pritiskih na habitate 24 % kisika, 11 % ogljika, 4 % dušika in 2 % drugih)? • Ali se učenci naučijo, da so sestavljeni iz istih Razvrščanje živih bitij in ekosistemov celinskih voda zaradi onesnaževanja? elementov kot druga živa bitja? • Ali učenci spoznajo, kako v biokemiji raziskujejo • Ali učenci raziskujejo različne načine razvrščanja • Ali učenci upoštevajo učinke uporabe herbicidov interakcije molekul živih bitij? • Ali učenci razmišljajo o tem, da oni potrebujejo živih bitij v skupine, na primer po videzu, po in insekticidov na biotsko pestrost? druge vrste bolj kot druge vrste potrebujejo njih? • Ali učenci raziskujejo sestavo okostij, školjk in tistih, ki se lahko parijo in ustvarjajo plodne • Ali učenci raziskujejo vse večje količine koral? • Ali učenci upoštevajo lepoto in vrednost živali in potomce, po uporabnosti za hrano ali zdravila in industrijskih odpadkov in neprečiščenih odplak v rastlin, ki jih morda ne marajo ali se jih bojijo, kot po velikosti? rekah in morjih? so pajki, polži, ose, kače, koprive in osati? • Ali učenci raziskujejo načine hierarhične delitve Grožnje biotski pestrosti • Ali učenci upoštevajo grožnjo, ki jo biotski živih bitij od kraljestev do vrst? • Ali učenci spoznajo, da se število živalskih in pestrosti predstavljajo bolezni rastlin in živali? • Ali učenci preučujejo raznolikost živih bitij, ekosisteme razvrstiti v biome glede na podnebje, • Ali učenci razmišljajo o vzrokih za množično Vnašanje in izguba vrst zemljepisno širino, nadmorsko višino ter celinsko Razumevanje biotske pestrosti • Ali se učenci naučijo, kako je mogoče različne rastlinskih vrst na svetu vse hitreje zmanjšuje? vključno z živalmi, rastlinami, glivami, bakterijami izumiranje vrst v preteklosti in o grožnji, ki jo • Ali učenci upoštevajo morebitne negativne vodo in oceane? predstavlja človek danes? in drugimi enoceličnimi organizmi? učinke, ki bi jih imelo na lokalne rastline vnašanje • Ali učenci raziskujejo idejo, da je velika večina rastlin iz drugih ekosistemov (tujerodne invazivne živih organizmov enoceličnih mikroorganizmov? Razumevanje sistemov za podporo življenju Rast in potrošnja človeškega prebivalstva vrste rastlin), ki so sposobne tekmovati za hranila, • Ali se učenci naučijo, da je velika večina živali • Ali učenci raziskujejo prehranjevalne verige in vodo in svetlobo? • Ali učenci razmišljajo o vplivu povečanja žuželk? prehranjevalne splete? prebivalstva (z 2,5 milijarde v letu 1950 na 8 • Ali učenci razmišljajo o posledicah vnašanja • Ali se učenci učijo, da biotska pestrost vključuje • Ali učenci razmišljajo o tem, kako prehranjevalni milijard v 2022) na rastlinske in živalske habitate? živali (tujerodne invazivne vrste živali), ki so ekosisteme, raznolikost vrst in genetsko spleti vključujejo vodo, sonce, rastline, sposobne tekmovati za hrano in vodo, iz drugega • Ali učenci upoštevajo, kako počasi se človeška variabilnost znotraj vrste? živali, mrhovinarje ter glivne in bakterijske ekosistema? populacija odziva na zmanjšanje človekove • Ali se učenci učijo o raznolikosti ekosistemov na razkrojevalce? rodnosti? • Ali učenci spoznajo, kako izguba rastlinskih ali kopnem, v vodi in na prehodu med njimi? • Ali se učenci učijo o kroženju dušika in o tem, živalskih vrst iz ekosistema vpliva na preživetje • Ali učenci raziskujejo, kako se rast prebivalstva • Ali učenci razumejo pomen kemikalij, kamnin, kako lahko njegov prispevek k ekološkemu drugih rastlinskih in živalskih vrst? upočasnjuje z zmanjševanjem revščine? prsti, zavetja, hrane, kisika in vode v ekosistemih? ravnovesju ogrozi pretirana uporaba gnojil? • Ali učenci raziskujejo, kako rast prebivalstva • Ali se učenci učijo o kroženju ogljika in o tem, • Ali učenci raziskujejo, kako se raznolikost vrst čebele za opraševanje in bakterije za prebavo, rek ogrozijo razpoložljivost vode za živa bitja? • Ali učenci raziskujejo mednarodno trgovino z vrst poljščin v primerjavi s pestrostjo poljščin ogroženimi vrstami? v državah, ki uporabljajo manj mehanizirano vezavo dušika in kompostiranje? Zgradba živih bitij kmetovanje? Izguba habitata • Ali učenci spoznavajo zgradbo rastlin in živali? • Ali se učenci naučijo, kako ribolovne metode in spreminja glede na podnebje, nadmorsko višino, • Ali učenci ugotavljajo, da se obseg gozdov v intenzivnost ribolova vplivajo na morske vrste? plenilce in uspešnost naselitve posameznih vrst v • Ali učenci spoznajo različno celično strukturo njihovi državi in drugih državah zmanjšuje ter kako ekosistem? rastlin in živali? • Ali se učenci naučijo, kako lahko zmanjšanje to vpliva na ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst? genetske pestrosti (s selektivnim gojenjem) • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri nove vrste • Ali učenci spoznajo, kako različne živalske celice • Ali učenci razmišljajo o posledicah tega, da odkrivamo oziroma te tudi izginjajo, še preden so povzroči, da so rastline bolj občutljive na bolezni? nastanejo iz skupnih celic v zarodku? polovico raznolikosti vrst najdemo v tropskih odkrite? • Ali učenci razmišljajo o grožnji za gensko pestrost • Ali se učenci učijo o genih in kromosomih? deževnih gozdovih? zaradi uvedbe gensko spremenjenih pridelkov? • Ali učenci spoznajo edinstvene genome • Ali se učenci zavedajo, da je njihovo dobro delujejo in oblikujejo ekosisteme, ki se vzdržujejo izkoriščanje kopnega in morij ogroža vrste? Lov ekološkemu ravnovesju? sami? • Ali učenci raziskujejo, da se je zaradi • Ali učenci raziskujejo grožnje, ki jih za vrste • Ali se učenci učijo o kroženju vode in o tem, kako industrializacije kmetovanja v njihovi državi predstavljata zakoniti in nezakoniti lov in ribolov? lahko onesnaževanje ter zajezitve in preusmeritve in drugih državah močno zmanjšalo število počutje odvisno od zdravja drugih vrst, kot so • Ali se učenci naučijo, kako rastline, živali, vpliva na razpoložljivost omejenih virov? Načini kmetovanja in ribolova mikroorganizmi in njihovo okolje medsebojno kako lahko izguba gozdov in uporaba goriv, ki • Ali učenci razmišljajo o tem, da čezmerno temeljijo na ogljiku, ogrozita njegov prispevek k Razumevanje evolucije • Ali učenci upoštevajo izgubo habitatov posameznih vrst? zaradi povečane urbanizacije in prometne • Ali učenci spoznavajo, kako fosilna dejstva • Ali učenci raziskujejo skupne prednike, ki jih infrastrukture? prikazujejo biotsko pestrost v različnih geoloških razkrivajo genomi različnih rastlin in živali? obdobjih? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.9 Učenci raziskujejo vire energije. Podnebne spremembe • Ali odrasli in učenci upoštevajo učinke B1.12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. (oglejte si poglavje C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, mednarodne Konvencije o biološki pestrosti C1.7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. • Ali učenci raziskujejo učinke podnebnih akcijskih načrtov za biotsko pestrost (NBSAP) na ohranjanje biotske pestrosti? Osončje in vesolje, stran 159) in iz nje izhajajočih nacionalnih strategij in C1.8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. sprememb, ki jih povzroča človek, na biotsko sončno energijo v hrano in gorivo? pestrost? • Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, v kolikšni Povezovanje na lokalni in globalni ravni • Ali učenci razmišljajo o izvoru energije, ki prihaja meri niso bili doseženi mednarodni cilji za (glejte B1.12, str. 131 za aktivnosti, ki povezujejo iz jedra Zemlje, plimovanja in jedrske cepitve? • Ali šola pripravi načrt za povečanje biotske mogoče urediti, da bi preprečile onesnaževanje, pridobivanja električne energije v svojem zlivanje (fuzija)? kraju? čezmerno izkoriščanje in zmanjševanje habitatov? • Ali učenci razmišljajo o tem, ali je vsota energije pestrosti v svoji okolici? • Ali učenci spremljajo dobavo električne • Ali šola meni, da se lahko poveže s Strategijo EU in snovi v vesolju, v katerem se energija ohranja, • Ali se odrasli in učenci učijo o načinih spodbujanja energije od proizvodnje do svojih šol in za biotsko pestrost za leto 2030? enaka nič, če se je vesolje začelo z nič snovi in prostoživečih živali na podeželju ob obdelovanju domov? energije? zemljišč za pridelavo hrane? • Ali učenci raziskujejo prizadevanja za ohranjanje • Ali odrasli in učenci razmišljajo o tem, kako so energija nastala po nastanku vesolja, ki je • Ali učenci raziskujejo različne načine mednarodne korporacije regulirane in kako jih je vključeval gravitacijsko sesedanje snovi in jedrsko živali in rastlin v svoji državi in po svetu? Izboljšanje biotske pestrosti zmanjšanje izgube vrst do leta 2010? uporabo goriva s šolo in lokalnim območjem) • Ali učenci razmišljajo o tem, kako je sončna • Ali učenci raziskujejo, kako je mogoče z • Ali učenci spremljajo dobavo plina, • Ali učenci raziskujejo, kako energija iz notranjosti Povezovanje preteklosti, sedanjosti in nafte, bencina in dizelskega goriva od Zemlje povzroča premikanje celin, pojav gorskih omejitvami ribolova in lova obnoviti staleže rib in pridobivanja do uporabe doma in v šoli? prihodnosti verig, izbruhe vulkanov in potrese? drugih živali? • Ali lokalni dobavitelji goriva in uporabniki • Ali učenci upoštevajo, kako se je pokrajina • Ali učenci razumejo, da ima energija različne • Ali učenci preučujejo, v kolikšni meri lahko živalski sončnih kolektorjev, vetrnih turbin in na njihovem območju spremenila, na oblike (magnetno, kinetično, toplotno, vrtovi prispevajo k ohranjanju vrst? toplotnih črpalk prispevajo h kurikulu? primer zaradi prisotnosti grmovja in svetlobno, sevalno, zvočno, kemično, električno, • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri je mogoče v dreves, obdelovanja, gradnje cest in stavb • Ali učenci spoznajo, kako se goriva gravitacijsko, elastično in jedrsko)? ter vpliva na živali in rastline? nasprotno smer obrniti izginjanje habitatov živali uporabljajo v različnih delih sveta? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi lahko in rastlin? • Ali učenci raziskujejo, kakšna sta bila • Ali se učenci naučijo, koliko goriva porabijo Obnovljivi in neobnovljivi viri energije položaj in vloga živih bitij v preteklosti v različne skupine ljudi v svoji in drugih • Ali se učenci učijo o obnovljivih virih energije njihovi državi in v drugih državah po svetu? spremenili načine kmetovanja, da bi preprečili državah? iz sonca, vetra, rek, rastlin ali biomase, valov, izgubo biotske pestrosti? • Ali učenci upoštevajo, kako so se toplotnih črpalk in geotermalnih virov? • Ali se učenci učijo o ponovnem naseljevanju spremenile živali in rastline v njihovi državi Razumevanje energije • Ali učenci razmišljajo o tem, kako je mogoče avtohtonih vrst v habitate, ki so jih prej zasedale? in v drugih državah? proizvajati vodik kot obnovljivo gorivo, ki ga je • Ali učitelji govorijo o energiji na način, ki • Ali se odrasli in učenci učijo, kako je mogoče • Ali učenci razmišljajo o prihodnosti, če se mogoče pridobiti z uporabo drugih obnovljivih in učencem pomaga razumeti njihov spreminjajoči bo ohranila sedanja stopnja izgube vrst? obnoviti degradirana območja? neobnovljivih virov energije? se svet, hkrati pa se izognejo konfliktu z njeno • Ali učenci razmišljajo o prihodnosti, če bi • Ali učenci spoznajo, kako se les uporablja kot uporabo v fiziki? upočasnili in zaustavili izgube vrst, in kako Biotska pestrost in etika obnovljiv in neobnovljiv vir goriva v različnih delih • Ali energijo razumemo kot sposobnost, da se bi to lahko dosegli? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako lahko revščina sveta? nekaj premika; sposobnost opravljanja dela? povzroči zanemarjanje okolja? • Ali učenci raziskujejo, kako se veter uporablja kot • Ali so ljudje in živali razumljeni kot viri energije, ki • Ali učence spodbujamo, da cenijo lepote v neposredni vir energije v mlinih na veter? lahko poganjajo stroje in prenašajo tovore? raznolikosti živih bitij, ki živijo v svojem naravnem • Ali se učenci naučijo, da so premog, nafta, plin in • Ali učenci upoštevajo, od kod prihaja energija v okolju? uran neobnovljivi viri? njihovem telesu? • Ali učenci upoštevajo argumente in • Ali učenci raziskujejo, kako se neobnovljivi viri • Ali se učenci naučijo, kako so viri energije protiargumente za ohranjanje raznolikosti rastlin energije pridobivajo iz tal in morij? potrebni za kuhanje, ogrevanje, hlajenje, in živali? • Ali učenci spoznajo, kako se nafta predela za razsvetljavo, domače in industrijske stroje ter • Ali se učenci zavedajo zdravilnih lastnosti rastlin uporabo v bencinskih, dizelskih in reaktivnih promet? in majhnega števila rastlin, ki so bile raziskane v ta motorjih? • Ali učenci razmišljajo o tem, v kolikšni meri je namen? Sonce vir energije na Zemlji? • Ali učenci raziskujejo, kako lahko variabilnost Proizvodnja električne energije • Ali se učenci naučijo, kako sončna energija znotraj vrst rastlin zagotovi nove sorte za hrano, prispeva k nastanku goriv na osnovi ogljika in • Ali se učenci naučijo, kako se elektrika proizvaja ko pridelki postanejo ranljivi za žuželke ali drugih virov energije, kot so veter in valovi? s pretvorbo obnovljivih in neobnovljivih virov bolezni? energije? • Ali učenci razumejo, kako rastline pretvarjajo C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse • Ali se učenci naučijo, kako je mogoče proizvajati • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi lahko • Ali učenci spoznajo medsebojno povezanost električno energijo iz obnovljivih virov, kot Moji zapiski zmanjšali povpraševanje po električni energiji z industrije jedrskih goriv in orožarske industrije? so hidroelektrarne s pomočjo rek, valov in njeno učinkovitejšo uporabo? • Ali učenci spoznajo, kako se dobavitelji energije plimovanja, vetrne turbine, geotermalnih virov, • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi lahko razlikujejo v svoji zavezanosti uporabi obnovljivih toplotne črpalke z uporabo temperaturnih razlik zmanjšali porabo goriv, ki temeljijo na ogljiku, virov ter kako lahko to vpliva na odločitve družin in sončne energije? z zmanjšanjem potrošnje dobrin, ki so od njih in šol? • Ali se učenci naučijo, kako se lahko električna odvisne? energija proizvaja iz neobnovljivih virov energije v • Ali učenci razmišljajo o tem, kako lahko premogovnih, plinskih in jedrskih elektrarnah? kljubujejo pritiskom vlade, oglaševanja, trgovin in Povezovanje preteklosti, sedanjosti in • Ali se učenci učijo o uporabi pare pri proizvodnji korporacij, ki jih silijo k potrošnji? prihodnosti električne energije? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako želja po • Ali se učenci učijo o omejitvah proizvodnje • Ali učenci spoznajo turboalternatorje in vlogo potrošnji postane del naše identitete, tako da se nafte in o tem, kako se bodo ljudje magnetizma v njih? zaradi potrošnje počutimo dobro? prilagodili, ko bo nafte na voljo vse manj? • Ali se učenci naučijo, kako se proizvodnja • Ali učenci raziskujejo, v kolikšni meri se moramo • Ali učenci raziskujejo, kako je električne energije odziva na zmanjšanje porabe spremeniti, če želimo biti manj potratni? razpoložljivost nafte vplivala na razvoj električne energije v gospodinjstvih in šolah? bencinskih, dizelskih in reaktivnih Oskrba z energijo in njeno shranjevanje • Ali učenci spoznajo, kako so ljudje v • Ali se učenci učijo o nevarnostih za ljudi in okolje različnih obdobjih v preteklosti osvetljevali • Ali se učenci naučijo, kakšen je transport goriv? Etika ravnanja z gorivom motorjev? tal in morij? in ogrevali svoje domove ter kuhali? pri pridobivanju nafte, plina, premoga in urana iz • Ali se učenci naučijo, kako lahko lokalno v nacionalnem omrežju dobavlja v domove in ozemlju? spreminja poraba goriva v različnih delih • Ali se učenci učijo o spreminjajoči se stavbe? sveta? razpoložljivosti lesa za gorivo in okoljskih • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bodo posledicah njegove uporabe? proizvedena električna energija prispeva k ljudje v prihodnosti ogrevali svoje domove, • Ali učenci upoštevajo argumente in nacionalnemu omrežju? potovali in izdelovali stvari? protiargumente za nacionalno lastništvo • Ali se učenci naučijo, kako je mogoče električno • Ali učenci spoznajo, kako se električna energija shranjujemo kot tekočine? državljani države proizvajalke goriv koristi od goriva? črpanja nafte ali drugih goriv na njihovem • Ali se učenci naučijo, kako in zakaj se • Ali se učenci naučijo, kako lahko pline lesa, šote, premoga, plina in nafte kot • Ali se učenci naučijo, kako se goriva hranijo? • Ali učenci ugotavljajo, v kolikšni meri imajo • Ali učenci raziskujejo spreminjanje uporabe energijo shraniti v baterijah? pridobivanja goriv in proizvodnje električne energije? Zaslužkarstvo z gorivom predstavlja črpanje težje dostopnih virov nafte • Ali učenci spoznajo tveganja za okolje, ki jih • Ali se učenci naučijo, kdo vse zasluži s pod morjem ali pod ledenimi pokrovi? pridobivanjem in distribucijo goriv ter • Ali učenci razmišljajo o tem, da se države proizvodnjo in distribucijo električne energije? vojskujejo, da bi si zagotovile zaloge nafte in • Ali učenci razmišljajo o stroških proizvodnje plina? električne energije iz obnovljivih in neobnovljivih • Ali učenci spoznajo posledice obsežne virov? proizvodnje biomase (kurilnega olja iz rastlin) • Ali učenci raziskujejo, kako je mogoče spremeniti za uničenje živalskih in rastlinskih habitatov ter finančne pogoje, da bi spodbudili proizvodnjo zmanjšanje razpoložljivosti površin za pridelavo energije iz obnovljivih ali neobnovljivih virov? hrane? • Ali učenci upoštevajo, v kolikšni meri je v interesu • Ali se učenci naučijo, kako proizvodnja goriva iz proizvajalcev energije, da spodbujajo porabo biomase vpliva na ceno hrane? namesto varčevanja? • Ali učenci primerjajo stroške, ki jih plača človek, in nevarnosti različnih oblik pridobivanja energije? Zmanjšanje uporabe goriv na osnovi ogljika • Ali učenci razmišljajo o posledicah za • Ali učenci upoštevajo količino električne energije, organiziranost družbe, če bodo morali ljudje več proizvedene iz neobnovljivih fosilnih goriv (90 %), sto let skrbeti za varnost jedrskih odpadkov? posledice za izpuste toplogrednih plinov in kako jih je mogoče zmanjšati? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.10 Učenci spoznavajo sporazumevanje in komunikacijsko tehnologijo. A1.8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. C1.11 Učenci spoznavajo in ustvarjajo literarno, likovno in glasbeno umetnost. • Ali motivi za pravilno pisanje izhajajo iz želje po • Ali se učenci naučijo različnih vlog, ki jih imajo Povezovanje na lokalni in globalni ravni boljši komunikaciji? geste in obrazna mimika v sporazumevanju? Povezovanje preteklosti, sedanjosti in • Ali novinarji in lastniki lokalnih časopisov, prihodnosti oblikovalci spletnih strani, proizvajalci Jeziki in narečja Poslovanje na področju sporazumevanja in • Ali se učenci učijo o preteklosti iz ustne in strojne in programske opreme, pisci komunikacijske tehnologije pisne zgodovine? • Ali učenci spoznajo govorjene in znakovne jezike leposlovja in neleposlovja ter telefonska po svetu, njihovo geografsko razširjenost in • Ali učenci raziskujejo podjetja in panoge, ki se • Ali se učenci naučijo, kako se o naravi podjetja prispevajo h kurikulu? medsebojno povezanost? ukvarjajo s telefonijo, televizijo, časopisi, radiem, preteklosti govori z geološkimi in fosilnimi • Ali učenci raziskujejo, kdo na svetu govori oglaševanjem, računalniško strojno in programsko • Ali učenci raziskujejo razloge za učenje dodatnih najdbami, zgradbami in drugimi artefakti, jezike, ki jih govorijo učenci v šoli? opremo, spletnimi stranmi in računalniškimi jezikov, kot so delo, užitek v komunikaciji s simboli in dokumenti? • Ali učenci komunicirajo z drugimi na igrami? prebivalci drugih držav ter pomoč pri turizmu in • Ali učenci spoznajo, kako so se spremenile kraju samem, na daljavo v papirni obliki, raziskovanju? • Ali učenci raziskujejo, kako je računalniška in se še spreminjajo oblike komunikacije, na prek spletnega komuniciranja, vključno z programska oprema spremenila interakcijo med primer z izginjajočimi jeziki, naraščajočim • Ali se vse učence in odrasle v šoli spodbuja k elektronsko pošto, in po telefonu? podjetji, kot so banke, in njihovimi strankami? statusom in razširjenostjo angleščine ter učenju dodatnih govorjenih ali znakovnih jezikov? • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri se ljudje uporabo telefonov in računalnikov? • Ali učenci raziskujejo, kako je poslovna • Ali otrokom pomagamo, da tekoče govorijo, po svetu sporazumevajo na podobne in programska oprema spremenila univerze in šole? berejo in pišejo v svojem maternem jeziku ali • Ali učenci razmišljajo o tem, kako lahko pisanjem ter uporabo tehnologije? angleščino, ko se spreminja ekonomska prodajo po spletu? • Ali se učenci naučijo, kako je raznolikost jezikov v moč držav? različne načine, na primer z govorjenjem in tekoče uporabljajo znakovni jezik materinščine? drugi jeziki postanejo prevladujoči nad • Ali učenci raziskujejo, kako ljudje služijo denar s Komunikacijska sredstva • Ali učenci raziskujejo učinke tega, da je angleščina postala prevladujoči svetovni jezik? komunikacijskih sredstev, vključno z • Ali učenci raziskujejo delo učiteljev, prevajalcev in golobi pismonoši, zvonjenjem, ognjem in tolmačev? dimom, telegrafom, telefonom, mobilnim postala svetovni jezik in vpliva na izobraževanje telefonom in večpredstavnostnim otrok v drugih državah? • Ali je šola povezana z drugimi šolami na svetu vse manjša? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako zaslužijo tisti, ki lokalni in nacionalni ravni ter s šolami v • Ali učenci raziskujejo razvoj ustvarjajo iskalnike in družbena omrežja? • Ali učenci raziskujejo, kako in zakaj je angleščina drugih državah? • Ali učenci raziskujejo sporazumevanje z govorom, Sporazumevanje in komunikacijska tehnologija ter telefonom? pisanjem, časopisi in knjigami, radiem, televizijo, • Ali učenci preučujejo vpliv spleta na način etika • Ali učenci spoznajo razvoj radia in televizije komuniciranja ljudi po svetu? spletom, podporno tehnologijo, mobilnimi telefoni, stacionarnimi telefoni, elektronsko dostopa do komunikacijske tehnologije? • Ali učenci spoznajo, kako so spremembe v Premagovanje sporazumevalnih ovir • Ali učenci spoznajo razlike med domovi glede kot sredstev komunikacije na daljavo? pošto in družbenimi omrežji? • Ali se učenci naučijo, kako lahko pridobivanje komunikacijskih medijih spremenile način, • Ali učenci raziskujejo vlogo medijev pri vplivanju • Ali učenci razumejo, kako je lahko komunikacija mineralov za mobilne telefone spodbuja konflikte kako ljudje preživljajo svoj čas? na stališča, prepričanja in znanje? prikrita z uporabo kod in žargona, ki jih razumejo v ekonomsko revnih državah? • Ali učenci upoštevajo, kako oglaševanje vpliva posamezne skupine? • Ali učenci raziskujejo prednosti in pasti spleta? nanje in na druge? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako je dialog • Ali učenci upoštevajo, kako so narečja, • Ali učenci spoznajo razvoj spleta in njegovo odvisen od izenačevanja moči med govorci in naglasi in izbira besedišča v Sloveniji cenjeni uporabo? poslušalci? in razvrednoteni ter kako so lahko povezani z • Ali učenci spoznajo, v kolikšni meri se računalniki • Ali se učenci učijo pozorno poslušati, brati, pisati zaznanim socio-ekonomskim statusom? v praksi uporabljajo za pridobivanje znanja, in razmišljati kot pomoč pri sporazumevanju? socialno mreženje in igranje iger? • Ali se učenci učijo razvijati natančnost pri govornem in pisnem sporazumevanju? • Ali se učence spodbuja k branju za užitek? pri komunikaciji med skupnostmi in kulturami, znotraj držav in med njimi? Opismenjevanje • Ali učenci raziskujejo, kaj lahko ovira in pomaga • Ali se učenci naučijo pisati z vključevanjem v realistično sporazumevanje, kot so opisovanje • Ali učenci raziskujejo, kaj lahko ovira in pomaga dogodkov, ustvarjanje zabavnih vsebin ali pri sporazumevanju med generacijami? dopisovanje? C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.11 Učenci spoznavajo in ustvarjajo literarno, likovno in glasbeno umetnost. Glasba Literatura zgodb, na primer o svojem kraju, in za ustvarjanje Povezovanje na lokalni in globalni ravni izmišljenih fotozgodb? • Ali učence spodbujamo, da se ukvarjajo z • Ali odrasli na šoli delijo svoje raznoliko • Ali šola spodbuja lokalne umetnike, različnimi oblikami glasbe? spoštovanje do poezije, leposlovja in gledaliških fotografe, skladatelje, glasbenike, plesalce, iger? • Ali imajo vsi učenci možnost spoznati in igrati na Umetniški posel pesnike in pisatelje, da razstavljajo in različna kupljena in/ali doma izdelana brenkala, • Ali se učenci naučijo ceniti različne sloge pisanja • Ali učenci raziskujejo, kdo se preživlja z nastopajo v šoli ter delijo svoje spretnosti? trobila, pihala in tolkala? in razvijajo svoj lastni slog? ustvarjanjem in izvajanjem umetnosti? • Ali ima šola festival, na katerem lahko • Ali se učenci učijo o kompoziciji in o tem, kako • Ali se učenci naučijo, kdo zasluži denar z nastopajo učenci in odrasli iz šole in izraziti občutke in pomen? Poezija uprizarjanjem ter nakupom in prodajo umetnin? • Ali učenci upoštevajo medsebojne razlike ateljejev? poznajo? • Ali učence spodbujamo k pisanju, deljenju in oblike umetnosti zaradi svoje cene za mnoge • Ali je repertoar pesmi povezan s tistimi, ki jih izvajanju poezije kot načina odzivanja na čustva in nedostopne? glede tega, kaj radi gledajo, berejo in učenci poznajo in imajo radi? dogodke? • Ali učenci razmišljajo o cenzuri, na primer o tem, poslušajo? • Ali obstajajo priložnosti za petje pesmi različnih ali bi bilo treba omejiti prikazovanje nasilja v • Ali učenci raziskujejo, kako nastajajo slogov? filmih? Drama njihove najljubše knjige, televizijski • Ali se otroke in njihove družine spodbuja zborom? slogu, ki jim ustreza? Umetnost in etika k obisku lokalnih umetniških in obrtnih • Ali šola razvija svoj repertoar pesmi, ki jih vsi • Ali učenci spoznajo različne sloge pisanja poezije? • Ali učenci razmišljajo o tem, da so nekatere okoliških skupnosti? • Ali imajo priložnost pridružiti se različnim • Ali učence spodbujamo, da se v poeziji izražajo v programi in filmi? • Ali je repertoar pesmi povezan s pesmimi, ki so jih • Ali učenci upoštevajo možnost, da prikazovanje • Ali so v kurikul vključene različne dramske • Ali učenci upoštevajo razlike v umetnosti, učenci prinesli iz prejšnjih šol? izkoriščevalskih odnosov vključuje izkoriščevalske spretnosti, na primer lutkovna igra in igra vlog? glasbi, gledaliških igrah in poeziji, ki • Ali se šola uči iz pevskih slogov v drugih državah, odnose? • Ali se učenci naučijo ustvariti, napisati in na primer pri uporabi harmonije? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako • Ali so sprejeti ukrepi za premagovanje občutkov umetnostjo in obrtjo pomembno? • Ali dramo uporabljamo za spodbujanje učencev, učencev, ki menijo, da petje ni 'kul', ali so preveč nastajajo na različnih delih sveta? uprizarjati lastne igre? • Ali učenci menijo, da je razlikovanje med prevzamejo v drugi? sramežljivi, da bi peli pred drugimi? dejanja avtorja in umetnika vplivajo na vrednost • Ali se vsi učenci naučijo, da je mogoče čarobnost njegove umetnosti? umetnost, glasbo ali dramo iz ene države da razvijejo samozavesten in močan glas? • Ali učenci upoštevajo, v kolikšni meri značaj in • Ali učenci razumejo, da imajo vse • Ali pouk izkorišča prispevek petja in poznavanja gledališča - in prepustitev domišljiji - ustvariti v države (tudi t. i. države v razvoju), besedil k pismenosti? • Ali učenci upoštevajo razmerje med vrednostjo najpreprostejšem okolju? sodobne pisatelje, umetnike, plesalce in • Ali se učenci učijo pisati besedila? umetnosti in njeno ceno? • Ali učenci spoznajo dramaturške možnosti, ki tradicionalnih vsebin iz teh držav vodi k pesmi drugih, na primer o osebnih, nacionalnih, medijev k dramski uprizoritvi? Povezovanje preteklosti, sedanjosti in stereotipom? glasbenike ter da lahko spremljanje samo • Ali se učenci učijo pisati in izvajati svoje pesmi in jih ponuja dodajanje svetlobe, glasbe in drugih lokalnih ali šolskih dogodkih? Razvoj interesov • Ali učenci primerjajo knjige in filme, posnete po • Ali učenci razmišljajo o spreminjajoči se plesnega sloga? knjižni predlogi? naravi popularne glasbe? • Je vsakdo obravnavan kot potencialni ustvarjalni • Ali plesalce in plesne šole spodbujamo, da v šoli • Ali učenci uporabljajo filme in televizijske oddaje pisatelj, pripovedovalec, pesnik, filmski • Ali učenci raziskujejo, kako se je spremenila delijo svoje spretnosti? kot iztočnico za svoje zgodbe? ustvarjalec, fotograf, pevec, plesalec, glasbenik, klasična glasba? • Ali se učenci naučijo snemati svoje filme, igralec, slikar, kipar, keramik? • Ali učenci razmišljajo o vplivu spleta in Pripovedovanje zgodb pripraviti scenarij, posneti, montirati in dodajati • Ali učenci razvijajo interese za ustvarjalno elektronske opreme na način, kako ljudje glasbo? • Ali pri učencih spodbujamo razvijanje sposobnosti umetnost, ki spodbujajo aktivnosti zunaj šole? obravnavajo literaturo in glasbo, ter o tem, pripovedovanja zgodb? • Ali se učenci učijo, da so vse oblike Film in televizija • Ali učenci razmišljajo o razvoju uporabe prihodnosti umetnosti povezane z različnimi vplivi? Ples • Ali so učenci izpostavljeni različnim filmom v knjig in pismenosti? • Ali se učenci učijo različnih plesnih slogov? angleščini in drugih jezikih? • Ali učenci razmišljajo o razvoju tiska? • Ali učence spodbujamo k iskanju najljubšega • Ali so na voljo različne priložnosti za poslušanje kako se bo to spremenilo v prihodnosti? petja, glasbe, zgodb in poezije ter ogled • Ali učenci uporabljajo svoje znanje o Fotografija • Ali učenci raziskujejo razvoj različnih oblik vizualnih umetnosti? skupnostih? kompozicijo? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako različno • Ali učenčeve sposobnosti pripovedovanja zgodb fotografij, filmov, gledaliških predstav, plesa in pripovedovanju zgodb v svojih domovih in • Ali se učenci naučijo pripraviti fotografsko umetnosti? • Ali učence spodbujamo k odkrivanju in izvajanju • Ali se učenci pogovarjajo o tem, kaj jim je na so se umetniške oblike razvijale na različnih likovne umetnosti, plesa, drame in glasbe, ki jih prispevajo k njegovemu pisanju zgodb? fotografijah všeč in kaj ne? krajih? najbolj cenijo? • Ali učenci uporabljajo fotografije za ilustracije C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.12 Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo z razvojem svojih interesov. B1.9 Šola učencem pomaga pri prehodu na drugo šolo ali pri prešolanju. Povezovanje na lokalni in globalni ravni izkoristili čas, ki jim je po novem na voljo zaradi Delo, etika in politika prenehanja dela s polnim delovnim časom? Povezovanje preteklosti, sedanjosti in • Ali učenci raziskujejo različne poglede na delo, prihodnosti • Ali se učenci učijo o delu, ki ga posamezniki plačo in dobiček? opravljajo v njihovem kraju, državi in Pomen brezposelnosti • Ali učenci razmišljajo o tem, kako so se • Ali se učenci naučijo, kako potekajo izmenjave po svetu, povezanem s hrano, oblačili, v zadnjih petdesetih letih in v daljšem • Ali se učenci naučijo razlikovati med dela ali storitev ter plačano delo zunaj uradnega gradbeništvom, prometom, energijo, brezposelnostjo, neaktivnostjo in odsotnostjo časovnem obdobju spreminjali poklici v gospodarstva? financami, zakonitimi in nezakonitimi plačane zaposlitve? njihovi državi in drugih državah? • Ali učenci spoznajo plače v različnih poklicih? drogami, zdravjem, izobraževanjem in • Ali učenci razumejo, zakaj so nekateri brezposelni • Ali učenci spoznajo, kako se je spremenila varstvom otrok, fizičnim in naravnim • Ali učenci razmišljajo o tem, kako je vrednost dela neenakost v dohodkih? in kako se to spreminja s spremembo moči okoljem, potovanji, prostim časom, povezana s plačo, ki se prejme za delo? nacionalnega gospodarstva? • Ali učenci spoznajo pretekle kampanje umetnostjo in vlado? • Ali učenci raziskujejo pomen življenjskega za izboljšanje delovnih pogojev, • Ali učenci raziskujejo, kako so delovna standarda, kaj pomeni živeti v revščini, bogastvu vključno s plačilom za dopust, bolniškim mesta v enem delu sveta odvisna od Razvoj interesov in aktivnosti ali imeti t. i. dober življenjski standard? nadomestilom, porodniškim in očetovskim delovnih mest v drugem delu sveta? • Ali učenci spoznajo, da delo nekaterih ljudi temelji • Ali učenci razmišljajo o namenu in želeni višini nadomestilom ter enakim plačilom za • Ali učenci raziskujejo, kako je mogoče na njihovih posebnih interesih, medtem ko drugi minimalne plače? ženske, in kaj so te kampanje prinesle? delovna mesta preseliti iz ene države v sledijo svojim interesom zunaj svojega plačanega • Ali učenci upoštevajo možnost, da obstaja • Ali učenci raziskujejo poklice v lastni drugo? dela? stopnja, po kateri plača ni več zakonit dohodek in družini in se pogovarjajo s starejšimi • Ali lokalni prebivalci različnih spolov in • Ali učencem pomagamo razviti nabor aktivnosti, postane kraja? družinskimi člani o njihovem preteklem poklicev prispevajo k učnim aktivnostim v povezanih z njihovimi interesi, s katerimi se • Ali se učenci učijo o enakosti, neenakosti, delu? šoli? ukvarjajo zunaj šole in ki bi jih lahko nadaljevali, ko ustrahovanju in diskriminaciji na delovnem • Ali učenci razmišljajo o tem, kako se je ne bodo več vključeni v formalno izobraževanje? • Ali učenci beležijo različne aktivnosti, ki jih mestu? spremenilo poklicno življenje glede na opravijo v tednu ali mesecu? • Ali učenci upoštevajo razlike v plačah med pričakovano življenjsko dobo ter starost ob Delo, plače in finance nastopu dela in ob upokojitvi? moškimi in ženskami ter med etničnimi skupinami • Ali se učenci učijo o načrtovanju prihodkov in ter ali bi bilo treba te razlike zmanjšati in kako? • Ali učenci spoznajo, da mnogi posamezniki v pridobiti? njegovega preprečevanja? • Ali učenci upoštevajo prednosti in slabosti debetne ali kreditne kartice? • Ali se učenci naučijo, kako je mogoče odpraviti življenju opravljajo več različnih poklicev? neenakosti na delovnem mestu? • Ali se učenci naučijo, kako se ustvarjajo dobički in • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bi lahko opustili izgube pri nakupu in prodaji blaga in proizvodov? • Ali učenci preučujejo, zakaj so nekateri za delo ali poklic, ki jim ni všeč? opravljeno delo plačani na uro, drugi pa prejmejo • Ali učenci raziskujejo povezavo med količino dela, • Ali učenci poznajo razlike med delom v javnem in • Ali se učenci učijo o spretnostih, ki jih zahtevajo mestu? • Ali se učenci naučijo, kako in zakaj se od plače Moji zapiski različni poklici, in o tem, kako te spretnosti odšteje denar za davke in pokojnine? • Ali učenci spoznajo izkoriščanje in načine Narava dela in aktivnosti odhodkov? • Ali se učenci učijo o pravicah na delovnem vloženega v izdelek, in njegovo ceno? fiksno plačo? zasebnem sektorju? • Ali učenci raziskujejo ideje o produktivnosti? • Ali se učenci naučijo, da je pomembno delo doma in pri skrbi za druge pogosto neplačano? • Ali se učenci učijo o delu bank in o tem, kako • Ali učenci spoznajo raznolikost prostovoljnega naložbami? ustvarjajo denar z bolj ali manj tveganimi dela, ki ga opravljajo posamezniki? • Ali učenci spoznajo, kako delo za mnoge ljudi vrednostnih papirjih, delnicah, delničarjih in • Ali se učenci učijo o javnih podjetjih, obveznicah, postane vir identitete? dividendah? • Ali učenci raziskujejo pomen upokojitve za ljudi, ki • Ali učenci raziskujejo panoge iger na srečo, trdo delajo in skrbijo za druge, vendar za to niso vključno z nacionalno loterijo, ter kdo z njimi plačani? pridobiva in izgublja denar? • Ali učenci razumejo pomen upokojitve za tiste, ki se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi, da bi C1: Oblikovanje kurikula za vse C1: Oblikovanje kurikula za vse C1.13 Učenci preučujejo etiko, družbeno moč in vladanje. A1.7 Šola je zgled demokratičnega državljanstva. A2.1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. A2.2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. C1.12 Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo z razvojem svojih interesov. • Ali se učenci naučijo, kako so bili (in so ponekod • Ali učenci spoznajo lastništvo medijev in interese • Ali učenci raziskujejo, od koga si vlade pri Povezovanje na lokalni in globalni ravni še vedno) ljudje obravnavani kot blago ter so lastnikov, da usmerjajo politiko na določene zadolževanju izposojajo denar? • Ali lokalni filozofi, politiki, bankirji, predmet nakupa in prodaje? načine? • Ali učenci poznajo Mednarodni denarni sklad in sindikalni funkcionarji, humanisti in verski • Ali učenci razmišljajo o gibanjih za odcepitev in • Ali učenci raziskujejo prednosti zasebnega in njegovo financiranje? voditelji prispevajo h kurikulu? neodvisnost? javnega lastništva različnih storitev, kot so zapori, • Ali učenci razmišljajo o tem, kako mednarodne • Ali učenci raziskujejo, kako so si oblike • Ali učenci raziskujejo naravo zavezništev med proizvodnja oblačil, transport, prevoz, bančništvo, finančne razmere vplivajo na državne finance? vladavine v drugih delih sveta podobne vladami ter kako in zakaj druge države veljajo za izobraževanje, oskrba z vodo, telefonija, plin in • Ali učenci razmišljajo o transakcijah z drugimi elektrika? in kako se razlikujejo od oblik vladavine v zaveznice ali sovražnice? državami (plačilna bilanca) in posledicah uvoza, ki • Ali učenci raziskujejo podobnosti in razlike javnega prostora za nacionalno kohezivnost in državne neodvisnosti ter kako nanjo vplivajo • Ali učenci izvedo, kako se določajo bančne kolektivno delovanje? njihovi državi? • Ali učenci spoznajo pomen razvoja in izgube • Ali učenci raziskujejo pomen suverenosti ali je večji od izvoza ali zaslužka v drugih državah? Kdo ima moč? • Ali učenci razmišljajo o obliki vladavine, državah? • Ali učenci raziskujejo različne načine merjenja Demokracija in druge oblike vladavine inflacije in deflacije ter kako se določi idealna ki najbolje opisuje njihovo šolo, družino in • Ali učenci razmišljajo o tem, kako so ljudje Pravni sistemi raven inflacije? druge institucije, ki jih poznajo? vodeni v monarhijah, teokracijah, diktaturah in • Ali učenci spoznavajo, kako zakoni vplivajo na • Ali se učenci naučijo, kako se valute vrednotijo v demokracijah? njihovo življenje? primerjavi z drugimi valutami? • Ali učenci spoznavajo, kaj počne oblast na lokalni • Ali se učenci seznanijo z delovanjem sodišč? • Ali učenci preučujejo posojila in nepovratna in kaj na nacionalni ravni? • Ali učenci spoznavajo, v kolikšni meri je kršitev sredstva, ki jih njihova vlada daje kot pomoč • Ali učenci razmišljajo o tem, kdo ima v družini, šoli • Ali učenci raziskujejo pomen demokracije? zakona kaznovana? drugim državam? in soseski, na lokalni, nacionalni in globalni ravni • Ali se demokracija razume kot razvijajoč pojav? • Ali učenci spoznavajo različne oblike kazni, ki jih • Ali učenci razmišljajo o obstoju javnih moč uresničevati stvari, ki vplivajo na njihovo • Ali učenci spoznajo različne volilne sisteme? • Ali učenci raziskujejo pomen korupcije revščino in participacijo v družbi? pridobijo bonitetno oceno? časopisov, varnost hrane, goriva in energije ter • Ali se učenci naučijo, kaj delajo lokalni svetniki, in obseg, v katerem vpliva na vlado in • Ali učenci spoznajo vzroke in posledice inflacije, lastništvo zemljišč in komunalnih storitev? domači državni poslanci in poslanci Evropskega druge institucije v njihovi državi in drugih njeno želeno raven ter kako se meri in nadzoruje? parlamenta? državi in drugih državah? mednarodno in evropsko pravo, Evropski • Ali učenci raziskujejo odnos med bogastvom, • Ali učenci raziskujejo, kako ljudje in države parlament, pretok denarja, dolg, lastništvo med delovanjem pravnih sistemov v svoji v sedanjosti in kako so v preteklosti vplivali obrestne mere? življenje? izrekajo sodišča, njihove namene in učinke? primanjkljajev v državah z velikim zasebnim • Ali učenci raziskujejo, kako sta moč in vpliv • Ali se učenci naučijo, kaj delajo lokalni svetniki, bogastvom? • Ali se učenci naučijo, kako pravično se uporablja • Ali se učenci naučijo, v kolikšni meri imajo lahko porazdeljena med državno in lokalno oblastjo, domači poslanci in poslanci Evropskega pravo? parlamenta? • Ali se učenci naučijo, kako nanje vplivajo Osebna in politična etika pravni sistem, vojsko, korporacije, delničarje, • Ali se učenci naučijo, zakaj ljudje volijo ali ne volijo mednarodni zakoni? podjetja, finančne institucije, medije, sindikate, • Ali učenci razmišljajo o tem, ali bi morale enake na lokalnih, nacionalnih in evropskih volitvah? razrede, skupnosti, družine in državljane? • Ali učenci spoznajo moč mednarodnih sodišč ter ali drugačne vrednote usmerjati delovanje v • Ali se učenci naučijo, kako je mogoče koga privedejo pred sodišče in koga ne? zasebnem in poklicnem življenju, vključno s demokratične pravice uveljavljati in politiko? korporacije večji vpliv na življenja državljanov kot onemogočati? nekatere vlade? • Ali učenci vedo, kaj države počnejo in česa ne Javno in zasebno financiranje • Ali se učenci učijo o odnosu med različnimi počnejo, kadar vodijo etično zunanjo politiko? • Ali učenci razumejo relativno moč različnih • Ali učenci vedo, kako vlade pridobivajo dohodek? cerkvenimi institucijami, verami in državo? držav? • Ali učenci preučujejo vrednote, na katerih želijo • Ali učenci razmišljajo o tem, kako se vlade • Ali učenci razmišljajo o tem, kako lahko dajanje utemeljiti svoja dejanja in dejanja drugih? odločajo, koliko denarja bodo natisnile? prednosti eni veroizpovedi pomeni, da so druge Narodi in meje • Ali učenci razvijajo sposobnost povezovanja • Ali se učenci učijo o porazdelitvi dohodka in veroizpovedi in nereligiozna prepričanja manj vrednot z dejanji? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako nastajajo narodi bogastva na nacionalni in globalni ravni? vredni? in kako se določajo meje? • Ali učenci razvijajo sposobnost presojanja, ko • Ali učenci spoznajo, za kaj vlada porablja denar in • Ali učenci spoznajo politične stranke in kdo se jim jim vrednote dajejo nasprotujoče si spodbude za • Ali učenci razmišljajo o spornosti mej? kako o tem odloča? pridružuje? ukrepanje? • Ali se učenci naučijo, kako so bile in so države kolonizirane in okupirane? C1: Oblikovanje kurikula za vse C2: Uglaševanje učenja C2.1 Učne aktivnosti so načrtovane z mislijo na vse učence. • Ali se učenci naučijo moralne argumentacije? C2.2 Učne aktivnosti spodbujajo participacijo vseh učencev. • Ali učenci raziskujejo različne vrednote, na Moji zapiski katerih temeljijo dejanja različnih oseb? a) Ali so aktivnosti načrtovane tako, da podpirajo učenje in ne le izvajanje kurikula? • Ali učenci razmišljajo o naravi kazni in o tem, b) Ali učno gradivo odraža poreklo in izkušnje vseh učencev? katere kazni se jim zdijo primerne v šolah, c) Ali učne aktivnosti odražajo različne interese učencev? družinah in zaporih? č) Ali šola načrtuje nabor dejavnosti, ki vključujejo npr. govorne nastope, ustno predstavitev in • Ali učenci raziskujejo, kako na njihove želje, izbire razpravo, poslušanje, branje, pisanje, risanje, reševanje problemov, dramo, uporabo knjižnice, in etiko vplivajo oblast, veroizpoved, družina, avdio/vizualnega gradiva, praktične naloge, informacijsko in računalniško tehnologijo (IKT)? prijatelji, mediji in oglaševanje? d) Ali učne dejavnosti omogočajo delo v dvojicah in skupinah ter individualno delo in delo s celotnim razredom? Povezovanje preteklosti, sedanjosti in e) Ali aktivnosti vključujejo doživetja zunaj učilnice, na območju in v okolici šole ter ob obiskih v prihodnosti tujini? • Ali se učenci učijo o zgodovini demokracije f) Ali aktivnosti spodbujajo učenje vseh učencev? v Sloveniji in na mednarodni ravni? g) Ali aktivnosti razvijajo sposobnost učencev, da razmišljajo, govorijo, pišejo in se učijo? • Ali se učenci učijo o boju ljudi za h) Ali aktivnosti spodbujajo pogled na učenje kot na stalen proces in ne zaključeno dejanje s demokratične pravice? posameznimi nalogami? • Ali se učenci učijo o dosežkih, doseženih s i) Ali so gluhim učencem ali drugim, ki jim slovenščina ni materni jezik, na voljo tolmači? skupnim delovanjem? j) Ali v procesu načrtovanja prepoznavamo in zmanjšujemo ovire pri učenju in participaciji • Ali se učenci učijo o vlogi političnih strank, posameznih učencev? sindikatov in kolektivnega delovanja pri k) Ali strokovni delavci spodbujajo aktivnosti, ki so zanimive za različne poglede učencev na njihov razvoju demokracije? spol? • Ali učenci raziskujejo, kaj bi njihovo državo, l) Ali strokovni delavci izkoristijo medijsko bolj izpostavljene teme (kot so moški ali ženski nogomet, skupnost, šolo in družino naredilo bolj sodobni ples, smučarski skoki) kot priložnosti, ki lahko motivirajo določene skupine učencev? Ali demokratično? tistim, ki jih te teme ne zanimajo, ponudijo premišljene alternative? • Ali učenci razmišljajo o tem, kako bo v m) Ali lahko učenci pri pouku naravoslovja in športa sodelujejo v oblačilih, ki ustrezajo njihovemu prihodnosti potekala distribucija električne verskemu prepričanju? energije? n) Ali je pouk po potrebi prilagojen učencem, ki zaradi svojega verskega prepričanja ne sodelujejo na • Ali učenci preučujejo posledice vstopa v primer pri likovnem ali glasbenem pouku? Evropsko unijo (EU) za življenje v Sloveniji? o) Ali je pouk po potrebi prilagojen gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, senzorično občutljivim učencem, za razvijanje spretnosti in znanja pri športu, razumevanju svetlobe in zvoka? p) Ali se zaposleni zavedajo, da nekateri učenci s posebnimi potrebami za uporabo učnih pripomočkov potrebujejo več časa? r) Ali je posebna pozornost namenjena vključevanju učencev, ki so nemirni, neaktivni ali nezadovoljni? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.2 Učne aktivnosti spodbujajo C2.3 Učence spodbujamo k samozavestnemu participacijo vseh učencev. kritičnemu razmišljanju. C2.1 Učne aktivnosti so načrtovane z mislijo na vse učence. C2.4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. a) Ali učne dejavnosti vključujejo skupne izkušnje, v katerih učenci sodelujejo na različne načine? a) Ali zaposleni drug drugega podpirajo pri samozavestnem in kritičnem razmišljanju? b) Ali se učitelji pri pojasnjevanju poteka učne ure izogibajo navajanju zgolj pričakovanih standardov b) Ali se zavedamo, da je dialog najuspešnejši, če ljudje pustijo ob strani razlike v moči in statusu? znanja? c) Ali zaposleni jasno izražajo, da spoštujejo in cenijo drugačne poglede? c) Ali pouk redno poteka v obliki pogovora z odprtimi vprašanji? č) Ali se učence in odrasle spodbuja k odločnemu in neagresivnemu izražanju svojih stališč? č) Ali učitelji omejujejo postavljanje vprašanj, na katera pričakujejo en sam pravilen odgovor? d) Ali se spodbujajo razprave, v katerih posamezniki lahko slišijo druga stališča in se urijo v izražanju d) Ali pouk temelji na izkušnjah, znanju in spretnostih, ki so jih učenci pridobili zunaj šole? svojih? e) Ali pouk učence nagovarja tudi čustveno? e) Ali učence spodbujamo k razvijanju in izražanju mnenj in občutkov o pomembnih lokalnih, f) Ali pouk vzbuja navdušenje in veselje do učenja? nacionalnih in mednarodnih dogodkih, na primer, ko je njihova država v vojni ali se je zgodila g) katastrofa v njihovi ali drugi državi? Ali učitelji izkazujejo svojo ljubezen do učenja? h) f) Ali učence spodbujamo k postavljanju zahtevnih vprašanj? Ali je govorjeni in pisni jezik, ki se uporablja pri pouku, dostopen vsem otrokom? i) g) Ali tisti, ki so na različnih straneh spora, priznavajo pomen drugih stališč pri razjasnjevanju mnenj in Ali se strokovno besedišče uporablja le, kadar je to potrebno, ter ga med poukom razlagamo in uporabljamo? iskanju skupnih rešitev? j) h) Ali se učenci učijo odkrivati protislovja v svojih argumentih in argumentih drugih? Ali učence spodbujamo, da povedo, kadar nečesa ne razumejo? k) i) Ali se učenci in odrasli učijo pretehtati moč argumentov, vključno z lastnimi? Ali lahko učenci svoje delo zabeležijo na različne načine, tako z risbami, fotografijami, videoposnetki in zvočnimi posnetki kot tudi s pisanjem? j) Ali se učenci učijo, kdaj so za resničnost trditve ali argumenta potrebni dokazi? l) Ali pouk spodbuja dialog med strokovnimi delavci in učenci ter med učenci? k) Ali se učenci učijo uporabljati primere v podporo argumentom? m) Ali se učenci naučijo spraševati drug drugega, da bi se podprli pri učenju? l) Ali se učenci učijo, kako lahko skrbno izbrani primeri pokažejo meje posploševanja? n) Ali pouk spodbuja učence k pogovoru o procesih razmišljanja in učenja? m) Ali se učenci učijo postavljati vprašanja »v kolikšni meri« in »v katerih okoliščinah«, ko drugi trdijo, o) da je neka trditev o svetu resnična (na primer o razlikah med spoloma)? Ali se učenci odločijo za nadaljnje samostojno delo, ko končajo nalogo, ki jo je predlagal učitelj? p) n) Ali se učenci učijo opredeliti ciljno skupino, ki ji je pisno delo namenjeno? Ali strokovni delavci in učenci izboljšujejo svoje digitalne kompetence za lažje učenje v šoli in doma? o) Ali se učenci učijo, kako ljudje jemljejo določene argumente za samoumevne, tudi če niso pravilni, r) ker se dozdeva, da imajo avtoriteto? Ali so vsi delovni listi jasno napisani, tako da omogočajo učenje? s) p) Ali učenci in odrasli prepoznavajo prepričanja in vrednote, ki so podlaga za različna mnenja? Ali imajo učenci, ki se učijo slovenščine kot drugega in/ali tujega jezika, pri pouku priložnost govoriti, pisati ali se podpisovati v svojem prvem jeziku in uporabljati svoje prevajalske spretnosti? r) Ali se učencem in odraslim pomaga izboljšati njihovo argumentiranje, da je bolj tekoče? š) Ali učitelji in strokovni delavci poskrbijo za potrebne prilagoditve za participacijo učencev s s) Ali učenci prepoznajo pritiske nanje, ki jih silijo v razmišljanje in ravnanje na določene načine? 'posebnimi potrebami'? š) Ali učenci raziskujejo razloge za mnenja, ki jih izražajo? t) Ali se zaposleni zavedajo fizičnega napora, ki ga nekateri gibalno ovirani učenci ali učenci s t) Ali imajo vsi, ki sodelujejo v dialogu, podporo, da ohranijo svoje samospoštovanje? kroničnimi boleznimi vložijo v opravljanje nalog, in utrujenosti, ki je lahko posledica tega? u) Ali se posamezniki izogibajo zmagoslavju, ko menijo, da so zmagali pri argumentiranju? u) Ali se zaposleni zavedajo psihičnega napora pri branju z ustnic in uporabi pripomočkov za vid? v) Ali odrasli in vrstniški tutorji pomagajo drugim, da prispevajo svoja mnenja? v) Ali se tehnološki napredek, kot so programi za prepoznavanje govora, uporablja za podporo z) Ali je posebna pozornost namenjena pomoči tistim, ki so sramežljivi pri govorjenju, da lahko učencem, ki imajo velike težave pri pisanju? prispevajo svoj delež? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. C2.5 Učenci se učijo drug od drugega. A1.11 Zaposleni na šoli povezujejo dogajanje na šoli z življenjem učencev v domačem okolju. A1.3 Učenci si medsebojno pomagajo. C2.3 Učence spodbujamo k samozavestnemu kritičnemu razmišljanju. a) Ali učenci pomoč drug drugemu razumejo kot nekaj običajnega? a) Ali je razvidno, da se tudi odrasli v šoli stalno učijo na različnih interesnih področjih? b) Ali se vzajemno spodbujamo, da pozorno poslušamo druge, ne da bi jih prekinjali? b) Ali učence spodbujamo k prepričanju, da lahko razvijajo svojo sposobnost samostojnega učenja? c) Ali se učenci učijo potrpežljivo razjasnjevati sporočilo z govorcem, da bi bolje razumeli, kaj je bilo c) Ali se zavedamo, da se z izboljšanjem sposobnosti nekaterih učencev za samostojno učenje in povedano, in pomagali govorcu razviti njegove zamisli? sodelovanje učiteljem sprosti čas, ki ga lahko nameni pomoči drugim učencem? č) Ali se učenci izogibajo smehu ob prispevkih drugih, razen če se ti šalijo? č) Ali učence spodbujamo, da sami določijo, česa se želijo naučiti, in prevzamejo odgovornost za d) Ali učenci zmorejo izraziti nestrinjanje z idejami drugih, ne da bi jih zaničevali? učenje? e) Ali učenci prepoznajo, kdaj spremenijo temo razprave, namesto da bi prispevali k prejšnji temi? d) Ali učence spodbujamo, da razvijajo interese za učenje, ki jih uresničujejo zunaj šole? f) Ali pouk redno ponuja priložnosti za skupinsko delo? e) Ali strokovni delavci povečujejo število priložnosti, ko lahko učenci sami izbirajo, kaj se bodo učili? g) Ali se učenci naučijo, kako voditi razpravo na način, da lahko vsakdo prispeva svoj delež? f) Ali učencem pomagamo, da sami napišejo naslove in podnaslove za strukturiranje besedila? h) Ali učenci pri skupinskem delu uporabljajo enake signale za sodelovanje kot pri razpravi v razredu? g) Ali učence spodbujamo k postavljanju zahtevnih vprašanj, na katera nihče nima takojšnjega i) Ali aktivnosti skupinskega učenja upoštevajo razlike v znanju in izkušnjah učencev, na primer o odgovora? državah, lokalni geografiji in družinski zgodovini? h) Ali so učenci seznanjeni z učnimi načrti, tako da se lahko odločijo za hitrejše ali bolj poglobljeno j) Ali skupinske aktivnosti omogočajo učencem, da si razdelijo naloge in združijo svoje znanje? učenje? k) Ali učenci iz različnih prispevkov članov skupine pripravijo skupna poročila? i) Ali podpora, ki jo dobijo, učencem pomaga pri učenju, pri čemer se opirajo na znanje in spretnosti, l) Ali so aktivnosti načrtovane tako, da lahko učenci različnih starosti in dosežkov podpirajo učenje ki jih že imajo? drug drugega? j) Ali se učenci učijo, kako raziskati in napisati temo? m) Ali se učenci naučijo, kako povedati in poučiti druge o nečem, kar vedo ali so naredili? k) Ali lahko učenci samostojno uporabljajo knjižnico in digitalne vire? n) Ali poučevanje vključuje spretnosti na visoki ravni, ki lahko koristijo učencem in učitelju pri l) Ali se učenci učijo, kako si delati zapiske predavanj, knjig in vsebin na spletu? njegovem lastnem učenju? m) Ali učencem pri raziskovanju teme pomagajo jasna vprašanja, na katera poskušajo odgovoriti? o) Ali se zavedamo, da lahko vsakdo prispeva k poučevanju in učenju, ne glede na svoje dosežke n) Ali se učenci naučijo pomagati drug drugemu pri raziskavah tako, da pozorno poslušajo, kaj ali ovire? poskuša kdo od njih narediti, in nato postavljajo vprašanja, da bi razjasnili njegovo razmišljanje? p) Ali učenci pretresajo ideje in rešitve za težave, ne da bi sodili prispevke drug drugega? o) Ali se učenci naučijo pisati kratke povzetke dela, da bi razumeli njegovo strukturo? r) Ali se učenci radi učijo skozi skupinske aktivnosti? p) Ali problematiziramo mehansko prepisovanje vsebine? s) Ali so učenci skupaj z učitelji odgovorni za pomoč pri premagovanju ovir pri učenju, s katerimi se r) Ali se učenci učijo, kako predstaviti svoje delo v govorni, pisni in drugih oblikah, individualno in v srečujejo nekateri učenci? skupinah? š) Ali učenci v poročilih o svojem delu omenjajo prispevke drugih? s) Ali se z učenci posvetujemo o podpori pri učenju, ki jo potrebujejo? t) Ali učenci kritično in konstruktivno komentirajo učenje drug drugega? š) Ali učenci dajejo konstruktivne pripombe o tem, kako izboljšati učne aktivnosti? u) Ali učenci delijo svoje spretnosti, na primer poznavanje jezika, žongliranje, šah, origami in kriket, t) Ali so povratne informacije, ki jih učenci posredujejo o učnih aktivnostih, pomembne? med odmori in kosilom ter na srečanjih po pouku? u) Ali učenci sodelujejo pri iskanju načinov za premagovanje lastnih ovir in ovir sošolcev pri učenju? v) Ali se raznolikost jezikov, ki jih govorijo učenci, uporablja za razvoj jezikov vseh? z) Ali učenci delijo svoje izkušnje pri premagovanju težav pri učenju in odnosih? ž) Ali projektne naloge učencev vključujejo tudi iskanje domiselnih rešitev za premagovanje ovir, s katerimi se soočajo sami in/ali drugi (npr. dostopnosti učilnic, igrišča, učnih materialov in pripomočkov, aktivnosti, itd.)? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti C2.7 Preverjanje in ocenjevanje znanja in razlik med posamezniki. spodbuja dosežke vseh učencev. A1.8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. C1.4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. C2.12 Domače naloge so zastavljene tako, da prispevajo k učenju vsakega učenca. a) Ali učne dejavnosti razvijajo razumevanje razlik v poreklu, kulturi, etnični pripadnosti, spolu, posebnih potrebah, spolni usmerjenosti, prepričanju, veroizpovedi in politiki? a) Ali preverjanje in ocenjevanje znanja vedno vključuje razmislek o poučevanju? b) Ali imajo učenci možnost sodelovati z drugimi, ki se od njih razlikujejo po poreklu, etnični b) Ali se odrasli pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev spominjajo svojega doživljanja, ko so bili pripadnosti, posebnih potrebah in spolu? sami ocenjevani, da bi lahko izboljšali način ocenjevanja? c) Ali učna gradiva, ki jih uporabljamo pri pouku, odražajo raznolikost ljudi? c) Ali se učencem pomaga razmišljati o svojih pisnih, ustnih in drugih prispevkih k pouku in jih kritično č) Ali se učenci sprašujejo o stereotipih v učnih gradivih in razpravah? vrednotiti, da bi vedeli, kako jih izboljšati? d) Ali učenci prepoznajo podobnost s tistimi, ki se jim zdijo zelo drugačni? č) Ali učenci sodelujejo pri podpiranju in komentiranju učenja drugih? e) Ali učenci prepoznajo razlike med sabo in tistimi, ki se jim zdijo zelo podobni? d) Ali preverjanje in ocenjevanje znanja vključuje ugotavljanje ovir pri učenju? f) Ali učenci prepoznajo razlike med ljudmi, ki so si po njihovem mnenju podobni? e) Ali pri ocenjevanju upoštevamo, da lahko odnosi med odraslimi in učenci ovirajo ali podpirajo g) Ali učence spodbujamo, da v svoji državi iščejo vzporednice z dejanji v drugih državah, ki se jim izkazovanje znanja? zdijo necivilizirana, diskriminatorna ali nedemokratična? f) Ali učitelj oceni, kako lahko učenčevi odnosi z odraslimi in drugimi učenci podpirajo ali ovirajo h) Ali dejavnosti redno povezujemo z dogodki in življenjem ljudi v drugih državah? njegovo učenje? i) g) Ali so pripombe na učenčevo delo spodbudne in spoštljive? Ali se učenci učijo o izvoru razlik v geografski razširjenosti posameznih veroizpovedi in političnih sistemov? h) Ali preverjanje in ocenjevanje učencev vključuje poskus razumevanja učenja z njihovega vidika? j) Ali šola razume razlike v revščini, zdravju, pričakovani življenjski dobi, blaginji in varnosti ljudi v i) Ali učitelji in strokovni sodelavci poskušajo razumeti učenje učencev s skrbnim opazovanjem in različnih delih države in sveta? opisovanjem? k) Ali učenci raziskujejo zapuščino negativnega obravnavanja in vztrajne diskriminacije ljudi v j) Ali odrasli pomagajo drug drugemu razumeti, kako njihova opažanja vplivajo na učenje? preteklosti, na primer zaradi zasužnjevanja ali kolonizacije domorodnih ljudstev? k) Ali ocene učencev vodijo k spremembam učnih dejavnosti? l) Ali učenci spoznajo, kako zlahka ljudje zanikajo in zavračajo vidike sebe, na primer da starejši l) Ali je ocenjevanje usmerjeno v pomoč učencem pri razmišljanju o njihovem učenju? pozabijo, kako je bilo, ko so bili mladi? m) Ali ocenjevanje uporabljamo za povečanje sposobnosti samoocenjavanja? m) Ali se učenci poistovetijo s starejšimi, ker razumejo, da se bodo tudi oni postarali? n) Ali se učitelj izogiba temu, da bi opisne ocene vsebovale presojanje sposobnosti ali potenciala, ki n) Ali se učenci poistovetijo z učenci s posebnimi potrebami, z zavedanjem, da lahko tudi sami zmanjšujejo pričakovanja ali omejujejo možnosti učencev? postanejo osebe s posebnimi potrebami? o) Ali so pri javnih izpitih zagotovljene prilagoditve glede časa, pripomočkov za komunikacijo ali o) Ali učenci raziskujejo, kako lahko pretekle krivice prispevajo k sedanjim neenakostim? tolmačev, da bi bili izpiti pravičnejši za učence s 'posebnimi potrebami'? p) Ali se globoka povezanost s krajem prepozna pri tistih, katerih družine živijo na istem območju že p) Ali so starši/skrbniki vključeni v posredovanje opažanj o učenju otrok? več generacij? r) Ali obstajajo različni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, ki upoštevajo razlike v značajih, r) Ali odrasli in učenci razumemo, kako verovanje v eno samo nacionalno kulturo diskriminira ljudi in interesih in spretnostih učencev? omejuje razumevanje med posamezniki? s) Ali učitelji in učenci redno ocenjujejo delo, ki je nastalo v sodelovanju z drugimi? s) Ali učne ure izpodbijajo posplošitve glede na spol? š) Ali učenci razumejo razloge za preverjanje in ocenjevanje, ki ga načrtuje učitelj in nacionalno š) Ali imajo učenci možnost komunicirati z otroki iz ekonomsko bogatejših in revnejših delov sveta? preverjanje znanja? t) Ali so učenci obveščeni o namenu nacionalnih preverjanj znanja, s katerimi se posredno lahko meri tudi uspešnost šole? u) Ali zapise dosežkov pripravljamo v sodelovanju z učenci, tako da odražajo vse njihove spretnosti, znanje in izkušnje? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.8 Discipliniranje temelji na C2.9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in medsebojnem spoštovanju. vrednotijo vzgojno-izobraževalni proces in napredek. A1.4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. A1.2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. B2.7 Pritiski glede možnosti disciplinskega izključevanja se znižujejo. C2.10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. a) Ali način, kako se učenci in strokovni delavci vedejo drug do drugega pri pouku, odraža pozitivno a) Ali skupine učiteljev (aktivi) in drugi strokovni delavci (npr. izvajalci DSP in učitelji, člani šolske kulturo spoštovanja v šoli? svetovalne službe) skupaj načrtujejo pouk in domače naloge? b) Ali načini discipliniranja spodbujajo samodisciplino? b) Ali so učne aktivnosti načrtovane tako, da se v celoti izkoristijo vsi strokovni delavci v razredu? c) Ali učenci soustvarjajo vzdušje, ki podpira učenje? c) Ali se pri načrtovanju upošteva izkušnje, ki jih imajo strokovni delavci s tem, kako se učenec odziva č) Ali zaposleni drug drugega podpirajo pri izražanju mnenja in interesov, ne da bi bili jezni? pri pouku z različnimi učitelji? d) Ali si strokovni delavci delijo odgovornost za premagovanje disciplinskih težav, ki jih ima č) Ali učitelji načrtujejo aktivnosti tako, da uporabljajo znanje in spretnosti drug drugega? posamezni sodelavec? d) Ali učitelji uporabljajo sodelovalno poučevanje kot priložnost za učenje drug od drugega? e) Ali strokovni delavci združujejo svoje izkušnje, kadar iščejo načine premagovanja motenj pouka, ki e) Ali strokovni delavci drug drugemu pomagajo pri boljši uporabi tehnologije, kot so računalniki in jih povzročajo posamezni učenci? interaktivne table? f) Ali se disciplino dojema kot odvisno tudi od dobrih odnosov z učenci? f) Ali strokovni delavci razmišljajo o praksi poučevanja v drugih šolah, da bi evalvirali in prilagodili g) Ali se odrasli in učenci izogibajo občutku, da so na nasprotnih straneh konflikta? svojo prakso? h) Ali se strokovni delavci izogibajo izražanju pričakovanja, da morajo učenci slepo slediti avtoriteti? g) Ali strokovni delavci uporabljajo ideje in smernice kolegov s področja izobraževanja učiteljev in i) drugih visokošolskih zavodov? Ali so pričakovanja, kako naj bi se učenci vedli pri pouku, skladna z okvirom vrednot, ki so jih skupaj oblikovali strokovni delavci, starši/skrbniki ter učenci? h) Ali učitelji in drugi strokovni delavci preverjajo svojo prakso glede na skupni okvir vrednot? j) Ali se učenci zavedajo, da je vedenje, ki podpira učenje, lahko različno v učilnici ali na prostem? i) Ali za izboljšanje poučevanja in učenja uporabljamo vzajemno opazovanje strokovnih delavcev, ki k) mu sledi skupna refleksija? Ali se strokovni delavci in učenci počutijo varno, ko priznajo, da nečesa ne znajo ali so naredili napako? j) Ali učitelji posnamejo dele svojih učnih ur in jih skupaj pregledajo? l) Ali učenci lahko prispevajo svoje predloge za izboljšave, ki bi jim pomagali, da so bolj pozorni? k) Ali učitelji sprejemajo pripombe kolegov, na primer o razumljivosti jezika, ki ga uporabljajo, in m) kakovosti participacije učencev pri aktivnostih? Ali strokovni delavci in učenci razlikujejo med mirnim, zavzetim klepetom in motečim pogovorom? l) Ali učitelji spreminjajo svoje poučevanje glede na povratne informacije kolegov? n) Ali učenci ob opozorilu spremenijo glasnost svojega govora, da bi se lahko vsi učili? m) Ali si strokovni delavci med seboj pomagajo, da na učenje in podporo pogledajo z vidika učencev? o) Ali se učenci zavedajo, da mora biti vsak učenec deležen svojega dela pozornosti? n) Ali lahko strokovni delavec prisostvuje pouku posameznega učenca ali skupine, da bi bolje razumel p) njegove oz. njihove izkušnje pri vzgoji in izobraževanju? Ali učenci pomagajo umiriti druge, namesto da bi jih vznemirjali, kadar so ti nemirni ali motijo pouk? o) Ali so strokovni delavci, ki delajo v istem razredu, skupaj odgovorni za zagotavljanje participacije r) vseh učencev? Če je v razredu več strokovnih delavcev, ali si delijo odgovornost za nemoten potek pouka? s) p) Ali strokovni delavci sodelujejo pri skupnem reševanju težav s sodelavci v šoli in zunaj nje, kadar je Ali obstajajo jasni postopki, ki jih razumejo učenci in učitelji, za odzivanje na skrajne primere zahtevnega vedênja? napredek učenca ali skupine skrb vzbujajoč? š) r) Ali so strokovni delavci dovolj samozavestni, da lahko preizprašujejo razmišljanje drugih o tem, Ali učenci menijo, da so obravnavani pravično, ne glede na spol, socialno poreklo ali etnično pripadnost? kako nastajajo različne težave? t) s) Ali strokovni delavci drug drugega spodbujajo k preizkušanju različnih pristopov in aktivnosti? Ali se zaposleni in učenci zavedajo, da je pravično, če kakšna skupina učencev (npr. nadarjeni) ali določen posameznik (npr. zaradi jecljanja) dobi več učiteljeve pozornosti ali več časa v razredu ali š) Ali strokovni delavci reflektirajo svoja pričakovanja glede otrokovega učenja (npr. da se nekdo pri skupinski razpravi kot drugi? hitro ali počasi uči) in kako lahko ta ovirajo ali pomagajo odpraviti ovire za učenca? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.10 Strokovni delavci skupaj razvijajo C2.11 Strokovni sodelavci učiteljev podpirajo učenje vire za podporo učenju. in participacijo vseh učencev. C2.14 Viri v okolici šole so (sestavni) del vzgojno-izobraževalnega procesa. A1.2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. B1.4 Strokovno znanje zaposlenih je pripoznano in uporabljeno. a) Ali je v učilnici prostor, kjer učitelji in strokovni delavci delijo informacije o najljubših priročnikih in spletnih straneh? a) Ali so sodelavci učiteljev vezani na razred ali učni predmet, in ne na posamezne učence? b) Ali šolska skupnost razvija spletno stran, ki povezuje interese zaposlenih, učencev in staršev? b) Ali si sodelavci učiteljev prizadevajo za večjo participacijo vseh učencev? c) Ali šolska spletna stran povezuje šolo z drugimi šolami na lokalni/nacionalni ravni in v drugih c) Ali sodelavci učiteljev pokažejo, da se tudi oni učijo in imajo različne interese? državah? č) Ali si sodelavci učiteljev prizadevajo, da bi bili učenci neodvisni od njihove neposredne podpore? č) Ali je sodelovanje strokovnih delavcev in učencev pri poročanju o dogodkih in vprašanjih, ki so d) Ali sodelavci spodbujajo vrstniško podporo učencem s težavami pri učenju? zanje pomembna (npr. šolski časopis), vključeno tudi v učne aktivnosti? e) Ali sodelavci učiteljev prispevajo svoje posebno razumevanje ovir pri učenju in participaciji, s d) Ali so učilnice razvite kot spodbudna učna okolja, ki odražajo znanje in interese strokovnih katerimi se srečujejo učenci v šoli? delavcev in učencev? f) Ali sodelavci učiteljev prispevajo svoje specifično znanje o kraju in skupnostih v okolici šole? e) Ali si strokovni delavci delijo dostop do terarijev, herbarijev, rastlin, žuželk itd.? g) Ali sodelavci učiteljev sodelujejo pri načrtovanju in evalvaciji učnih aktivnosti? f) Ali je igralna oprema oz. material za spodbujanje domišljije mlajših učencev na voljo tudi h) Ali se sodelavci učiteljev izogibajo oviranju odnosov učencev z vrstniki in drugimi zaposlenimi? starejšim? i) Ali je prostor v učilnicah urejen tako, da lahko učitelji in sodelavci učiteljev delajo tako s skupinami g) Ali strokovni delavci sodelujejo pri oblikovanju šolskega vrta, sadovnjaka in gredice? kot z različnimi posamezniki? h) Ali si odrasli in učenci delijo poseben prostor (sobo ali lopo) za zgodbe? j) Ali smo pozorni, da kot sodelavce učiteljev zaposlimo tako moške kot ženske? i) Ali odrasli in učenci sodelujejo pri zbiranju predmetov za šolski muzej in zgodb, ki jih spremljajo? k) Ali se posvetujemo s sodelavci učiteljev o naravi nalog, ki naj bi jih opravljali? j) Ali strokovni delavci organizirajo knjižnico tako, da podpira učenje vseh? l) Ali se sodelavci učiteljev lahko pogajajo o opisu dela, ki odraža obseg njihovih delovnih nalog? k) Ali je knjižnica organizirana tako, da podpira samostojno učenje učencev? m) Ali so vsi učitelji seznanjeni z obsegom aktivnosti, ki se pričakujejo od sodelavcev učiteljev? l) Ali zaposleni v knjižnici sodelujejo pri načrtovanju učenja in poučevanja? n) Ali so sodelavci učiteljev plačani za ves čas, ki ga namenijo delu za šolo, vključno z udeležbo na m) Ali obstaja sistem za izmenjavo sugestij o medijskih vsebinah (TV-oddaja, dokumentarec, film), ki sestankih, pripravo učnih gradiv in dodatnim izobraževanjem? so primerne za uporabo pri pouku? o) Ali priznavamo, da nekateri učenci s posebnimi potrebami morda potrebujejo osebnega asistenta, n) Ali imajo učenci dostop do digitalnih knjig in elektronskih bralnikov knjig? ne sodelavca učitelja? o) Ali obstajajo leposlovne in poljudnoznanstvene knjige, ki so zanimive za različne učence? p) Ali šola sprejema sodelavce učiteljev s posebnimi potrebami v delovno razmerje? p) Ali so na voljo knjige v različnih jezikih, ki jih učenci govorijo in se jih učijo? r) Ali imajo osebni asistenti enake skrbi kot učitelji in sodelavci učiteljev, kadar podpirajo učenca pri r) Ali so učencem s posebnimi potrebami na voljo ustrezno prilagojena učna gradiva, na primer v sodelovanju z drugimi učenci v razredu in zunaj njega? povečanem tisku, zvočni ali Braillovi pisavi? s) Ali se z učenci s posebnimi potrebami posvetujete o podpori, ki bi jo lahko potrebovali, in o s) Ali imajo osnovnošolski razredi dostop do lutkovnega gledališča ter različnih velikih in malih lutk? osebah, ki bi jo lahko nudile? š) Ali priznavamo, da bodo osebni asistenti ali sodelavci učiteljev pri nekaterih učencih morda morali prevzeti vlogo zagovornika? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.12 Domače naloge so zastavljene tako, C2.13 Aktivnosti izven pouka vključujejo vse učence. da pripomorejo k učenju vsakega učenca. C2.1 Učne aktivnosti so načrtovane z mislijo na vse učence. C2.14 Viri v okolici šole so (sestavni) del vzgojno-izobraževalnega procesa. C2.7 Preverjanje in ocenjevanje znanja spodbuja dosežke vseh učencev. a) Ali je pred poukom, v času kosila in po pouku na voljo veliko različnih aktivnosti? a) Ali učitelj upošteva, v kakšnih okoliščinah domače naloge prispevajo k učenju ali učenje zavirajo? b) Ali igre med odmori in prostimi urami odražajo interese vseh učencev? b) Ali učitelj pri pripravi domače naloge upošteva okoliščine in predznanje učencev? c) Ali učenci spoznajo pravila iger na igrišču, da se nihče ne počuti izključenega? c) Ali se učitelj pozanima, kaj se učenci učijo doma, ko ne delajo domačih nalog? č) Ali se z učenci posvetujete o aktivnostih, ki so na voljo med odmori ter pred poukom in po njem? č) Ali so domače naloge dane le v podporo učenju ali tudi iz drugih razlogov, npr. razvoj d) Ali obstajajo možnosti za skupno učenje odraslih in učencev, na primer dodatnih jezikov, delovnih navad? računalništva in opismenjevanja? d) Ali se učitelj posvetuje s starši/skrbniki in učenci o šolskem pristopu k domačim nalogam? e) Ali je na voljo prevoz, da se lahko učenci, ki živijo daleč od šole, udeležijo dejavnosti pred poukom e) Ali imajo učitelji natančno predstavo o času, ki je potreben za domačo nalogo? in po njem? f) Ali domače naloge pomagajo razvijati spretnosti in znanje vseh učencev? f) Ali vse učence spodbujamo k udeležbi pri izvenšolskih aktivnostih, kot so umetnost, glasba, drama, g) ples in telesna vadba? Ali učitelj razmišlja, kako učence spodbuditi, da se ukvarjajo z lastnimi interesi, tudi ko opravljajo domače naloge? g) Ali si prizadevate, da bi bile aktivnosti, v katerih prevladuje določen spol, privlačne za vse učence? h) Ali si učitelji med seboj pomagajo pri nalaganju osmišljenih domačih nalog? h) Ali omogočamo dečkom in deklicam sodelovanje pri aktivnostih, v katerih prevladuje en spol, na i) primer računalniški klub, šahovski klub ali pevski zbor? Ali so domače naloge vključene v letni delovni načrt? j) i) Ali obstajajo možnosti za skupine z enim spolom, če so mešane aktivnosti prepovedane iz kulturnih Ali učitelji preverjajo razumevanje učencev, kaj morajo narediti za domačo nalogo? k) ali verskih razlogov? Ali imajo učenci možnost izbrati domačo nalogo, da jo lahko povežejo z razvojem svojega znanja in interesov? j) Ali določenim skupinam učencev preprečujemo, da bi si prilastili prostor na igrišču, na primer za l) igranje nogometa? Ali spremenimo domačo nalogo, če razprava pokaže, da za nekatere učence niso smiselne ali primerne? k) Ali športni dnevi vključujejo aktivnosti, pri katerih lahko sodelujejo vsi, ne glede na raven m) spretnosti ali 'posebne potrebe'? Ali lahko učenci sami določajo vprašanja za domačo nalogo in s tem razširijo svoje znanje? n) l) Ali učenci, ki so izbrani, da zastopajo svoj razred ali šolo pri športnih, dramskih ali drugih Ali domače naloge spodbujajo učence k prevzemanju odgovornosti za lastno učenje? o) aktivnostih, odražajo raznolikost učencev v šoli? Ali učitelj ve, kdo dela domače naloge ob pomoči sorojencev, staršev ali skrbnikov in kdo sam? r) n) Ali so šolski izleti, vključno z obiski v tujini, dostopni vsem učencem v šoli, ne glede na dosežke, Ali učitelj zagotavlja alternativno pomoč učencem, ki nimajo pomoči doma? 'posebne potrebe' ali dohodek staršev? s) p) m) Ali so obiski v tujini privlačni za različne skupine učencev v šoli? Ali učitelj ve, kdo ima doma knjige in dostop do računalnika za pomoč pri domačih nalogah? Ali lahko v šolskih prostorih izven pouka učenci naredijo domačo nalogo in dobijo pomoč pri njej? o) Ali imajo vsi učenci možnost sodelovati v aktivnostih zunaj šole? š) Ali lahko učenci z domačimi nalogami ohranjajo interesno področje skozi daljše časovno obdobje? p) Ali imajo vsi učenci priložnost sodelovati v aktivnostih, ki koristijo lokalnim skupnostim? t) Ali domače naloge spodbujajo učence k sodelovanju? u) Ali obstajajo možnosti za zapisovanje domačih nalog na različne načine? C2: Uglaševanje učenja C2: Uglaševanje učenja C2.14 Viri v okolici šole so (sestavni) del učnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Oglejte si tudi kazalnike C1.1—C1.13 in C2.1—C2.13. a) Ali člani lokalnih skupnosti prispevajo k izvajanju pouka (npr. gasilci, lokalna društva)? b) Ali starši/skrbniki in drugi člani skupnosti podpirajo učenje v šoli? c) Ali organizacije v skupnosti pomagajo pri podpori učenja izven učilnic in šole? č) Ali posamezniki, ki sodelujejo npr. v prostovoljnih društvih v soseski, pomagajo učencem, ki imajo težave? d) Ali priznavamo, da imajo lahko nekateri odrasli, na primer osebe s posebnimi potrebami, družine, ki se veliko selijo, ali osebe, ki govorijo manjšinski jezik, posebno vlogo pri podpori učencev, ki se morda počutijo ranljive? e) Ali so viri oz. sredstva v nekaterih domovih, kot so posebna znanja in spretnosti, računalniki in referenčno gradivo ter zemljišča, občasno na voljo širši skupini učencev? f) Ali imamo redno posodobljeno evidenco virov za podporo poučevanju in učenju v kraju, ki je osebju zlahka dostopna? Kaj lahko vključujejo viri: gredice zdravstveni delavci storitve in centri za recikliranje reševalna služba varstvo naravne in kulturne verski centri dediščine umetniške galerije pošte različna društva in klubi podjetja trgovine in druga podjetja organizacije, ki pripravljajo organizacije za LGBTIQ+ socialni delavci kampanje knjižnice upokojenci dobrodelne organizacije in pevske skupine domovi za starejše/dnevni centri organizacije na področju varstva otrok lokalni organi športni klubi in centri kinematografi lokalni dogodki in razstave ulični zabavljači urad za svetovanje državljanom nacionalni dogodki študijski centri mestne in podeželske kmetije muzeji bazeni in kmetje dobrodelne in članske gledališče/gledališke skupine zaposleni v občinski upravi skupine v skupnosti organizacije za ohranjanje dediščine železniške in avtobusne postaje, občinski svetniki letališča, pristanišča organizacije za invalide in osebe s posebnimi potrebami sindikati plesni centri/plesne skupine sodišča druge osnovne šole, srednje šole univerze ter višje in visoke šole organi za varstvo narave starši/skrbniki in člani skupnosti okoljske skupine centri za jogo in meditacijo župnijski, krajevni, mestni in voditelji in organizacije okrožni sveti mladinske skupine in centri etničnih manjšin policija, gasilci, bolnišnice vsi člani skupnosti vrtovi in parki vrtni centri Okvir 5. del načrtovanja in vprašalniki Okvir načrtovanja in vprašalniki Okvir načrtovanja in vprašalniki Okvir Okvir za načrtovanje načrtovanja V obrazec vpišite vaše prednostne naloge, vezane na posamezne dimenzije. Izrazite jih lahko na kateri koli način, ki se vam zdi smiseln. Razmislite, kako se spremembe prepletajo, kako bi bilo treba spremembe v in vprašalniki enem delu podpreti s spremembami v drugem, da lahko postanejo trajne. Svoje predloge lahko utemeljite s pomočjo kazalnikov, vprašanj ali drugih zamisli, ki podpirajo odstranjevanje ovir za učenje in participacijo. Če se gradivo uporablja kot del delavnice v širši skupnosti, lahko svoje razmerje s šolo opredelite tako, da označite katero koli od navedenih možnosti, ki se nanaša na vas: vprašalnike. Okvir za načrtovanje je mogoče eno- učitelj svetovalni delavec drugo strokovno osebje (navedite) Peti del Indeksa vsebuje okvir za načrtovanje in štiri stavno uporabiti za razmislek o razvojnem načrtu ravnatelj starš/skrbnik učenec drugo (navedite) šole, v katerem se spremembe, ki se zgodijo v vsa- kem sklopu in poglavju Indeksa, medsebojno krepijo (aktivnost 13 na strani 83). Z vprašalniki lahko odra- OKVIR ZA NAČRTOVANJE sle in učence spodbudimo k razmisleku, kaj je treba v njihovi šoli še razviti. Pomagajo lahko tudi pri vklju- Ustvarjanje inkluzivnih šolskih KULTUR čitvi širokega kroga posameznikov v pregled dogaja- nja in izboljšave. Najbolje pa je, da se uporabljajo kot Grajenje skupnosti Vzpostavljanje inkluzivnih vrednot del kontinuiranega dialoga, ki poglablja participacijo pedagoškega in nepedagoškega osebja, ravnateljev, staršev/skrbnikov, otrok in mladih ter drugih, ki so- delujejo v šoli. Vprašalnik 1 se najpogosteje uporablja za pedagoško in nepedagoško osebje ter ravnatelje. Starši in učen- ci, ki jih zanima, kako je Indeks strukturiran in kako se kazalniki povezujejo z vprašanji, ga lahko uporabi- jo tudi pri delu z gradivi Indeksa. Oblikovanje inkluzivnih šolskih STRATEGIJ Vprašalnik 2 je namenjen staršem/skrbnikom. Vpra- Razvijanje šole za vse Ustvarjanje podpornega okolja raznolikosti šalnika 3 in 4 sta primerna za mlajše in starejše učen- ce. Jezik v 3. vprašalniku se lahko starejšim učencem zdi otročji, zato lahko besedilo spremenimo na na- čin, da bo bolj neposredno nagovarjal starejše učen- ce. Vprašalnik 4 je bil prilagojen za uporabo pri naj- mlajših. 5. del: Okvir načrtovanja in vprašalniki Načrtovanje 196 Vprašalnik 1: Kazalniki Razvijanje inkluzivnih pedagoških PRAKS 198 Vprašalnik 2: Šola mojega otroka 200 Oblikovanje kurikula za vse Uglaševanje učenja Vprašalnik 3: Moja šola (vprašalnik za učence in dijake) 202 Vprašalnik 4: Moja šola (vprašalnik za mlajše učence) 204 Okvir načrtovanja in vprašalniki Okvir načrtovanja in vprašalniki Vprašalnik 1: Kazalniki 1 Vse možne oblike podpore in pomoči so usklajene. osti 2 Profesionalni razvoj zaposlenih pripomore k odzivanju na raznolikost. esojo aznolik 3 Dodatna jezikovna podpora (učenje slovenščine) je namenjena vsem, ki jo potrebujejo. olja r Označite svoje razmerje s šolo: 4 Šola omogoča in podpira učence pri vključevanju in trajni participaciji v javne formacij za pr programe vzgoje in izobraževanja. Dimenzija A: Ustvarjanje inkluzivnih šolskih kultur ravnatelj starš/skrbnik učenec drugo (navedite) učitelj svetovalni delavec drugo strokovno osebje (navedite) volj in 5 Šola zagotavlja, da njeni ključni dokumenti o 'posebnih potrebah' podpirajo inkluzivnost. 6 Vzgojni načrt in pravila šolskega reda so povezani z učenjem in razvojem kurikula. imam do Se strinjam Se deloma strinjam Se ne strinjam N arjanje podpornega ok 7 Pritiski glede možnosti disciplinskega izključevanja se znižujejo. stv 8 Zmanjšane so ovire za participacijo. B2: U 1 Vsakdo je dobrodošel. 9 Zmanjšano je ustrahovanje. 2 Strokovni delavci medsebojno sodelujejo. Dimenzija C: Razvijanje inkluzivnih pedagoških praks 3 Učenci si medsebojno pomagajo. 1 Učenci raziskujejo cikle pridelave in potrošnje hrane. 4 Zaposleni na šoli in učenci spoštujejo drug drugega. 2 Učenci odkrivajo pomembnost vode. 5 Strokovni delavci sodelujejo s starši/skrbniki. 3 Učenci preučujejo oblačila in telesno okrasje (pirsingi, tatuji, nakit). 6 Zaposleni sodelujejo s svetom šole. 4 Učenci spoznavajo vrste nastanitev in gradbeno okolje. se 7 Šola je zgled demokratičnega državljanstva. rajenje skupnosti 5 Učenci razmišljajo o tem, kako in zakaj se posamezniki selijo po svojem okraju in 8 Šola spodbuja razumevanje medsebojnih povezav med ljudmi po vsem svetu. po svetu. A1: G 9 Odrasli in učenci se odzivajo na različne načine doživljanja spola. 6 Učenci se učijo o zdravju in odnosih. Dimenzija B: Oblikovanje inkluzivnih strategij t 10 Šola in lokalne skupnosti se vzajemno razvijajo. anje kurikula za v 7 Učenci raziskujejo Zemljo, Osončje in vesolje. ov 8 Učenci preučujejo življenje na Zemlji. 11 Zaposleni na šoli povezujejo dogajanje na šoli z življenjem učencev v domačem blik okolju. 9 Učenci raziskujejo vire energije. 1 Šola razvija skupne inkluzivne vrednote. C1: O 10 Učenci se učijo o sporazumevanju in komunikacijski tehnologiji. 2 Šola spodbuja spoštovanje človekovih pravic. 11 Učenci spoznavajo in ustvarjajo literarno, likovno in glasbeno umetnost. redno 3 Šola spodbuja spoštovanje celovitosti planeta Zemlja. 12 Učenci spoznavajo delo in ga povezujejo z razvojem svojih interesov. nih v 4 Inkluzivnost pomeni krepitev participacije vseh. 13 Učenci preučujejo etiko, družbeno moč in vladanje. 5 Pričakovanja do vseh učencev so visoka. 1 Učne aktivnosti so načrtovane z mislijo na vse učence. 6 Vsi učenci so enako cenjeni. 2 Učne aktivnosti spodbujajo participacijo vseh učencev. vljanje inkluziv 7 Šola se bori proti vsem oblikam diskriminacije. 3 Učence spodbujamo k samozavestnemu kritičnemu razmišljanju. 8 Šola spodbuja nenasilne medsebojne odnose in reševanje sporov. zposta 4 Učenci aktivno sodelujejo pri lastnem učenju. 9 Šola spodbuja učence in odrasle, da se dobro počutijo v svoji koži. 5 Učenci se učijo drug od drugega. A2: V 10 Šola prispeva k zdravju učencev in odraslih. enja 6 Učne ure razvijajo razumevanje podobnosti in razlik med posamezniki. 7 Preverjanje in ocenjevanje znanja spodbuja dosežke vseh učencev. 1 Za šolo je značilen participativni razvojni proces. vanje uč 8 Discipliniranje temelji na medsebojnem spoštovanju. 3 Imenovanja in napredovanja so pravična. 9 Strokovni delavci skupaj načrtujejo, poučujejo in vrednotijo vzgojno-izobraževalni 2 Šola ima inkluziven pristop vodenja. glaše C2: U proces in napredek. se 4 Strokovno znanje zaposlenih je pripoznano in uporabljeno. 10 Strokovni delavci skupaj razvijajo vire za podporo učenju. 5 Vsem novim sodelavcem pomagamo, da se v šoli dobro znajdejo. 11 Strokovni delavci podpirajo učenje in participacijo vseh učencev. 6 Šola si prizadeva sprejeti vse učence iz svojega okoliša. 12 Domače naloge so zastavljene tako, da pripomorejo k učenju vsakega učenca. 7 Vsem novim učencem pomagamo pri uvajanju v šolo. 13 Aktivnosti izven pouka vključujejo vse učence. ijanje šole za v 8 Oddelki so oblikovani tako, da podpirajo vse učence. 14 Viri v okolici šole so (sestavni) del vzgojno-izobraževalnega procesa. azv B1: R 9 Šola učencem pomaga pri prehodu na drugo šolo ali pri prešolanju. 10 Šola je fizično dostopna vsem posameznikom. Tri stvari, ki so mi na tej šoli najbolj všeč: Tri stvari, ki bi jih najraje spremenil/-a: 11 Stavbe in zemljišča so urejeni tako, da podpirajo participacijo vseh. 12 Šola zmanjšuje svoj ogljični odtis in porabo vode. 13 Šola prispeva k zmanjševanju količine odpadkov. Okvir načrtovanja in vprašalniki Okvir načrtovanja in vprašalniki Vprašalnik 2: Šola mojega otroka em em e ve v Se strinjam N Se ne strinjam Se strinjamN Se ne strinjam 1 Moj otrok običajno rad hodi v šolo. 40 Kadar učenci motijo pouk, jih sošolci pomagajo umiriti. 2 Moj otrok ima v šoli dobre prijatelje. 41 Moj otrok se spore nauči reševati s poslušanjem, pogovorom in sklepanjem kompromisov. 3 Počutim se kot del šolske skupnosti. 42 Šola redkokdaj pokliče starše na pogovor zaradi disciplinskih razlogov. 4 O dogajanju v šoli sem dovolj dobro obveščen/-a. 43 Pri pouku dobro uporabljajo znanje, ki ga je moj otrok usvojil zunaj šole. 5 Prosili so me, naj sodelujem ali prispevam k pouku. 44 Šola ima dober sistem za podporo otrokom, kadar imajo težave. 6 Menim, da je to najboljša šola na tem območju. 45 Moj otrok se v tej šoli veliko nauči. 7 Šola in igrišče sta vabljiva. 46 Učencem je pogosto zaupano, da se učijo samostojno. 8 Sanitarije so čiste in varne. 47 Šola učinkovito varčuje z energijo. 9 Učenci se dobro razumejo. 48 Moj otrok se uči skrbeti za okolje in to skrb izraža v šoli in njeni okolici. 10 Učitelji se dobro razumejo. 49 Učenci si medsebojno pomagajo, kadar imajo težave pri šolskem delu. 11 Odrasli in učenci se dobro razumejo. 50 Moj otrok zna poiskati pomoč, kadar jo potrebuje. 12 Učitelji in starši se dobro razumejo. 51 Šola je kraj, kjer resnično prisluhnejo idejam drugih. 13 Vse družine so za učitelje na šoli enako pomembne. 52 Moj otrok vedno razume, katere naloge mora pri pouku opraviti. 14 Med drugimi starši imam prijatelje. 53 Moj otrok običajno razume navodila za domačo nalogo. 15 Učitelji so mi všeč. 54 Domača naloga mojemu otroku pomaga pri učenju. 16 Učitelje zanima, kaj jim povem o svojem otroku. 55 V popoldanskem času je moj otrok občasno vključen v krožke ali se ukvarja s športom. 17 Dobro je, da imamo v šoli učence različnih porekel. 18 Že samo s tem, da je moj otrok v šoli, se nauči, kako sobivati z ljudmi. 19 Moj otrok se prek (so)delovanja v šoli uči, kaj pomeni demokracija. Tri stvari, ki so mi na tej šoli najbolj všeč: 20 Moj otrok spoznava, kako pomembno je skrbeti za okolje. 21 Mojemu otroku je v šoli dostopna zdrava prehrana. 22 Sodeloval/-a sem že pri vpeljevanju izboljšav v šoli. 23 Vsak otrok, ki živi v bližini te šole, je v njej dobrodošel. 24 Ko je moj otrok začel obiskovati to šolo, so si prizadevali, da se tudi jaz počutim del nje. 25 Učitelji z vsakim učencem ravnajo spoštljivo. Tri stvari, ki bi jih najraje spremenil/-a: 26 Učenci s posebnimi potrebami so v šoli sprejeti in spoštovani. 27 Fantje in dekleta se dobro razumejo. 28 Biti gej, lezbijka ali transspolna oseba je sprejeto kot običajen del življenja. 29 Spoštujejo nas ne glede na barvo kože. 30 V šoli veljamo za enakopravne ne glede na veroizpoved ali ateizem. 31 Učitelji na otroke ne gledajo zviška zaradi oblačil. 32 V šoli so učenci cenjeni zaradi truda, ki ga vložijo, in ne zgolj zaradi rezultatov. 33 Otroci se izogibajo obmetavanju drug drugega z žaljivkami. 34 Ustrahovanje ni težava na naši šoli. 35 Če bi kdo ustrahoval mojega otroka, vem, da bi mi v šoli prisluhnili in pomagali. 36 Če so otroci en dan odsotni, želi biti učitelj seznanjen z razlogom odsotnosti. 37 Učitelji nimajo najljubših otrok. 38 Mislim, da so pohvale učiteljev poštene in upravičene. 39 Mislim, da so kazni upravičene in poštene. Okvir načrtovanja in vprašalniki Okvir načrtovanja in vprašalniki Vprašalnik 3: Moja šola Upoštevajte, da v tem vprašalniku z besedo otrok ali otroci em em mislimo tudi na starejše otroke in mladostnike. e v e v Se strinjam N Se ne strinjam Se strinjamN Se ne strinjam 1 Rad/-a hodim v šolo. 38 Menim, da so učitelji pošteni, ko kaznujejo učenca. 2 V šoli se počutim kot del velike skupnosti. 39 Učitelji vedo, kako preprečiti, da bi učenci motili pouk. 3 Šola in igrišče sta videti vabljiva. 40 Ko učenci motijo pouk, jih drugi sošolci pomirijo. 4 Sanitarije so čiste in varne. 41 Učimo se reševati spore s poslušanjem, pogovorom in sklepanjem kompromisov. 5 Učenci se dobro razumemo. 42 Pri pouku si učenci pogosto pomagamo v parih in majhnih skupinah. 6 Odrasli se dobro razumejo. 43 Pri pouku učenci delimo svoje znanje z drugimi sošolci. 7 Odrasli in učenci se dobro razumemo. 44 Če imam pri pouku težave, mi učitelji pomagajo. 8 V šoli imam nekaj dobrih prijateljev. 45 V večini učnih ur uživam. 9 Rad/-a imam svoje učitelje. 46 Učim se o dogajanju v svetu. 10 Šola mi pomaga, da se v svoji koži dobro počutim. 47 Spoznal-/a sem pomen človekovih pravic. 11 Šola mi pomaga, da optimistično zrem v prihodnost. 48 Učim se, kako je mogoče zmanjšati trpljenje v svetu. 12 V šoli nas spodbujajo, da se zavzemamo za to, kar menimo, da je prav. 49 V tej šoli se veliko naučim. 13 Dobro je, da smo v šoli učenci različnih porekel. 50 Učitelji nam kdaj pa kdaj zaupajo, da se učimo sami. 14 Že s tem, da si v šoli, se naučiš, kako sobivati z različnimi ljudmi. 51 V šoli se naučimo, kako varčevati z energijo. 15 S (so)delovanjem v šoli sem se naučil/-a, kaj pomeni demokracija. 52 Učimo se skrbeti za okolje v šoli in njeni okolici. 16 Spoznal/-a sem, kako moja dejanja vplivajo na druge v šoli. 53 Učimo se spoštovati naš planet. 17 Spoznal/-a sem, kako moja dejanja lahko vplivajo na druge po svetu. 54 Ko so učitelji DSP (dodatne strokovne pomoči) v učilnici, pomagajo vsem, ki potrebujemo pomoč. 18 Spoznal/-a sem, kako moje vrednote lahko vplivajo na moje ravnanje. 19 V šoli se prehranjujem zdravo. 55 Učitelji z veseljem prisluhnejo mojim idejam. 20 Moja družina se počuti vključena v dogajanje v šoli. 56 Učenci z zanimanjem prisluhnejo idejam drugih. 21 Ko učitelji rečejo, da bodo nekaj naredili, to tudi storijo. 57 Pri pouku vedno vem, kaj sledi. 22 Učitelji in učenci priznajo, kadar storijo napako. 58 Sam/-a vem, kdaj sem dobro opravil/-a delo. 24 Sodeloval/-a sem pri izboljšanju šole. 23 V šoli imamo prijeten prostor, kamor lahko grem med odmorom. 59 Učitelji se ne vznemirjajo, če pri delu naredim napako, dokler se trudim po svojih najboljših močeh. 60 Moja dela so razstavljena na stenah v šoli. 25 Vsak otrok, ki živi v bližini te šole, je v njej dobrodošel. 61 Ko dobim domačo nalogo, običajno razumem, kaj moram narediti. 26 Ko sem prvič prišel/-šla v šolo, so mi pomagali, da sem se v njej dobro znašel/-šla. 62 Ugotovil/-a sem, da mi domače naloge pomagajo pri tem, kar se želim naučiti. 27 Spoštujejo nas ne glede na barvo kože. 63 Po pouku se včasih vključim v krožke ali se ukvarjam s športom. 28 Vsi se počutimo enakovreden del šole, ne glede na veroizpoved ali ateizem. 29 Sošolci ne gledajo na druge zviška zaradi oblačil. 30 Fantje in dekleta se medsebojno dobro razumejo. 31 Biti gej, lezbijka ali transspolna oseba je sprejeto kot običajen del življenja. 32 Učenci s posebnimi potrebami so spoštovani in sprejeti. Katere so tri stvari, ki so ti najbolj všeč v vaši šoli? Katere tri stvari bi na šoli najraje spremenil/-a? 33 Učenci se izogibajo obmetavanju drug drugega z žaljivkami. 34 Če bi kdo ustrahoval mene ali koga drugega, bi to povedal/-a učitelju/-ici. 35 Učitelji nimajo najljubših učencev. 36 Če manjkam en dan, želi učitelj/-ica vedeti, kje sem bil-/a. 37 Menim, da so učitelji pošteni, ko pohvalijo učenca. Okvir načrtovanja in vprašalniki Okvir načrtovanja in vprašalniki Vprašalnik 4: Moji zapiski Moja šola Se strinjaš ali ne? Izberi obraz, ki odraža tvoje mnenje. 1 V šoli sem zadovoljen/-jna. ☺ 😐 ☹ 2 Všeč mi je izgled šole. ☺ 😐 ☹ 3 V šoli imam dobre prijatelje. ☺ 😐 ☹ 4 Otroci so v šoli prijazni drug do drugega. ☺ 😐 ☹ 5 Odrasli so v šoli prijazni do otrok. ☺ 😐 ☹ 6 Rad/-a imam svoje učitelje. ☺ 😐 ☹ 7 V šoli jem hrano, ki je dobra zame. ☺ 😐 ☹ 8 Svoji družini rad/-a pripovedujem, kaj sem počel/-a v šoli. ☺ 😐 ☹ 9 Na prvi šolski dan so mi zaposleni na šoli pomagali, da sem se počutil/-a srečnega/-no. ☺ 😐 ☹ 10 Fantje in dekleta se dobro razumemo. ☺ 😐 ☹ 11 Otroci v šoli ne škodujejo drug drugemu in se ne žalijo. ☺ 😐 ☹ 12 Na igrišču in v straniščih se počutim varno. ☺ 😐 ☹ 13 Učitelji preprečujejo, da bi otroci pri pouku povzročali direndaj. ☺ 😐 ☹ 14 Otroci si pri pouku pogosto pomagamo med seboj. ☺ 😐 ☹ 15 Če imam težavo, lahko za pomoč prosim odraslega. ☺ 😐 ☹ 16 V šoli se naučim marsikaj zanimivega. ☺ 😐 ☹ 17 Učim se o ljudeh, ki živijo v drugih delih sveta. ☺ 😐 ☹ 18 V šoli se učimo, kako varčevati z energijo. ☺ 😐 ☹ 19 V šoli se učimo skrbeti za okolje. ☺ 😐 ☹ 20 Učitelji prisluhnejo mojim idejam. ☺ 😐 ☹ 21 Pri pouku vedno vem, kaj moram narediti. ☺ 😐 ☹ 22 Učiteljev ne moti, če delam napake, dokler se trudim po svojih najboljših močeh. ☺ 😐 ☹ 23 Moja dela so včasih razstavljena na steni v moji šoli. ☺ 😐 ☹ 24 Včasih se vključim v krožke pred poukom ali po njem. ☺ 😐 ☹ Katere so tri stvari, ki so ti najbolj všeč v vaši šoli? Katere tri stvari bi na šoli najraje spremenil/-a? Viri in 6. del literatura Viri in literatura Viri in literatura Mednarodno ratificirani dokumenti o človekovih pravicah • Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 2. člen 3. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste iz- • Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik obraževanja svojih otrok. Moji zapiski • Mednarodni pakt o državljanskih in političnih rasne diskriminacije iz leta 1965 Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svo-boščin, zapisanih v tej deklaraciji, brez vsakršnega razlikovanja, zlasti glede na raso, barvo kože, spol, Konvencija o pravicah iz leta 1966 jezik, vero, politični ali drugi nazor, narodno ali druž-• Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in otrokovih pravicah beno poreklo, premoženje, rojstvo ali katero koli kulturnih pravicah iz leta 1966 drugo okoliščino. Izvlečki: • Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije Poleg tega ni dopustno nikakršno razlikovanje na žensk iz leta 1979 1. Države pogodbenice so si edine, da mora biti izo-podlagi politične ali pravne ureditve ali mednaro-braževanje otrok usmerjeno: • Konvencija o otrokovih pravicah iz leta 1989 dnega položaja dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, • Konvencija o pravicah invalidov iz leta 2006 a) k popolnemu razvoju otrokove osebnosti, na-pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, • Evropska konvencija o človekovih pravicah iz leta darjenosti ter umskih in telesnih sposobnosti; brez samouprave ali kakor koli omejeno v svoji su-1950 verenosti. b) h krepitvi spoštovanja človekovih pravic in te- Splošna deklaracija 3. člen meljnih svoboščin ter načel, določenih z Ustanov-no listino Združenih narodov; Vsakdo ima pravico do življenja, prostosti in osebne človekovih pravic c) h krepitvi spoštovanja do otrokovih staršev, varnosti. (1948) njegove kulturne identitete, jezika in vrednot, na-17. člen cionalnih vrednot države, v kateri otrok prebiva, To je temeljna deklaracija za vse druge dokumente o države, iz katere morda izhaja, in do civilizacij, raz-Vsakdo, bodisi sam bodisi skupaj z drugimi, ima pra-človekovih pravicah. Razvila se je po drugi svetovni ličnih od njegove; vico imeti v lasti premoženje. vojni (1939–1945) in privedla do ustanovitve Med-d) k pripravi otroka na odgovorno življenje v svo-narodnega kazenskega sodišča. Pripravil jo je od-Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno odvze-bodni družbi, v duhu razumevanja, miru, strpnosti, bor, ki mu je predsedovala Eleanor Roosevelt, žena to. enakosti med spoloma in prijateljstva med vsemi predsednika ZDA. Generalna skupščina Združenih narodi, etničnimi, narodnimi in verskimi skupina-narodov jo je sprejela leta 1948. Trditi, da je nekaj 26. člen mi in osebami staroselskega porekla; pravica, pomeni trditi, da je univerzalna, vendar se Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje vsi ne strinjajo, da vsi členi Deklaracije predstavljajo e) h krepitvi spoštovanja do naravnega okolja. je brezplačno vsaj na osnovnih in temeljnih stopnjah. pravico. Čeprav je mogoče razumeti, da pravica do Izobraževanje na osnovni stopnji je obvezno. Tehnič-življenja vključuje potrebo po varovanju okolja, je v 2. Nobene določbe tega ali 28. člena ni dovoljeno no in poklicno izobraževanje je splošno dostopno; deklaraciji okolje le malo omenjeno. razlagati na način, da bi posameznikom ali organom visokošolsko izobraževanje je vsem enako dostopno kratila pravico ustanavljanja in upravljanja izobraže-Izvlečki: na podlagi doseženih uspehov. valnih ustanov; pogoj je le, da so spoštovana načela 1. člen iz 1. točke tega člena in da je izobrazba, ki jo dajejo 2. Izobraževanje je usmerjeno k polnemu razvoju Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dosto- jih lahko predpiše država. vekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spodbuja janstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest in bi človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja člo- takšne ustanove, v skladu z minimalnimi normami, ki morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva. narodi in rasnimi ali verskimi skupinami ter podpira razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi dejavnosti Organizacije združenih narodov za ohra- njanje miru. Viri in literatura Viri in literatura Odlomki iz Splošne deklaracije 56 o pravicah matere Zemlje To izjavo je sprejela Svetovna ljudska konferenca o (b) priznavati in spodbujati polno izva- podnebnih spremembah in pravicah matere Zemlje janje in uveljavljanje pravic in obve- 22. aprila 2010 v Boliviji in jo predložila Združenim znosti, priznanih v tej deklaraciji; narodom v obravnavo. (c) spodbujati in sodelovati pri učenju, (1) Mati Zemlja in vsa bitja, iz katerih je sesta- Zemljo v skladu s to deklaracijo; vljena, imajo naslednje neodtujljive pravice: (d) zagotavljati, da prizadevanje za bla-(a) pravico do življenja in obstoja; ginjo ljudi prispeva k blaginji matere 2. člen: Neodtujljive pravice matere Zemlje kako živeti v harmoniji z materjo analizi, razlagi in komunikaciji o tem, (d) janja življenjskih ciklov in procesov to in ohranjanje pravic matere Zem-brez človekovih motenj; lje; pravico, da ohrani svojo identiteto (f) spoštovati, varovati, ohranjati in po in celovitost kot samostojno, samo-potrebi obnoviti celovitost življenj-upravno in medsebojno povezano sko pomembnih ekoloških ciklov, bitje; procesov in ravnovesij matere Zem-(c) pravico do obnove svojih bioloških (e) vzpostaviti in uporabljati učinkovite zmogljivosti ter do nadaljnjega izva-norme in zakone za obrambo, zašči-(b) pravico do spoštovanja; Zemlje zdaj in v prihodnosti; (e) pravico do vode kot vira življenja; lje; (f) pravico do čistega zraka; (g) zagotoviti, da se odpravi škoda, (g) pravico do celostnega zdravja; povzročena s človekovimi kršitvami (h) pravico, da niso kontaminirani, one- neodtujljivih pravic, priznanih v tej snaženi in brez strupenih ali radioak- deklaraciji, in da odgovorni odgovar- tivnih odpadkov; jajo za ponovno vzpostavitev celovi- (i) pravico, da njihova genska struktura tosti in zdravja matere Zemlje; ni spremenjena ali motena na način, (h) opolnomočiti ljudi in institucije, da ki ogroža njihovo celovitost ali vital- branijo pravice matere Zemlje in no in zdravo delovanje; vseh bitij; (j) pravico do popolne in takojšnje ob- (i) vzpostaviti previdnostne in omeje- nove zaradi kršitve pravic, priznanih valne ukrepe za preprečevanje, da v tej deklaraciji, ki jo povzročijo člo- bi človekove aktivnosti povzročile vekove aktivnosti. izumrtje vrst, uničenje ekosistemov (2) ali prekinitev ekoloških ciklov; Vsako bitje ima pravico do svojega mesta in svoje vloge v materi Zemlji za njeno harmo- (j) zagotoviti mir ter odpraviti jedrsko, nično delovanje. kemično in biološko orožje; (3) Vsako bitje ima pravico do dobrega počutja (k) spodbujati in podpirati prakse spo- in življenja brez mučenja ali krutega ravnanja štovanja matere Zemlje in vseh bitij s strani človeka. v skladu s svojimi kulturami, tradici- jami in običaji; 3. člen: Obveznosti človeka do matere Zemlje (1) Vsak človek je odgovoren za spoštovanje v skladu z materjo Zemljo in pravica-(l) spodbujati ekonomske sisteme, ki so matere Zemlje in življenje v harmoniji z njo. mi, priznanimi v tej deklaraciji. (2) Ljudje, vse države ter vse javne in zasebne institucije morajo: (a) ravnati v skladu s pravicami in obve- znostmi, priznanimi v tej deklaraciji; Viri in literatura Viri in literatura Sprotne opombe Spodaj so v izvirniku navedene sprotne opombe. 1 Booth, T., Ainscow, M. and Kingston, D. (2004, 2006) 13 Noddings, N (2005) The challenge to care in scho- 27 The Education and Inspections Act 2006 inserted a 46 Ibid para 6.34 Index for inclusion: developing play, learning and par- ols; an alternative approach to education, New York, new section 21(5) to the Education Act 2002 intro- 47 Alibhai-Brown, Y. (2000) After multi-culturalism, ticipation in early years and childcare, Bristol, CSIE. Cambridge University Press. ducing a duty on the governing bodies of maintained London, Foreign Policy Centre. Phillips. T (2004) 2 Booth, T. and Black-Hawkins, K., (2001, 2005). De- 14 Values from Harbinger school, Tower Hamlets, Lon- schools to promote community cohesion. Guardian, May 28th, 2004. veloping learning and participation in countries of don. 28 http://www.who.int/school_youth_health/gshi/hps/ 48 Department for Education and Skills (2006). Lear- the South; the role of an Index for inclusion, Paris, 15 Behaviour policy, Dereham St. Nicholas Junior Scho- en/ ning outside the classroom. London, DfES. Unesco. ol, Norfolk. 29 http://www.unicef.org/cfs/ 49 Clark, A. and Moss, P. (2005) Spaces to Play, More 3 Rustemier, S. and Booth, T., (2005). Learning abo- 16 https://www.teachingchannel.org/videos/the-lear- 30 http://www.unesco.org/new/en/education/themes/ listening to young children using the mosaic approa- for inclusion in schools and LEAs in England, Bristol, com/2012/11/18/lets-gofor-a-learning-walk/ 31 http://www.doingsmsc.org.uk 50 Rustemier, S. and Booth, T. (2005) Learning about CSIE. ut the Index in use: A study of the use of the Index ning-walk https://creativeteachersupport.wordpress. leading-theinternational-agenda/education-for-all/ ch, London, National Children’s Bureau. 4 Barbara Brokamp, Montag Stiftung Jugend und Ge- sitive values in your classroom, Cambridge, LDA. schools and LEAs in England, Bristol, CSIE. 33 Derman-Sparks, L. and Olsen Edwards, J. (2010) An-sellschaft, Practical Hints. 17 Hawkes, N. (2003) How to inspire and develop po- 32 http://www.sealcommunity.org the Index in use, a study of the use of the Index in 5 Suzanne Carrington and Robin Robinson, personal ry of the development of values education at West Washington, National Association for the Education Because we can change the world: a practical guide communication. Frances Farrer (2000): A quiet revolution, The sto- ti-Bias education for young children and ourselves, 51 This question came from Sapon-Shevin, M. (1999) Kidlington Primary School in Oxfordshire, Oxford, of Young Children. to building co-operative, inclusive classroom com- 6 Boem, D., (1996) On Dialogue, London, Routledge. Rider. munities, Boston, Allyn and Bacon. 34 https://www.lotc.org.uk/ 7 Ainscow, M., Booth, T. and Dyson, A. (2006) Impro- 18 http://www.imaginor.co.uk/values/ Vickery, S, Ed. 52 The pillars of food sovereignty, in Millstone, E. and 35 www.forestschoolassociation.org/what-is-forest- 8 Hart, S., Dixon, A., Drummond, M.J. and McIntyre, D. ge. school in Christian values. where and why, Brighton, Earthscan p.101. 36 Philosophy4Children; http://p4c.com/ ving schools, developing inclusion. London, Routled- (2011) Living values, a practical guide to rooting your Lang, T. (2008) The Atlas of Food, who eats what, -school/ (2006) Learning without limits, Buckingham, Open 19 Adorno, T. (1966) First presented as a radio lectu- 53 Black, M. and King, J. (2009) The Atlas of Water, 37 Hart, S. (1996) Beyond special needs: enhancing chil- re on 18 April 1966, under the title ‘Padagogik nack Brighton, Earthscan and this page is informed by a dren’s learning through innovative thinking, London, University Press. http://learningwithoutlimits.educ. Auschwitz’. English translation ‘Education after Au- reading of that book. Paul Chapman Publishing. Hart, S. (2000) Thinking cam.ac.uk schwitz’ in Adorno, T. (2005) Critical Models: In- 54 An example, initiated by a 15 year-old student, is gi- 9 http://www.unicef.org.uk/rights-respecting-schools/ terventions and Catchwords, New York, Colum- ven in Stone, M. (2009) Smart by Nature: Schooling through teaching: a framework for enhancing parti-10 This last sentence requires a reference to Primo Levi bia University Press. Available online at http://ada. cipation and learning, London, David Fulton. 11 This owes a reference to John Dewey, in Boydston, J. itself only in random, disconnected acts and does 21 A mid 20th century Chinese political leader. Club Books. educational needs and disability review, London, Of-not lie at the base of a system of reason. But when 22 Heung, V. (2000) personal communication. 56 http://therightsofnature.org/universal-declaration/ sted. this does come about, when the unspoken dogma 23 Kari Nes has described a related discussion of a 41 Department for Education (2014) Children and fami-becomes a major premise in a syllogism, then at the principled curriculum developed in Norway: Nes, K. lies Act, London, HHSO. end of the chain there is [the death camp].” (2003) Why does education for all have to be inclu-42 Department for Education, Department of Health sive education? In Allan, J. (ed.) Inclusion, Participa-(2015) Special educational needs and disability code (ed) (1988) John Dewey, Human Nature and Condu-tion and Democracy: What is the purpose? London, of practice: 0-25 years, London, HMSO ct 1922, Morals are human, Middle Works 1899-1924, Kluwer Academic Publishers. 43 Adapted from Disabled People’s International, (1982) Vol.14, p. 207. Also see DEWEY-L archive posting by 24 The idea for connecting to a local river comes from Proceedings of The First World Congress, Singapore: Richard Hake (2005): ‘Conflict is the gadfly of thou-‘Ecological Literacy’: Stone M. and Barlow, Z. (2005) Disabled People’s International. ght. It stirs us to observation and memory. It instiga-Ecological Literacy: Educating our children for a tes invention. It shocks us out of sheep-like passivity, ves holding, more or less wittingly, that ‘every stran- Department for Children, Schools and Families (2005), Speaking nature’s language in Stone M. and Drummond, M. Buckingham, Open University Press. (2009): S3: Sustainable school self-evaluation, Lon-20 University Press., Swann, M., Peacock, A., Hart, S and 55 The six notions in italics here are from Fritjof Capra ger is an enemy’. For the most part, this conviction Barlow Z. eds. Ecological Literacy: Educating our 39 https://globaldimension.org.uk/pages/8444 lies deep down, like some latent infection; it betrays don, DCSF. children for a sustainable world. San Francisco, Sierra 40 Office for standards in education, (2010) The special 1996, Survival in Auschwitz, New York, Collier Books, Media. (2006) Learning without limits, Buckingham, Open AdornoEducation.pdf p9: “Many people – many nations – can find themsel-evergreen.edu/~arunc/texts/frankfurt/auschwitz/ 38 Hart, S., Dixon, A., Drummond, M.J. and McIntyre, D. for sustainability, pp174-183, Healdsburg, Watershed and sets us at noting and contriving. menting the Disability Discrimination Act in schools oks. It also pays due respect to the Maori practice of and early years settings, London, DFES. sustainable world. San Francisco, Sierra Club Bo- 44 Department for Education and Skills (2006) Imple- 12 O’Neill, O. (2002) A question of trust, Reith Lectu- identifying one’s river, a source of one’s life, as a first res. 45 Macpherson, W. (1999) Stephen Lawrence inquiry move in a formal introduction. 25 www.ibo.org/pyp/curriculum/Index.cfm (Macpherson report) Command Paper4261, vol 1, 26 www.unicef.org.uk/rrsa London, Stationery Office. Moji zapiski Moji zapiski Indeks inkluzivnosti – prva izdaja je izšla že leta 2000 – je prvi poskus vzpostavitve kriterijev za vrednotenje vzgojno-izo-braževalnih ustanov glede na šolske vrednote in prakse sobivanja po uveljavitvi koncepta inkluzivnosti v mednarodni šolski politiki, ki je prestal preizkus časa in je bil preveden v več kot 30 svetovnih jezikov. Že v prvi različici je uveljavil celovito razumevanje inkluzivnosti kot preplet kulture sobivanja, političnih strategij ravnanja in uveljavljanja konkretnih inkluzivnih praks, ki se nanaša na vse v šolo vključene subjekte, torej ne le na učence s posebnimi potrebami. Četrta izdaja, katere prevod smo dobili v slovenščini, pomeni razširitev logike inkluzivnih vrednot na koncept trajnostnega razvoja okolja, na-menjenega dobrobiti in participaciji vseh. Hkrati avtorji izpostavijo tudi za naše okolje pomembno opozorilo, da moramo razvoj šolstva nasloniti ne le na kazalnike dobrih učnih rezultatov, temveč tudi na inkluzivne vrednote, saj se bodo boljši učni rezultati vseh pojavili kot posledica bolj inkluzivnega izobraževanja, ki med drugimi vrednotami izpostavlja »spodbu-janje uživanja ob pridobivanju novih znanj, spretnosti in interesov, saj je to najboljši način za njihovo ohranjanje«. dr. Robi Kroflič Ob prvem pogledu na Indeks bo morda kdo rekel, da gre za utopično idejo. Sama sem ob začetnem pregledovanju kazal-nikov dobila kopico vprašanj, dilem, hkrati pa mi je dalo zagon, ideje in energijo, kako bi lahko znotraj šole, skupnosti in ne nazadnje sistema inkluzivnost osmislili – da ni zgolj 'zadnji trend', temveč je nekaj živega, spreminjajočega se, a vedno prisotnega. Indeks spodbuja in ponuja orodje za kritično refleksijo tudi nas samih in naše lastne prakse. »To že počnemo« ali »to se ne da«, »vse smo že poskusili« sem slišala v svoji karieri v različnih institucijah že mnogokrat. Kazalniki so odlična priložnost za vzpostavljanje dialoga o tem, kje smo kot organizacija uspešni in kje imamo manevrski prostor za izboljšave na področju inkluzivne prakse. Všeč mi je, ker pomaga konkretizirati naše delovanje ter omogoča osredotočanje na posa-mezna področja, ki bi jih šola ali zavod želela izboljšati. Manja Golobič, socialna pedagoginja Doživetje dobro razvitega inkluzivnega pedagoškega prostora je zame ena najlepših in navdihujočih izkušenj življenja v Avstraliji, kjer se kot priseljenka, slovenska pedagoginja in mama srečujem z različnimi vidiki inkluzivnosti. V Avstraliji je inkluzivnost eno pomembnejših načel in vrednot, Indeks pa je v uporabi že več kot dvajset let. Slovenski izdaji Indeksa na pot in vsem, ki ga boste uporabljali, ker vam je mar za vzgojo in izobraževanje in za to, kako doživljajo pedagoški prostor vsi, ki se v njem srečujejo, pa želim sporočiti, da je trud za razvoj inkluzivnosti vredna in neprecenljiva naložba, ki prinaša globoko zadovoljstvo na ravni posameznika in skupnosti. dr. Vida Vončina, pedagoginja in sourednica prevoda Ta priročnik sam po sebi ne bo spremenil šole, lahko pa skupno in zavzeto delo z njim spremeni način razmišljanja, kakovost odnosov in delovanje znotraj šolskega okolja. Spremembe niso stvar enega posameznika – nastajajo skozi sodelovanje, odprt dialog in skupno vizijo. Le skupaj lahko gradimo šolo, ki bo inkluzivna in spodbudna za vse. Delo z indeksom bo zahtevalo čas in energijo, a učinki bodo vidni – v kulturi sodelovanja, v praksi ter v odnosih. In prav ta skupna prizadevanja bodo zaslužna za spremembe, ki si jih želimo. Ivana Majcen, učiteljica in sourednica prevoda Indeks inkluzivnosti vstopa v slovenski prostor ob pravem času – v obdobju, ko se krepi zavest o pomenu celostnih šolskih pristopov k reševanju kompleksnih družbenih izzivov. Kot strokovnjak za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj bi posebej poudaril vlogo Indeksa pri uresničevanju četrtega cilja trajnostnega razvoja – Kakovostno izobraževanje, katerega poslanstvo je zagotoviti enakopravno in kakovostno izobraževanje za vse ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja. Še pomembnejše pa je povezovanje tega cilja z ostalimi šestnajstimi cilji trajnostnega razvoja, ki naslavljajo ključna pod-ročja, kot so ohranjanje narave, energetska učinkovitost, zdravje in dobro počutje, trajnostna potrošnja, sodelovanje in partnerstva, nenasilje in še številna druga. Inkluzivne vrednote, ki jih obravnava Indeks, vključujejo vsa ta in druga bistvena področja za zagotavljanje trajnostne prihodnosti. V jasno opredeljenih petih korakih Indeks ponuja podporo šolam pri uresničevanju teh vrednot. Indeks lahko pomembno prispeva k temu, da vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ne ostane zgolj v domeni posameznih učiteljev, temveč postane celostna usmeritev celotne šole. dr. Gregor Torkar