Kje je iskati uzrokov, da nauk v računstvu po nekaterih šolah, vzlasti na visej stopinji ne rodi pravega sadu? Za učiteljsko konferenco v Celji 1. in 2. avgusta 1877 sestavil V. J. Neugodni vspehi pri podučevanji, bodi si uže v tem, ali onem predmetu izvirajo iz raznih uzrokov, ki vplivajo na podučevanje, teh je iskati: A. pri podučujočem učitelji, B. pri učečej se mladini ali njenih stariših, C. v učnih pripomočkih in č. v razmerah, v katero je poduCevanje omejeno — v razdelitvi tvarine in v Casu, ki je za obravnavo odmerjen. Ne dvoumljivo je pri podučevanji učiteljeva vloga jedna naj važnejih; pa so tudi na njegovo osobo namerjene najperve in najostrejc pušice od strani presojevalcev, ki sodijo le po nevgodnih vspehih, bodi si uže poklicanih zmožnih, ali nepoklicanih i nezmožnih. Nasprotno se pa tudi mora pripoznati, da se pvi vgodnih vspebih le učitelju — kjer se to zgodi — daje vsa pohvala, ne oziraje se na druge, dostokrat važno pospešujoče okoljščine. Da si so imenovani viri posebne važnosti dobremu ali slabemu napredku, se tukaj vendar ne morejo posamezno, ampak le v obče navesti. Ako nam je nalog poiskati ovire in napačnosti pri podučevanji, trebalo bi nam na vseh onih šolah, koje so to vprašanje prouzročile, pri podučevanji navzočim biti, da bi vspoznali dotične učave; le potem bi bilo mogoče soditi, ter spoznavati dobro od slabega. Prirojeno pa nam je uže, da poinanjkjivosti, pomote in napačnosti sami na sebi — ne vidimo, pa se jih tudi ne zavedamo; pač pa pogosto malenkosti, in če so tudi še tako neizdatne, pri svojem tovarišu ali sodelalcu z nekovo posebno natančnostjo zapazimo in jih večkrat z ostrostjo sodimo. A. 1. Ako hočemo komu kaj dati, je neovergljiv pogoj, da moramo sami pred kaj imeti. Ne deržnem se terditi, da bi učitelji v računstvu tega, česar jim je v šoli učiti, sami uže ne znali, da si je mej nznati" in znati dostokrat tehtna razlika, katera na obravnavo predmeta veljavno vpliva. Smelo pa se da terditi, da to, kar sicer sami za se dobro znamo, večkrat ne umejemo prodati z dobičkom. In v tem osredku tiče močno vsi uzroki nepovoljnih vspehov od učiteljeve strani zakrivljenih. Naša metoda takrat nij dobra, nij praktična. Nedovoljni, ali celo slabi vspehi so neizogibljiva posledica, katera daleč, celo na višjo stopinjo narodnih šol svoj vpliv razteza takrat, kedar si pervoletniki ali sploh učenci na nižjej stopinji nijso prisvojili jasne podobe številnega razmerja. Poveršno podučevanje na nižjej stopinji se maščevalno vleče nad vso višjo stopinjo. Kjer nij pravega terdnega temelja, naj si prizadeva kdo še toliko, močnega poslopja nanj postaviti ne more. Spodaj zmiraj kaj pomanjkuje, kar je treba popravljati in dodajati. 2. Pedagogično načelo se glasi: »Pri podučevanji se pomikaj od znanega do neznanega, od lahkega do težjega". Skakanje sem ter tje, je neplodovito. Ne spuščaj pri obravnavi posameznih delov, kateri k celoti bistveno pripadajo! Napačna je misel n. pr. ,,to uže i tako vsi vedo, zato bomo to preskočili i. t. d." Bolje da se prej o resnici tega prepričamo, drugače se lahko zapeljemo. Kakor narava pri živalstvu ali rastlinstvu ne terpi preskakovanje dob, isto tako tudi pri podučevanji ne vgaja bistveno ispušCanje in preskakovanje. Razred ali oddelek se da preskočiti, ali v otrokovi glavi se pogreša zapopadenje tega, kar se je izpustilo. Kar otrok nema, se inu mora dati, in če je tudi še tako malenkostno, ako to služi daljnemu učenju v temeljno podklado. 3. Mogoče je tudi, da nekateri pri podučevanji v računstvu preveč hite; v takih slučajih se jako rada pridruži poveršnost, katera pa ima, kakor uže rečeno, slabe nasledke. B. Nauk ovirajoči uzroki, ki izhajajo od učencev in njih starišev, so posebno po deželi pogosti. 1. Na višjej stopinji — razven po zimi — otroci pogosto izostajajo, ker morajo doma starišem pomagati delati. In da se pri tako nerednem obiskovtinji posebno v račanstvu malo, ali celo nič ne doseže, ve naj boljc tisti, kateri si to skuša. 2. Otroci po deželi morajo po šoli doma navadno delati — stariSi uže komaj čakajo, da pridejo domov; taki učenci toraj nemajo potrebnega časa, da bi to, kar so se učili v šoli, ponavljali doma — da bi tu izdelovali svoje naloge. 3. Pa nij še dosti, da ob času kmetijskega dela otroci doma za šolo nič ne store, ampak še v šoli nijso kaj sposobni za podučevanje; ker so trudni, jih nauk malo zanima. Včasih mora učitelj uže misliti na sredstva, da mu otroci v šoli ne pospe. Kedar otrok mirno obsedi, pa rad zakima. Pa temu se nij čuditi, navadno zjutraj zgodaj vstajajo, ter ženo živino na pašo — in potein gredo v vročini % ure ali po celo uro daleč v šolo, v časih pa še dalje. — To nijso malenkosti. Kdor je te težavnosti sam skušal kot učenec, in jih zdaj kot učitelj na učencih opazuje — lahko umeje to. Da o revšcini, o pomanjkanji tega in onega, ki šolsko obiskovanje in učeDJe zaderžuje, ali o slabem umu učencev ne govorim preveč obširno, prestopam na 4. Sem ter tje pa se tudi še nahajajo stariši, kateri prid učenja ne vzpoznavajo in v svojej nevednosti otrokom večkrat še tisto malo veselje, katero jira je učitelj s trudom izbudil, s svojim bedastim govorjenjem odvzamejo. N. pr.: e, kaj je tega treba? mi se nijsmo nikoli tega učili! Gospoda ima čas, pa sama ne ve, kaj bi si izmislila. — Enakih bedastih izrazov je pogosto slišati. (Dalje prih.)