GDK: 911 :907 Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razvaline Gornji Rogatec Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razva- line Gornji Rogatec. Gozdarski vestnik, št. 1 O/ 1990. V slovenščini, cit. lit. 4. Sestavek obravnava teoretične in praktične izvedbene ukrepe rekultiviranja grajskih razvalin v Rogatcu. Zaradi tesne prepletenosti zgodovin- skih, ekoloških, naravovarstvenih in konservator- skih sestavin je pri ohranjanju arhitekturne dedi- ščine v okolju gozdov priporočljiv interdiscplinarni način rekultiviranja. 1. UVOD S tistimi kulturnimi nalogami gozdov, ki izhajajo iz spomeniško varstvenih zasnov, se gozdarji redkokdaj srečujemo ali pa se jim celo zavestno izogibamo. Razlog temu je na eni strani slabo poznavanje metod dela in nizka kulturna zavest, na drugi strani pa se pojavljajo dodatni stroški, s katerimi je redno povezano tako ravnanje. Med slovensko umetnostno dediščino imajo gradovi, graščine in njihove razvaline poseben dokumentacijski pomen. To so navidezno neme, v resnici pa zelo zgovorne priče naše preteklosti, saj so bile dolga stoletja najtesneje povezane z usodo slo- venskega naroda, ki ga je v dobi fevdalizma predstavljal naš kmet. V teh ošabnih, mrač­ nih in drznih kamnitih zložbah zaznavamo zgodovinske, umetniške, gospodarske in družbene spremembe naše bolj ali manj slavne preteklosti. V sozvočju z geomorfološko strukturo reljefa in njegovimi urbanimi prvinami go- zdovi odločilno sooblikujejo vedutno fiziog- nomijo določenega prostora. Vsak izsek naše krajine vsebuje svojevrstno zgodovin- .. Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Tozd Boč , 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, YU 470 G. V. 10/90 Synopsis Cimperšek, M.: Forest Management ln the Areas of Castle Ruins - an Example of Castle Ruins at Rogatec. Gozdarski vestnik, No 10/1990. ln Slovene, lit. quot. 4. The article deals with theoretical and practical measures for carrying out restoration of castle ruins in Rogatec. Owing to close interdependance of historical, ecological, nature-protecting and conservation components, an interdisciplinary ap- proach would be appropriate in order to preserve architectural heritage in forest areas. sko izkušnjo -prostorsko zgodovinsko ko- do, v kateri je zabeleženo vse tisto, kar je bilo doživeto, tudi tiste zamisli, ki so med razvojem propadle in so vidne samo še kot ostanki (razvaline) ali celo samo kot ustno izročilo (spomin). Toda tudi propadli kon- cepti vsebujejo izkušnjo, ki jo je koristno ohraniti in preveriti. Sodobne družbe celo- vito obravnavajo vse tisto, kar pojmujemo kot dediščino, in zlasti v povezavi s turiz- mom iščejo razvojne možnosti. V severovzhodnem delu občine Šmarje se je v zgodnjem srednjem veku razvil trg, oziroma mesto Rogatec, kot se nekajkrat omenja v starih spisih. V 18. stoletju je dosegel zavidljivo razvojno raven med slo- vensko-štajerskimi naselbinami. Varovala sta ga dva gradova, od katerih je najstarejši iz 12. stoletja. Utrjeno naselje pod njim se je ponašalo z vsemi tistimi tegobami, ki so tako značilne za takratne čase. Kljub poža- rom, kugi, napadov kobilic, zažiganju čarov­ nic, turških in madžarskih ropanj je zlasti v dobi baroka dosegel nivo, s kakršnim se niso mogla pohvaliti niti največja slovenska mesta. V Rogatcu je bila zbrana najimenit- nejša kolonija umetnikov, ki so jo vodili Ranger, Lerchinger, Mersi in Metzinger . Odnos med takratnim Rogatcem in še nepomembno Rogaško Slatino lahko pre- poznamo iz zapisov slovitega francoskega naravoslovca in raziskovalca 8. Hacqueta, ki je leta 1784 proučeval rogaške vrelce. Svoj opis začenja takole: ))Eno uro od Rogatca za neko vasjo, imenovano Sv. Križ, teži kisli vrelec ... «(2). Danes sta se vlogi zamenjali, Rogaška Slatina je sve- tovno znana, medtem ko je Rogatec utonil v pozabo. Po zatonu fevdalizma je Rogatec delil usodo, ki je tako značilna za številne koz- janske srednjeveške trge, začel je razvojno krneti in danes komajda še kaže blišč in sijaj nekdanje slavne preteklosti. Kot strate- ško, gospodarsko, politično, sodno in kul~ turno središče je bil v kraju tudi sedež velike gozdne posesti, ki je obsegala 2500 ha gozdov in je bila leta 1945 odvzeta zadnjim lastnikom knezom Windisch- gratzom. Od nekdanjih časov, ki jim v okolici Ro- gatca sledimo od surovih Keltov, bojevitih Ilirov, krvoločnih Rimljanov, do tisočletnega neenakega boja z nemškimi zavojevalci, so gradovi izraz zgodovinske dobe in neke neizprosna življenjske nujnosti. Grad Gornji Rogatec uvrščamo v tako imenovano zlato obdobje gradov. Romanska utrdba se prvi- krat omenja leta 1192. Po ohranjenem tlorisu iz leta 1574 spoznamo, da je bil zasnovan v čisti, geometrično pravilni, trdnjavski zasnovi, ki se je prilagodila ozki grebenski legi (3). Ponaša se s tem, da ga v vsej svoji zgodovini oblegovalci niso nikoli osvojili, pač pa je leta 1574, ko je bil še deloma lesen, pogorel in je bil na njegovem mestu zgrajen udobnejši in bolj reprezenta- tiven objekt. Po letu 181 O v njem niso več stanovali in je začel propadati. Pobočje je kmalu porasel gozd, po razvalinah pa se danes razraščajo že več kot pol metra debela drevesa. Na ostankih razvalin umetnostna govo- rica zamira, toda še danes sta vidni dve iz kamna izdolbeni romanski strelni lini •. za strokovnjake pa so zanimivi način gradnje. poznejše prezidave in druge dragocene podrobnosti. Estetska likovna komponenta usiha, še vedno pa je je več, kot v marsika- terem povojno zgrajenem stanovanjskem silosu. V 15. stoletju je bila v dolini Draganje postavljena graščina Strmol, ki deli mno- žično usodo vrednostno zavrženih sloven- skih gradov. V objektu deloma stanujejo in je tako zapuščen. da se mu obiskovalec le s tesnobo približa. Pred našimi očmi, brez pomoči, propada veličastna stavba. Degra- Slika 1 : Rogatec na Visherjevem bakrorezu iz l. 1681 G. V. 10/90 471 dirano je tudi okolje, ki ga je nekoč krasil park z vodnjakom in sprehajalnimi potmi. Zemljišče je Okrajna uprava za gozdarstvo dodelila kmetijcem, ti pa so najlepša dre· vesa brezčutne posekali- kot njivo koruze. V Rogatcu že več let tli želja po obnovi in prezentiranju lokalnih zanimivosti. Na severni strani grajskega hriba nastaja etno- loški muzej v spomin na domačega pesnika Jožeta Šmita. Sestavljajo ga starinska kmečka poslopja, ki so bila v izvirni obliki prestavljena iz bližnjih lokacij . Revitalizacija razvalin starega gradu je samo kamenček v mozaiku možne ponudbe kraja in okolice, ki plaho spremlja skokovit razvoj Zdravilišča Rogaške Slatine in vidi. v tem celovitem bogastvu svojo priložnost. 2. METODOLOŠKI PRISTOP 2.1 . Proučevanje virov Pobočja, na katerih so gradili gradove, so večinoma do golega posekali. Krčenja niso bila potrebna samo zaradi pridobivanja lesa in kamna za gradnjo, temveč pred- vsem zato, da so pravočasno opazili so- vražnika. Tudi za ogrevanje je bilo potrebno veliko lesa. Šele z iznajdbe smodnika so utrdbe izgubile svoj pomen, pobočjem pod njimi pa so namenili druge gospodarske naloge, kot je paša govedi in drobnice. Najbolj pogosto so jih prepustili gozdu, v ugodnejših legah pa so na njih gojili razne kmetijske kulture . Tako so na primer na strmih, južnih legah sevniškega gradu nare- dili police in na njih, še med obema vojnama pridelovali južno sadnje. Kjerkoli so po- vršine prepustili gozdu, jih je pričel zaraš- čati pionirski gozd. Tudi tam, kjer so se med pionirske vrste postopoma naselile klimaksne vrste, so ostali sestoji nenego- vani in danes ne opravljajo gospodarsko pomembnejših nalog. Na bakrorezu G. M. Vischerja iz leta 1681 (slika 1) vidimo utrdbo na povsem ogolelem pobočju. Pod njim so, kot piščanci pod koklja, nagnetene trške hiše. Na skrajni levi strani stoji v dolini potoka Draganje ponosna graščina Strmol. Na grafikah po letu 1800 (slika 2), pa je že vidno zarašča­ nje vzhodnega in zahodnega pobočja . Po starosti gozda, ki danes obrašča pobočje lahko sklepamo, da je do konca leta 1900 gozdna vegetacija zavzela celoten greben- ski pomol. Razvaline so povsem utonile v Slika 2: Po l. 1800 začne pobočje razvalin ponovno preraščati gozd 472 G. V. 10/90 ~--- gozdu in samo domačini in redki poznavalci vedo, da .nad župno cerkvijo Sv. Jerneja izginjajo neme priče sedemstoletne zgodo~ vine. Gozd se je iz konservatorja spremenil v razkrojevalca spomenika. Drevesne kore~ nine namreč bolj uničujoča pospešujejo razpadanje trdno zgrajenih zidov kot pa sam neusmiljeni >,zob časa«. Na priloženem rastrskem prikazu {priloga 1, 2) smo s pomočjo računalnika in risal nika shematično predstavili površinske spre- membe med kmetijskimi zemljišči, gozdovi in urbanizacija od leta 1 825 do današnjih dni. Delež kmetijskih zemljišč se je v tem času zmanjšal od 71 do 55 odstotkov, medtem ko je gozd osvojil v istem obdobju dodatnih 1 8% površin. Izrazito zaraščanje z gozdom, ki se je v stopetdesetih letih razširilo na območju obeh gradov, po- sredno izraža upadanje življenjske moči kraja. Nekdanji park je danes spremenjen v degradiran in zapuščen gozd, v katerem je akacija skrajno neprimerno nadomestilo za nekdanje kakovostne parkovne sestavi- ne. Delež stanovanjskih in drugih infrastruk- turnih površin se na obravnavanem krajin- skem izseku ni pomembneje povečal. 2.2. Opredelitev ciljev Razvaline gradov so svojevrsten zgodo- vinski pomnik. Grad ni bil samo središče dogajanja in nasilja v kraju, temveč tudi pribežališče v stiski in žarišče kulture, ki je bolj ali manj uspešno tekmovala s cerkveno oziroma samostansko. Ostanki grajskih lu- pin so pomemben krajinski element, ki v določenih okoljih izboljšujejo orientacijo. Kot simbol duhovno ponazarjajo preteklost ter so neme priče kultiviranosti določenega predela. Kjerkoli prispevajo k bogatejši turi- stični in rekreativni ponudbi, imajo tudi po- membno gospodarsko vlogo. Pri izbiri ukrepov za rekultiviranje takega prostora imamo ponavadi na izbiro dve skrajni možnosti: 1 . zgodovinsko, ki zahteva vzpostavitev prvotnega stanja. V odnosu do gozda to pomeni navadno ponovno ogolitev pobočij. Priloga 1: Analizirani izsek in katastrske karte (l. 1824) G. V. 10/90 473 LETO 1825 LETO 1989 urban 1_ 12 kllt.z.l_ 55 Priloga 2: Rastrski prikaz zaraščanja od l. 1825 do 1. 1989 D 83 D EE aozd 1_ 13 park 1_ B aozd 1_ 31 park 1_ a r .. _"--------------- ostanki rn.valine -------------- obnovljen dostop ... ,-:r:-:_::_ _________ očiščena ploščad ----------- Yodutno krčitev gozda ~ 1\raatl, ki ogrožajo ~ tupnlieo ROGATEC Priloga 3: Situacija razvalin gradu Gornji Rogatec v odnosu do starotrškega jedra Priloga 4: Shematski prikaz sanacije okolja razvalin G. V. 10/90 475 Razvalina ali grad postaneta ponovno daleč vidna; 2. ekološko, ki zahteva, da vegetacije ne ovirama v razvoju. Gozdu prepustimo, da ponovno osvoji svoj prvotni položaj . Popolna prevlada narave ima prednost pred zgodovinsko pričevalnostjo (1). Med obema skrajnostima se navadno odločimo za kompromisne rešitve. Drevju oziroma gozdu prepustimo tak razvoj, da se arhitektura in narava čim bolj zlijeta. Toda pri tem varujemo stavbno dediščino pred razdiralnimi učinki vegetacije. Zaže- lena je dobra vidnost objekta - iz večje razdalje. Hkrati težimo za tem, da bi bil tudi sam objekt privlačno razgledišče. V našem primeru smo se srečali s po- polno zaraščenostjo, nevidnostjo objekta in tako časovno odmaknjenostjo od prvotnega stanja, da smo se pred ukrepanjem posve- tovali s strokovnjaki Restavratorskega za- voda iz Ljubljane. Z veliko razumevanja so nam izdelali rešitve, ki so bile optimalno usklajene z željami krajanov in našimi go- zdarskimi možnostmi (4). 2.3. Povzetek najvažnejših gozdarskih ukrepov ob razvalinah a) Izboljšanje dostopov iz trga do razva- lin z obnovitvijo obstoječe kolovozne poti. b) Gradnja nove vlake bo omogočila redno gospodarjenje z do zdaj nedostopnimi sestoji, ki imajo pomembno spomeniško- varstveno funkcijo. Z vlake bo možno pose- kati tudi tista močno nagnjena drevesa, ki ogrožajo stavbe starotrškega jedra. c) Odstranitev drevja in grmovja na sa- mih razvalinah, razen na vetrovni, severni strani (zaščita). d) Premaz panjev s herbicidi. e) Trikotni izsek dreves za razgledno okno na južni strani razvalin zaradi boljše vid 1 j ivosti. 476 G. V. 10/90 Predvideni ukrepi so nazorno predstav- ljeni v skicah Restavratorskega zavoda (pri- loga 3 in 4). 3. ZAKLJUČEK Od tistih dob, ko je puntarska »uboga gmajna« pela »Grad gori, grof beži ... « se je videz nekdaj mogočnih grajskih zidov močno spremenil. Ljudje so jih z največjim sovraštvom zidali, zažigali, pa spet obnav- ljali in okraševali. če se danes ozremo po slovenski arhitekturni zapuščini , lahko za večino gradov ugotovimo njihovo neusmi- ljeno propadanje, kljub iskreni želji mnogih, da se končno najde smotrn način njihovega oživljanja. Gradovi in njihove razvaline ži- vijo v sozvočju z okoljem. Svojo prvotno vlogo so odigrali in zdaj je samo od du- hovne širine družbene skupnosti odvisno, ali vidi v njih kulturno vrednoto ali pa jih pusti vnemar in celo pomaga pri njihovem propadanju. Ena izmed nalog gozdarstva je, da sprejme kot svojo kulturno obvezo takšno ravnanje z gozdovi, ki bo hkrati varovalo, negovala in oživljalo zgodovinske pomnike in njihovo okolje. Toda ta obveza ne more biti taka, da bi gozdarstvo prevzelo sto .in sto propadajočih gradov v Sloveniji in skrbelo za njihovo nadaljno usodo. VIRI 1. Hčfle, H. H.: Zur Wald- und Forstwirtschaft in der Umgebung von Burgruinen. Forstarchiv. 59/1988, p. 56-60. 2. Leskovar, R.: Ob 300-letnici Zdravi l išča Ro- gaška Slatina. Turistični vestnik, Celje 1964, p. 3-19. 3. Stopar, l. : Razvoj sreqnjeveške grajske arhi- tekture na slovenskem Stajerskem, Ljubljana 1977 4. Vardjan, F.: Restavriranje in prezentiranje grajske razvaline Rogatec, Restavratorski zavod Ljubljana, Ljubljana 1989 (tipkopis).