PETROL GorenJska^Banka UGODNO ! PONlfflCENAH 1 Banka d posluhom NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 Mestni vodnjak - še tretjič Kranj - Sinoči so na kranjskem Glavnem trgu svečano odprli mestni vodnjak, ki je rekonstrukcija kamnitega vodnjaka na tem mestu iz leta 1837. Kot *< ve, je le-tega leta 1883 zamenjala fontana iz litega železa. Po načrtih arhitektov Vardjana in ^udolina iz RCS, kot predloga sta bili le dve stari fotografiji, je vodnjak iz repentaborskega kamna pri **Žani izdelal in postavil Marmor s Hotavelj. Korito Vodnjaka drži okoli IS kubik&v vode, iz dveh izlivov Pa se curek vode približa robu na 20 centimetrov. Ob teJ priložnosti so v galeriji Prešernove hiše odprli tudi razstavo o treh kranjskih vodnjakih. Na sliki: še Pred otvoritvijo si je delovanje vodnjaka ogledal Zupan Vitomir Gros. • L.M. - Foto: Gorazd Sinik Festival Radovljica '95 s buročni radovljiški graščini se jutri, v soboto, s sta fcularno otvoritvijo začenjajo letošnji koncerti * glasbe z vrhunskimi umetniki iz vse Evrope. Zq. ^trinajstih dneh se bo v graščinski avli - razen Zvr ffia koncerta, ki bo pod graščinskimi arkadami • skut! se(^em koncertov v svetu priznanih glasbenih 2q 2j'n' ?0 svečani otvoritvi festivalskih dnevov ob Pihal Un na Linhartovem trgu s konjenico, godbo na festi i Sfumači in ognjemetom, bo ob 21.15 prvi 5ku đ koncert; nastopila bo bremenska glasbena Os!?l?a Sarband z Mladinskim pevskim zborom trijeaf?rueck V naslednjem tednu se bodo zvrstili še con ncerti V torek bo nastopil dunajski Clemencic Rich°rt't V četrtek trio Snalev Ad-El, A. Kroeper in preJ* Boothby, v soboto pa londonska skupina Zq* °rk. Druga polovica festivalskih prireditev se $u e v torek, 15. avgusta, s koncertom Zephyrs & sODnare e cantare, v četrtek, 17.avgusta, bodo s Ipingovo nastopili M. Miessen W. Moeller av *' vVilson; zaključni koncert bo v soboto, 19. music^ ^° nastopila estonska skupina Hortis obip!°*ni* glasbeni festival, ki sovpada z radovljiškimi šivč nican%i' opremlja tudi razstava Britanskega sveta v boj*1 n^'' tyer bosta na jutrišnji otvoritvi ob 19. uri \4„„a nastopili pevka Shirlie Roden in harfistka ^gold Veritv. • L.M. 45. GORENJSKI SEJEM KRANJ .JI.- 20. AVGUST '95 večerni zabavni program 19. ure dalje JE VSTOP PROST Kmetje izkopavajo krompir in... j------r * Krompirjeva loterija se je začela Če je trg s krompirjem kot loterija, pri kateri lahko enkrat zadeneš in drugič povsem zgrešiš, potem se je letošnja loterija začela. Kranj - Kmetje že izkopavajo zgodnji krompir in ob tem, ko se veselijo dokaj dobrega pridelka, kar ne morejo verjeti, da je tako malo vreden. Kmetijske zadruge ga sicer odkupujejo po ceni od 18 do 20 tolarjev za kilogram, a ker ga kljub tako nizki ceni prodajo bolj malo ali skoraj nič, se že sprašujejo, ali naj bi še (trmasto) vztrajale pri takšni ceni ali bi jo prilagodile razmeram na veletržnici na Rudniku pri Ljubljani, kjer je cena padla tudi že na 15 tolarjev za kilogram. Kot smo slišali na ponedeljkovi jubilejni (stoti) seji odbora za krompir, ki deluje pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije, bo letošnji nered na trgu s krompirjem enak kot lani, le krompirja bo letos Še več. Letina za zdaj kar dobro kaže, tako da bo pridelek po nekaterih ocenah za 150 tisoč ton večji od slovenskih potreb. Vprašanje, kam (in po kakšni ceni) naj bi prodali presežke, je aktualno še toliko bolj, ker je Slovenija hkrati tudi velika uvoznica surovega ali predelanega krompirja. Lani, na primer, je uvozila 2.640 ton pomirita in še okoli 600 ton drugega zamrznjenega krompirja, okoli 800 ton čipsa, 6.000 ton škroba in 1.700 ton surovega krompirja, samo v letošnjem prvem polletju okoli 5.000 ton surovega krompirja. (Več na 22. strani). • CZ. Hudo neurje nad Medvodami in Ljubljano Padala je kot oreh debela toča Težki črni oblaki, ki so v sredo popoldne potovali od Krvavca proti jugu, so na spodnji konec kranjske občine prinesli samo močan dež, medtem ko se je nad Medvodami in naprej proti Ljubljani nebo dobesedno razbesnelo. Medvode, 4. avgusta - Močno neurje z vetrom in točo je bilo najbolj izrazito med Medvodami in Ljubljano. Kot so povedali v ljubljanskem centru za obveščanje, je v Medvodah pri tovarni Color padlo na magistralno cesto Kranj-Ljub-ljana veliko drevo. Dve drevesi sta omahnili tudi pri tovarni Donit. Med naseljema Verje in Zgornje Pirniče je bilo poškodovanih nekaj drogov za javno razsvetljavo, v Verjah je padlo osem smrek. Toča je povzročila precejšnjo škodo tudi na poljih, zlasti je oklestila koruzo. Zaradi neurja je bilo na ljubljanskem območju več izpadov električnega toka, med drugim tudi na daljnovodu Kamnik-Moste zaradi razbitega izolatorja. Posledice neurja so na komunalnih napravah že odpravili -pri tem so zlasti zavzeto sodelovali gasilci - medtem ko so prizadeti poljski pridelki večalimanj uničeni. Celotna škoda še ni ocenjena, napovedujejo pa, da gre v krepke milijone tolarjev. • H. J., foto: G. Šinik UM rUMŠKl KLUB 486/66 že od 119.151,00 Sil aH 6.506,00 SIT mesečno! Tel/FM* M It 4* Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! šmobitel < f imtm l> 1 ~M i j 411 ° 111 iT' T#^W*m 11 li 11 " NOVE, NIŽJE CENE DANES Marko Jenšterle: Nekoč je bilo javnost še mogoče zavajati z lepimi besedami o pomenu kulture in kulturne dediščine... ODPRODAJA ZALOG razstavljenih eksponatov BTV51cm,TD( 5WWT 48.999 videorekorder 2 glavi &m 39.999 Hl-R stereo, 2 x 60 W 6 x CD, daljinsko -8frMU* 75.999 .4 A O ■ llV~llU U. »U.I „d„...*.lc**™'. MM li™* «db tU 11 »*T, H II U HISKLUZIVNI 1 H. ..M*^^^ ./.:. a1 . ' IXK«N CAS ..IV..'.'- ..«111*. !»«» Mbota od V cfo 12«. Informacije: 061/264 382 EUROIN FOND Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Avstrije Trgovinski primanjkljaj z Avstrijo ni problematičen Celovec, 3. avgusta - Predsednika vlad Slovenije in Avstrije sta razpravljala tudi o položaju slovenske manjšine na Koroškem in zahtevah kočevskih staroselcev. Tudi po uveljavitvi šengenskega sporazuma odprta meja med Slovenijo in Avstrijo. Na neformalnem, a delovnem obisku sta se v Celovcu sešla predsednika vlad Slovenije in Avstrije: dr. Janez Drnovšek in avstrijski kancler Franz Vranitzkv. Med drugim sta se pogovarjala o gospodarskem sodelovanju obeh držav, o položaju manjšin, o vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost, pa tudi o jedrski elektrarni Krško in o zahtevah avstrijskih kočevskih staroselcev. Dr. Janez Drnovšek je izjavil, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje za pridruženo članstvo v Evropski uniji, zato v najkrajšem času pričakuje podpis sporazuma. Avstrijski kancler podpira slovenska prizadevanja, dr. Drnovšek pa je pripomnil, da bo Slovenija ob vsakem resnem zviševanju zahtev unije ali katere od članic evropske skupnosti Slovenija resno razmislila o nadaljnjih aktivnostih pri vključevanju v Evropsko unijo. Državnika sta spregovorila o kar precejšnjem primanjkljaju Slovenije v trgovini z Avstrijo, ki pa za našega premiera ni problematičen, dokler imamo pozitivno plačilno in trgovinsko bilanco. Kakršnekoli omejitve zato ne pridejo v poštev, vendar naša stran pričakuje, da se bodo glede na to, da se je Avstrija pridružila Evropski uniji in so se znižale uvozne carine, povečal tudi slovenski izvoz in menjava uravnotežila. Sogovornika sta se pogovarjala o šengenskem spora- zumu, ki bo na avstrijskih mejah začel veljati ob koncu leta 1997. Da bi promet potekal neovirano, bosta Slovenija in Avstrija podpisali poseben sporazum, s katerim naj bi obdržali odprto mejo. Kancler Vranitzkv je ob tem napovedal tudi trilateralno konferenco med Avstrijo, Slovenijo in Italijo o infrastrukturi. Na konferenci naj bi razpravljali o prekmejnih infrastrukturnih projektih, ki bi bili lahko razvojna spodbuda za vsa nacionalna gospodarstva. Podobno konferenco so že pripravili s predstavniki Madžarske in Slovaške. Glede avstrijskih staroselcev iz Kočevja - ki so v Celovcu zasedali prav v času srečanja obeh predsednikov vlad - in ki zahtevajo odškodnine in spremembo avnojskih določil, s katerimi so jih po vojni razglasili za okupatorjeve sodelavce, pa je Franz Vranitzkv dejal, da jih razume, ker tudi sam izhaja iz podobne etnične pestrosti. Dr. Drnovšek je na vprašanje o položaju slovenske manjšine izjavil, da se Slovenija prizadeva, da bi povečala medijski prostor za Slovence na Koroškem, med drugim tudi radijski program, vendar je njegov sogovornik dejal, da avstrijska vlada tega ne more storiti, ker bi bilo to vmešavanje v politiko ORF.Na koncu sta sogovornika avstrijskim in slovenskim državljanom odsvetovala počitnice na Hrvaškem. • D.S. Bomo dobili proste carinske cone? Ljubljana 3. avgusta - Poslanci državnega zbora Janez Jug, Tone Anderlič in Ljerka Bizilj so v prvo obravnavo vložili predlog zakona o prostih carinskih conah in o prostih conah. Pri tem predvsem poudarjajo, da bi z ustanovitvijo carinskih in prostih con spodbudili razvoj države, regij in gospodarskih subjektov; urejen režim prostih carinskih con naj bi privabil tuje investitorje v teh conah skozi vengo olajšav, spodbudil investicije, zaposlovanje in trgovanje na teh območjih. Proste cone - off-shore cone - bodo lahko dodatno kot davčni paradiži privabile predvsem tuje poslovneže, ki sicer ne bodo poslovali na slovenskem ozemlju, bodo pa za izpeljavo svojih načrtov uporabljali poslovno infrastrukturo v Sloveniji. Poslanci nato navajajo vrsto uspešnih prostih carinskih con v svetu. Zakon naj bi opredelil način ustanavljanja prostih con in določal posebne pogoje za ustanavljanje družb v teh conah in za opravljanje dejavnosti teh družb. Osnutek zakona izhaja iz lega, da je prosta carinska cona del carinskega območja Slovenije, ki je posebej ograjen in označen in v katerem se uporabljajo posebni ukrepi carinskega nadzora ter opravljajo dejavnosti pod posebnimi pogoji. • D.S. Predlog zakona o društvih Vsak teden srečna družina več Vibroser tokrat na Bobovek Kranj, 4. avgusta - Bobovek je lepa vasica ob robu Kranja, ki jo Kranjčani najbolj poznamo po Ćukovi jami To je prijazno majhno jezerce, ki zadnja leta vsako leto na svoje bregove privablja vse več osvetitve teljnih Kranjčanov, predvsem otrok. Ti lahko svoje spretnosti preizkusijo tudi na igralih in gugalnicah, starejši pa ta Čas lahko pogasimo lejo v prijetni majhni brunarici. In prav Bobovek števdka 28 je bil rezultat tokratnega treba Gorenjskega glasa v vsakotedenski nagradni igri. V torek je bil na srednjih straneh našega časopisa v črnih zvezdicah torej skrit naslov Bobovek 28 in ravno tako v torek nas je po telefonu poklical Matjal Vari in nam povedal, da on stanuje na tem naslovu. Upamo, da Matjai m njegova soproga, ki bosta kot mladoporočenca od Gorenjskega glasa prejela še eno darilo, to je polletno naročnino na naš časopis, masalnega Aparata Vibroser, ki je, kot verjetno ie veste, nagrada v akciji Vsak teden ena srečna drulina več, še ne bosta kmalu potrebovala. Prepričani pa smo, da sta se nagrade kljub temu razaveselila, saj bosta VIBROSER morda lahko posodila komu, ki ga potrebuje, poleg tega pa ima naprava Še neverjetno dolg roK uporabe Nagrajencema čestitamo, drugi pa pridno prelistajte (in seveda temeljito preberite) naš časopis tako danes kot v torek. • L. Čolnar Dobiček društev le za društvene namene Vlada je državnemu zboru poslala v tretjo obravnavo predlog zakona o društvih. Ljubljana, 3. avgusta - V Sloveniji je od 13.453 društev več kot polovica nekdanjih družbenih organizacij oziroma športnih društev in zvez, ki razpolagajo kar z 90 odstotki vse družbene lastnine, s katero so upravljala društva. V pripravi zakonodaja o ribištvu, lovstvu, invalidskih organizacij in turizmu. Vlada Republike Slovenije je določila predlog zakona o društvih, ki ga je poslala v tretjo obravnavo in sprejem državnemu zboru. Državni zbor je v drugi obravnavi predloga zakona o društvih vladi naložil, da mu v roku treh mesecev predloži predlog zakona o lastninskem preoblikovanju družbene lastnine društev oziroma da pripravi zakon, ki bo omogočil lastninsko preoblikovanje družbene lastnine. Na osnovi prejšnje ustave in v skladu s posebnimi predpisi so z družbeno lastnino razpolagale bivše družbene organizacije. Njihov status in pogoje delovanja so določali posebni zakoni. Poleg družbenih organizacij so z družbeno lastnino razpolagale predvsem športne in planinske organizacije. V Sloveniji je od 13.453 društev več kot polovica nekdanjih družbenih organizacij oziroma športnih društev in zvez, ki razpolagajo s kar 90 odstotki vse družbene lastnine, s katero so upravljala društva. Nekatere organizacije so že sprejele nove predpise in uredile tudi lastninsko - pravna razmerja na družbeni lastnini, s katero so razpolagale: zakon o Rdečem križu Slovenije, zakon o gasilstvu... Določba o lastninskem preoblikovanju družbene lastnine vsebuje tudi predlog zakona o športu, v kratkem se pričakujejo tudi spremembe zakonodaje na področju ribištva in lovstva. Pripravljata se nova zakona o invalidskih organizacijah m o turizmu, ponovno pa bo treba urediti tudi položaj in pooblastila Avto-moto zveze Slovenije. Vsi ti predpisi bodo morali urediti tudi vprašanja preoblikovanja družbene lastnine za tiste vrste društev, ki so z njo razpolagala. Društvo po sedanjem predlogu lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti povezana z nameni in nalogami društva in mora biti določena v temeljnem aktu. Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se sme uporabljati le za doseganje namenov in nalog društva v skladu s temeljnim aktom... Družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, se lastninsko preoblikuje v skladu s posebnim zakonom. Do uveljavitve zakona društva morajo gospodariti z družbeno lastnino kot dober gospodar: lastninska razmerja se do sprejema zakona ne smejo spreminjati.Z novo zakonodajo na področju ustanavljanja in delovanja gospodarskih subjektov je društvom tudi omogočeno, da ustanovijo gospodarsko družbo in presežek prihodkov nad odnodki uporabijo za uresničevanje ciljev in nalog društva. Dejstvo je, da so društva pogosto opravljala pridobitno dejavnost pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot gospodarski subjekti in jim na ta način nelojalno konkurirala. Predlagatelj je zato menil, da je opravljanje neposredne prido- bitne dejavnosti v društvih mogoče dopustiti le v primerih, ko jo društva opravljajo v takem obsegu, ki je potreben le za doseganje ciljev in nalog društva. Že v svojem prvem členu predlog zakona o društvih določa, da se društvo ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti Med drugimi določili zakona o društvih je tudi ta. da najmanj dve društvi lahko ustanovita tudi zvezo društev, zveza društev pa se ustanovi s pogodbo med društvi. Za registracijo društev je pristoji)2 upravna enota, na območju katere je sedež društva. In še to, če se bodo ustanavljala nova društva ali Pre' imenovala stara. Predl°8 zakona pravi: že želi društvo kot sestavni del svojega imen3 uporabljati ime ali del imena državnega organa ali instit* cije, gospodarske družbe oži'* orna zgodovinske ali druge znamenite osebnosti, si mofa predhodno pridobiti njihov dovoljenje. Če je oseba um'' la, je za uporabo njeneg2 imena potrebna privolitev nje* nih zakonitih dedičev. • Sedej Ne na počitnice na Hrvaško Varnostne razmere na Hrvaškem so resne Ljubljana, 3. avgusta - Po sporočilu nemškega zunanjega ministrstva, naj Nemci ne potujejo na Hrvaško, se je oglasilo tudi nase zunanje ministrstvo, ki v sporočilu pravi, naj bodo slovenski državljani na Hrvaškem previdni. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je izdalo sporočilo za javnost, v katerem državljanom Slovenije sporoča, da so varnostne razmere v Republiki Hrvaški in Republiki Bosni in Hercegovini resne, in da obstaja možnost razširitve spopadov. Državljanom Republike Slovenije, ki so na ogroženih območjih, ministrstvo za zunanje zadeve svetuje, naj bodo previdni. Na Hrvaškem zdaj preživlja dopust okoli 10 tisoč slovenskih državljanov, velika veČina v Istri in v Kvarierju -pravijo ministrstvo za gospodarske dejavnosti in slovenske turistične agencije. Če bo prišlo do zaostritve razmer, imajo slovenske agencije in Adria Airways za svoje goste, ki letujejo v Dalmaciji, pripravljen alternativni način vrnitve. Po sporočilu naših agencij slovenski gostje, ki letujejo v Dalmaciji, niso vznemirjeni in se ne vračajo, medtem ko so nemški gostje resno vzeli poziv nemškega zunanjega ministrstva t| odhajajo iz Dalmacije. Tudi nemška letalska družba Lufthansa je prenehala leteti v Zagreb, njena letala bodo do nadaljnjega pristajala na letališču Brnik Slovenski turisti, ki se bodo zaradi spremenjenih varnostnih razmer na Hrvaškem kljub temu odločili za niče, naj bodo previdni - svetuje (P? zunanje ministrstvo. Agencije, pri ih so slovenski turisti vplačali avg^ tovske počitnice na Hrvaškem, pa bod upoštevale stornacije letovanja in ponu* dile druga letovišča: slovensko Istr0' Španijo, Tunizijo... • D.S. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCl Državni tožilec ima pravico do svobodnega mišljenja Ljubljana, 3. avgusta • Upravni odbor združenja žrtev komunističnega nasilja je obravnaval predlog državnemu zboru za razrešitev generalnega državnega tožilca dr Antona Drobnica. Predlog - tako piše predsednik združenja Mihael Cene - temelji na tem, da naj bi državni zbor na majski seji s prepričljivo veČino zavrnil dve [>oročili javnega tožilstva za eti 1992 in 1993, in da dr. Drobnič ruši ugled državnega tožilstva s svojimi ponovnimi javnimi izjavami, s katerim negira iczultate medvojnega partizanskega boja proti okupatorju. Dejstvo je, da je podpredsednik državnega zbora dal na tej seji na glasovanje štiri predloge v paketu, eden od teh je bil predlog matičnega odbora /bora /a pravosodje in notranjo politiko, da naj se poročilo lavnega tožilstva za ti oVc leti sprejmeta, ostali tnje predloEJ iz paketa pa se nifg dotikali neposrednega dela javnega tožilstva oziroma odgovornosti dr. Drobnica. Zavrnjen je bil cel paket predlogov in še to: pred glasovanjem ni bilo nobene razprave ali vprašanj poslancev. Poročili torej nista bili ne obravnavani in ne zavrnjeni in za razrešitev ni pravne osnove. K drugemu predlogu za razrešitev: pregledali smo, pravi Mihael Cene, nekaj izjav dr. Drobnica 0 njegovem odnosu do partizanstva oziroma do NOB. Menimo, da njegove izjave niso usmerjene proti priznanju NOB, ampak proti zlorabi NOB za cilje revolucije m njeni povezavi s povojnimi množičnimi poboji domobrancev. Predlog Janeza Kocjančiča je neustrezno predstavljen. Po novem zakonu ni javni, zdaj državni tožilec več varuh zakonitosti, njegova vloga je le vloga stranke v kazenskem sporu. Državni tožilec po novem zakonu ne sodi več med pravosodne organe, kot so sodišča in sodniki s posebno /.i vezanostjo k nepolitičnosti. Državni tožilec je tako podaljšana roki i/\ršilne oblasti vlade m je podrejen ministru /a pravosodje, Kot tak ima 1'odncga mišljenja tudi o političnih zadevah In do izražanja v javnosti, če dela kot posameznik, državljan. To pravico imajo vsi funkcionarji izvršilne oblasti. Razrešitev tožilca le zato, ker drugače vidi preteklost kot nekdanje uradno komunistično zgodovinopisje, bi bil povratek k totalitarizmu, saj bi nas s tem državni zbor vrnil k enoumju. V pri nas ratificiranem Med narodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah je zapisano, da ima vsakdo pravico do svobodne misli.. Zaskrbljeni smo in upamo le, da poslanci državnega zbora ne bodo podprli take nedemokratične pobude - zaključuje predsednik upravnega odbora Združenja žrtev komunističnega nasilja Mihael Cene. pri Na Obranci 250 udeležencev Jesenice, 3. avgusta a spomeniku prvima pa°' ia partizanoma na Obranci ^ Mcžakli je bila tudi let<*i £ 1. avgustu spominska s^)j3 nost v organizaciji ZB < .(, Jesenice, ki se je je udei«- več kot 250 udeležencev , Spominski dan so FK)<-akl)V praporščaki, skupina VOJJ Slovenske vojske, nastopi"!jj pihalni kvartet, partiz^i ^ harmonikar, pevski kvari« Žirovnice in recitatorji ^jj Slavnostni govornik K •„ Jože Božič, v nadalje* v,K\, svečanosti pa je bilo tova srečanje. Liste kandidatov brez tujih imen Ljubljana, 3. avgusta Poslanec Ivan Verzolak je j loži! vni predlog zakona o dopolnitvi zakona o volitvah v te* razni vodovodni Kta iodbori. ali s stroški, ki jih "zasebnih" vodovo ^ astniki Nobena skrivnost ni, da neka-Gorenjskem pijejo vodo nW oWa»no plačajo le malim za vzdrževalne stroške, so pi JgPfcri iz hribovskih zaselkov in ,. 'J. kjer so v "lastni" vodovod > E*>ii enkrat na leto, ponavadi v mesecu avgustu. Lani so gospodinjstvom zaračunali po 600 tolarjev na osebo, na kmetijah pa poleg tega še 400 tolarjev na odraslo govedo. Letos bo vodarina višja, ker bodo morali pokriti še del stroškov lanskega vzdrževanja. Poletna tradicija: v Gozd spet vozijo vodo V tržiškem komunalnem podjetju zaračunavajo gospodinjstvom (za enostavno in razširjeno reprodukcijo) za vsak porabljeni kubični meter pitne vode skupaj s prometnim davkom 28,23 tolarja, poleg tega pa še vodni prispevek v znesku 4,80 tolarja za kubični meter. Porabniki s ?odročja družbenih dejavnosti pla-ujejo (za enostavno in razširjeno reprodukcijo) skupaj s prometnim davkom 44,63 tol iarja za kubični meter, obrtniki in podjetniki 60,76 tolarja, porabniki s področja gospodarstva pa 103,64 tolarja za kubični meter, poleg tega pa seveda vsi še vodni prispevek. Akontacijo vodarine, ki jo določijo na osnovi porabe v preteklem letu, jim zaračunavajo vsak mesec, ob koncu leta pa jim porabo obračunajo glede na stanje Števca. pitne vode plačati še 6,30 tolarja ekološke takse, gospodarstva m ostale dejavnosti pa lz,70 tolarja. V uredbi sicer piše, da se "zbrana sredstva od taks uporabljajo za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav po posameznih dejavnostih", sicer pa ni nobena skrivnost, da takso, ki je sicer proračunski vir, porabljajo za investicijsko vzdrževanje, za zamenjavo osnovnih sredstev, za pokrivanje tekoče izgube in izgube v lanskem letu. Kot pravi direktorica mag. Bernarda Podlip-nik, jim vodarina skupaj s takso Eokriva le nekako polovico stroš-ov. Voda je poceni (radovljiška Komunala je s ceno na repu slovenske lestvice), zato je večini tudi bolj malo mar, koliko jo porabijo. To se zlasti pokaže poleti in se je pokazalo tudi v letošnjem poletju, ko je bilo sicer vode v zajetjih dovolj, vendar je bila oskrba zaradi velike porabe in nezadostne prepustnosti cevi motena v zgornjih nadstropjih stavb v Gradnikovi ulici v Radovljici, na Črnivcu in v Ljubnem. Vodarina in udarniško delo Okoli 130 hiš in sirarna v bohinjski Srednji vasi se z vodo oskrbuje iz vaškega vodovoda, ki je speljan od zajetja nad vasjo do glavnega zbiralnika pri šoli. Kot je povedal Martin Odar, predsednik vodovodnega odbora pri krajevni skupnosti Srednja vas, gospodinjstvom z vgrajenim števcem zaračunavajo vodo po por- Čeprav je vode na zajetjih dovolj, abi> nišam Drez Števcem zaračunajo »Oliko, kolikor niti v stotih pa imajo v tržiškem komunalnem podjetju tudi v letošnjem poletju kar nekaj težav pri oskrbovanju s pitno vodo. V Gozd že spet vozijo vodo, v delu mesta Tržič so zagotovili normalno oskrbo le tako, da so zasilno "prevezah" vodovodno omrežje. Ker je velik del vodovodnih cevi dotrajan ali ne ustrezajo porabi, so kvari ob poletnih premikih zemlje in veliki obremenjenosti omrežja (večja poraba) dokaj pogosti, skoraj vsak drugi dan. V prihodnosti pričakujejo tudi "vodovodni infarkt" v mestnem jedru, kjer je usedlina v starih ceveh že bistveno zmanjšala njihovo prepustnost. Podatki o vodarini le na pismeno prošnjo V Loški komunali d.d., oskba z vodo in plinom, nismo dobili podatkov o vodarini, ki jo zaračunavajo porabnikom vode. V podjetju velja "notranji dogovor", da tovrstne podatke lahko posredujejo le po predhodni pisni prošnji A ker te podatke lahko da le direktor, ki pa je na dopustu, bi bila tudi pisna prošnja zaman, da bi podatke prejeli v enem ali v dveh dneh. Povedali so nam le to, da vodarina, ki je pod državnim nadzorom, ne pokriva vseh stroškov. Poleg vodarine še ekološka taksa V radovljiški Komunali, ki z vodo oskrbuje okoli 30 tisoč prebivalcev blejske, bohinjske in radovljiške občine (razen Gorjuš, Studorja, Srednje vasi, celotne Pokljuke in porabo 72 kubičnih metrov vode na člana gospodinjstva, porabnikom s področja gospodarstva pa po ceniku radovljiške Komunale. Vodarino pobirajo vsako leto decembra ali januarja. Lani je bila cena 12 tolarjev za kubični meter, letošnjo ceno pa bodo določili v kratkem in bo verjetno enaka lanski ali le za kak tolar višja. Vaščani morajo vsako leto za vzdrževanje, popravila ali obnovo vodovoda opraviti še osem do dvanajst delovnih ur, odvisno od potreb. "Vikendaši" pijejo dražjo vodo V jeseniškem komunalnem podjetju Vodovod, ki z vodo oskrbuje naselja od Rateč do Rodin, so s 1. avgustom vodarino povišali za poldrugi odstotek. Gospodinjstva plačujejo odslej za vsak porabljeni kubični meter pitne vode 18,21 tolarja, gospodarstvo, turizem in ostale dejavnosti 36,45 tolarja, lastniki počitniških hišic v Srednjem vrhu, Gozd Martuljku, Kranjski Gori in Podkorenu 27,63 tolarja, lastniki počitniških domov 55,24 tolarja, poleg tega pa vsi še 5-odstotni prometni davek na ceno in vodni prispevek. Z vodarino, ki jim prinaša "minus", so med najcenejšimi v Sloveniji. C. Zaplotnik GORENJSKA OB TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so od torka do danes po cestah opravili 20 vlek vozil in 11-krat nudili pomoč na cestah. GASILCI Gasilci po Gorenjskem po črnem preteklem vikendu v teh dneh niso imeli intervencij, pri katerih bi pomagali reševati človeška življenja. Kranjski so imeli požarno stražo pri nevarnih delih v tekstilni tovarni Zvezda, prepeljali so pitno vodo v vas Gozd, požagali veje, ki so bile "v napoto" na Gorenjskem sejmu, vodo, ki je zalila kleti v stanovansj-kih hišah, pa so črpali v Šenčurju na Mlakarjevi in Rožni ulici. Jeseniški gasilci so prepeljali pitno vodo na Prihode, merili plin v Acroniju, pogasili požar na ostrešju stavbe PTT ter pohiteli v vrtec na Koroški Beli, kjer se je požarni alarm k sreči sprožil "pomotoma" oziroma zaradi malo preveč dima pri kuhanju. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je v teh dneh rodilo kar 18 otrok, od tega 10 deklic in 8 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2700 grami, najtežji pa deček s 4400 grami. V jeseniški porodnišnici pa so se rodili 4 novorojenčki in sicer 3 dečki in ena deklica. Tokrat je bila najtežja deklica, ki je tehtala 3.750 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica ob rojstvu pokazala 2 kili in pol. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na kirurgiji v teh dneh pomagali 102 bolnikom, na internem oddelku 38, na pediatriji 21 in na ginekološkem oddelku 20 bolnicam. TURIZEM In še temperature naših jezer: Bled 24 stopinj, Šobec 20, Preddvor 20 in Bohinj 23 stopinj Celzija. Sicer pa so hoteli na vrhuncu turistične sezone še vedno zasedeni pod pričakovanji in napovedih gorenjskih turističnih delavcev, saj se kapaciteta zasedenosti giblje okoli 50 odstotkov. Tudi avtokamp na Šobcu je zasedenj 20 odstotkov manj, kot lansko leto. Le v Bohinju za konec tedna glede na rezervacije in zanimanje turistov pričakujejo skoraj 100-odstotno zasedenost. Te podatki pa so morda dobrodošli dnevnim oziroma občasnim kopalcem, saj je namakanje v gorenjskih jezerih zaradi manjše gneče lahko veliko bolj prijetno. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE » TEL: 064/403-871 ; TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPBESNICA 81 GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM IZ GORENJSKIH OBČIN Kekčeve noči Kranjska Gora. 3. avgusta - V Šotoru, poieg hotela Kekec v Kranjski Gori, bodo od danes, petka, 4. avgusta, potekale prireditve v okviru Kekčevih noči. Ob 18. uri bo otroke obiskala teta Pehta, ogledali pa si bodo tudi film Kekec, za starejše pa bo nočni program, ko bodo za zabavo skrbeli zabavni ansambli. V soboto, 5. avgusta, se bo z zabavnim programom začelo ob 18. un, ob 21 uri bo nasproti Šotora spet na sporedu film Kekec, nadaljevalo pa se bo z družabnimi igrami. V nedeljo, 6 avgusta, bo ob 10. uri polka pred kosilom; od 12. do 15. ure zabava z glasbo, v nadaljevanju pa bo prireditev Pokaži kaj znaš, na prizorišče pa bosta prišla Kekec in teta Pehta. Ob 17. uri bo zabavo nadaljeval ansambel Agropop Udeleženci se bodo zabavali rudi z iskanjem skritega zaklada z vo-diteljem Matjažem Kranjcem, vse tri dru pa bo program povezoval Braco Koren. • D.S. Stanovanjski razpis ta mesec Šenčur - šenčurski svetniki se bodo sredi tega meseca sestali na izredni seji. Obravnavali bodo predlog pravilnika za delitev stanovanjskih posojil, s katerim bodo določili pogoje za pridobitev občinskega denarja za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj ter stanovanjskih hiš Hkrati bo komisija za stanovanjsko, socialno in zdravstveno varstvo žc tudi pripravila besedilo letošnjega razpisa. Odkritje spominske plošče Visoko V nedeljo, 6. avgusta, ob desetih dopoldne bodo na Visokem odkrili spominsko ploščo, posvečeno desetim žrtvam vojne in povojnih pobojev. Ploščo so vgradili na cerkveno pročelje, pod spominsko ploščo padlim v prvi svetovni vojni. • H. J. Sint bo odprl salon pohištva sredi avgusta Skofja Loka, 4. avgusta • Podjetje Sint, d.o.o.. ki ima zaenkrat svoje prostore Še v naselju Podlubnik v Škof ji Loki, je končalo z gradnjo novega salona pohištva pri Plevni Kot je povedal Samo šter, direktor Sinta, nove prostore že opremljajo z eksponati, tako da bo uradna otvoritev verjetno 17 avgusta. V salonu bodo razstavljene številne novosti s področja notranje opreme, ki doslej v Sloveniji se niso bile na voljo Precej pohištva, ki ga bodo prodajali bo namreč tudi uvoženega, celo iz Kanade. Prepričani so, da bodo ti izdelki kupce zelo zanimali Nudili bodo namreč predvsem kvalitetno pohištvo, izdelano po posebni bio obdelavi Poleg pohištva bodo v salonu prodajali tudi belo tehniko, zavese in vse druge stvari, ki sodijo k notranji opremi stanovanja. Skratka ponudba bo tolikšna, da bo to v bistvu pravi center stanovanjske opreme Večina opreme bo kupcem dostopna ta koj saj imaio v Sint u že odprto skladišče, je povedal Samo Štet • P.O. Gradnja trgovskega centra na Deteljici Krajani proti trgovini Osnutek projekta izgradnje trgovskih paviljonov v Bistrici pri Tržiču med bloki na Kovorski cesti in magistralko ima za seboj javno obravnavo. Izraženo stališče krajanov jasno in glasno nasprotuje izgradnji. irimf-iim Trgovskega centra Deteljica verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Verjetno ga ni Gorenjca, ki si v tamkajšnjih trgovinah ne bi kupil čevljev, pa tekstila... SGP Gradbinec iz Kranja se je že pred nekaj leti odločil, da zainteresiranim posameznikom in podjetjem na tem področju ponudi še dodatne trgovske in gostinske kapacitete. V svoj osnutek zazidalnega načrta so med stanovanjske bloke na Kovorski cesti in ljubeljsko magistralko zarisali trgovske paviljone, jim dodali parkirišča, jpa cesto, manjše otroško igrišče in omenjeni osnutek dali v javno obravnavo. Rezultati le te pa pravzaprav nikogar niso presenetili. Javna obravnava osnutka zazidalnega načrta novega trgovskega centra je v že tako vročih dneh še dodatno razgrela kri stanovalcev blokov na Kovorski cesti. Skorajda vsi stanovalci takemu posegu ostro nasprotujejo, saj se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da jim bo Gradbinec prekopal zelenico za bloki in na njej postavil nove trgovine. Gradbinec o vsej stvari pravi, da na svoji zemlji lahko zgradi kar hoče, predvsem pa, da je njegovo razmišljanje popolnoma zdravorazumsko, saj bi tako iz svojega zemljišča lahko še kaj iztržil. Tu pa je po mnenju stanovalcev eden glavnih problemov. Gradbincu je bilo pred gradnjo blokov dodeljeno zemljišče, na katerem danes stojijo bloki. Po mnenju stanovalcev je Gradbinčeva lastnina zemljišča sporna. Kljub temu, da bo kmalu minilo trideset let odkar bloki na Kovorski cesti stojijo, lastniki stanovanj še do danes niso vpisani v zemljiško knjigo. Za vpis naj bi po Gradbinče-vih razlagah poskrbeli stano- valci sami, trenutno pa tega zaradi pravnega vakuuma na tem področju ne morejo storiti. Stanovalci trdijo, da je bilo celotno zemljišče vračunano v ceno, Gradbinec, da le ozek pas funkcionalnega zemljišča ob bloku. O tem bodo dokončno besedo zagotovo morale reči za pristojne službe. Iniciativni odbor krajanov Kovorske ceste je ob zaključku javne razprave osnutka zazidalnega načrta skupaj s svetom krajevne skupnosti v posebni izjavi posebej poudaril, da morebitno uresničenje osnutka pomeni Še dodatno zmanjšanje zelenih površin, ki jih je v urbanih središčih vedno premalo. Morebitna izgradnja bi bistveno poslabšala kvaliteto bivanja na Kovorski cesti, prav tako pa krajani dvomijo o upravičenosti izgradnje novih trgovskih kapacitet ob dejstvu, da je na Deteljici trgovin zadosti, i; p; * wr V/ poleg tega pa kompleks Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču nudi obilo možnosti za razvoj trgovine in podjetništva. Svet krajevne skupnosti je sprejel pobudo iniciativnega odbora, da razpiše delni referendum za področje Kovorske ceste, če od pristojnih služb ne bodo dobili odgovora. Medtem so se že sestali tržiški svetniki, ki so si bili enotni ob misli, da je zahteve kraja- nov potrebno podpreti, o saflii problematiki pa se še niso opredelili, saj bodo počakali na odgovore strokovnih služb-Za konec je treba omeniti, da bo morebiten razpis in izvršitev referenduma verjetn0 povzročil precej težav, saj }e. občinska volilna komisija, P je za tovrstne stvari pristojna pred časom odstopila. U. Spebar Nadaljevanje seje tržiškega Občinskega sveta Svetniki o glasbeni šoli Tržiški svetniki so kljub predhodnemu dogovoru, da se ponovno sestanejo šele septembra, v torek zaradi pomembnosti neobravnavanih točk nadaljevali s prejšnji teden prekinjeno sejo. Tržič, L avgusta - V torek so se tržiški svetniki sestali na nadaljevanju prejšnji teden prekinjene sedme seje občinskega sveta. Kljub predhodnemu dogovoru, da se svetniki ponov-no sestanejo šele septembra, pa je občinski tajnik zaradi pomembnosti preloženih točk nadaljevanje seje sklical že ta teden. Svetnike je najprej čaka la potrditev zvišanja vrednosti točke, ki je osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Ta se je v primerjavi z lanskim letom povečala /a 16,7 odstotka, za kolikor so se dvignile cene v gradbeništvu. Prenova Glasbene šole je že nekaj let ena glavnih tem v tržiški občini. Gradbeno obrtniška dela naj bi bila v glasbeni šoli končana do konca tega meseca, svetniki pa so na torkovi seji v ta namen tudi odobrili potrebna sredstva. Del sredstev bo zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, odobrena sredstva pa naj bi zadostovala za dokončanje vseh potrebnih gradbenih del. Fdino nerešeno vprašanje ostaja oprema glasbene šole, saj je nekaj stare neuporabne. Svetnikom je bilo pojasnjeno, da bo glasbena Šola lahko začela delati tudi s staro opremo, za nabavo nove pa naj bi k sodelovanju povabili tudi okoliška podjetja. Zadnja točka dnevnega reda, točka razno, ni prinesla bistvenih odločitev. Svetniki so sklenili, da namenijo del investicijskih sredstev za dokončanje gradbenih del na cestah Križe Pristava ter Lom -Potarje Sprejemanje predloga, naj bi s stavbami, ki predstavljajo nepremičnine kulturnega značaja, omejili možnost prometa, so svetniki zaradi raznih pomislekov in menda ne dovolj popolno izdelanega seznama objektov, so svetniki preložili. Sledilo je poročilo predstavnika Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana, ki pa konkretnih odgovorov o tem, kdaj če sploh kdaj se bo gradnja neprofitnih stanovanj na Mlaki, ni dalo. Med kopico vprašanj in odgovorov so se vrste svetnikov neprestano krčile vse do meje sklepčnosti, na tiste prave odgovore o tej problematiki pa bo treba še nekaj časa počakati U. Spehar V Bohinju kmečka ohcet z vasovanjem Ohcet ni več le igra Na ohceti se bosta čisto zares poročila Janez Grm iz Srednje vasi in Mojca Golja iz Jereke. Ribčev Laz - Turistično društvo Bohinj prireja ta konec tedna ? Bohinju tradicionalno kmečko ohcet z vasovanjem. Če so prireditelji vrsto let ohcet le igrali, je zadnja tri leta to tudi prava poroka, na kateri izbrani par sklene zakonsko zvezo. Letos se bosta na kmečki ohceti poročila domačina Janez Grm in Mojca Golja, ki sta se tudi edina prijavila na razpis turističnega društva. Ohcet se bo začela že v soboto ob sedmih zvečer s tradicionalno etnografsko prireditvijo, na kateri bodo člani folklorne skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice prikazali, kako so nekdaj po bohinjskih vaseh vasovah Za dobro razpoloženje bo skrbel nar- odnozabavni ansambel Am°v V nedeljo bo še priredjj0 kmečka ohcet, na kateri bo<> nastopili folklorni skup«?-KUD Triglav iz Srednje *f in DPD Svoboda iz B0/ hinjske Bistrice ter Gorenj*" ki muzikantje. Priredite- si bo začela ob štirih oopw!d^ Pri Agotneku v Stan Fu*11' odhodom od doma >nk0 nadaljevala s šrango, ?°T s v cerkvi sv. Janeza * prihodom na dom Pod s*a Pa še tole: Bohinjci P^V da vse kmečke ^nikakršne prirejajo po S»r" s< ji, izvirajo v Bohinju, kJe.1It,i že pred več kot trideset leti s pomočjo lončke oltovc pripravili prvo i°v no prireditev. • C.Z. V nedeljo ste vabljeni na Fojsko žago škofja Loka, 4. avgusta • Krajevna skupnost Skofja Loka - Mesto vabi v nedeljo, 6. avgusta, na odprtje Srvega dela ceste v sklopu asfaltiranja ceste tlrastnica veti Ožbolt, ki bo ob 9. uri na Fojski žagi. Otvoritvi bo ob II) uri sledila sveta maša v cerkvi na Svetem Ožboltu Po bogoslužju pa bo zabavna prireditev, imenovana "Semanji dan" Na njej vas bo zabaval ansambel Glas Slovenije Vsi vljudno vabljeni 9 Za obnovo doma župnišče nima denarja Bo župnišče oddalo ali podarilo ljudski dom Kranjskogorski župnijski urad je v denacionalizacijskem postopku dobil vrnjej ljudski dom, iz njega se seli knjižnica. Občina bo menda prevzela ljudski dom trajno uporabo, ga obnovila, se vanj preselila, lastnik pa ostaja župnišče. i r da btf Ko smo povpraševali, smo zvedeti, **• . njižnici na občini veliko bolje, kot JI ilo v ljudskem domu. Ima lepe, sv so ,t Kranjska Gora, 3. avgusta - Župnišče v Kranjski Gori je v denacionalizacijskem postopku med drugim dobilo vrnjeno tudi veliko stavbo nasproti župnišča, kranjskogorski ljudski dom ter trg pred cerkvijo. V stavbi je nekaj lokalov, tri stanovanja, tuje kranjskogorska knjižnica, nekdanja kinod-vorana pa je preurejena Župnišče se je takoj, ko je bila lastnina vrnjena, odločilo, da v stavbi preuredi kinodvoiano v majhno prireditveno dvorano, kar pa je stalo precej denarja - okoli 7 milijonov tolarjev. Teh sredstev pa /up nišče kljub prispevku sponzorjev ni moglo /brati. Nastalo je za 2 milijona in WM) tisoč tolarjev neporavnanih finančnih obveznosti. I/ ljudskega doma se jc pred dnevi izselila kranjskogorska knjižnica, ki je bila prej te mesec dni zaprta Preselili so jo skavti: v prostore kranjskogorske občine. Bili smo nemalo /atudeni čemu /daj spet selitev, s.i| je vendar knjižnica / veliko stioski in prostovoljnim delom pred leti temeljito obnovila svoje prostore ptav \ župnijskem ljudskem domu/ Zakaj se zdaj kar nenadoma ipel seli sekam drugam, čeprav res v svetle in lepe prostore poleg kranjskogorskega županstva' k bil ljudskem domu. Ima lept e enakih površin kot prej. Ze žc - a zakaj sc v resnici seli? Zato, ker je stavba zdaj župnijska in b v prostoru, kjer je bila le pred mesecem dni obnovljena knjižnica, Karitas Razen tega pa je s kranjakogorsKJJ ljudskim domom tudi takole občina vm bi že privolila, da bo ljudski dom V2«'* trajno uporabo Res je, da kraiijskogor*^ župnišče v nobenem primeru ljudski doma ne more adaptirati, saj nima dci ja, zato naj bi lastnik še naprej bi ost«1 do^ župnijski urad, občina pa naj ~. vzela v uporabo, ga v treh letih obnovi sc vanj preselila to pa, kar je zdaj vlO»JJ v sedanje občinske prostore. Pa pokrije« z najemnino . i;. Pravno zadeva še ni rešena - v n^JJjj lem primeru naj bi župnišče ljudski d občini podarilo, samo pa obdržalo dv< ano m prostore /a Karitas. . v Kakorkoli že: obnova ljudskega dom■ nobenem primeru ne bo poceni, sa| ) treba seliti tudi tri družine Kaj pa "n) > treh letih s kranjskogorsko knjižnico, m kar naprej seli. je pa tudi ume vprašan'.- " Sc DO DO t r o »i letih knj spet nekam selila? • DScdci ižnic» REPORTAŽA !*» svetovno srečanje prijateljev 2CV Spaček: not only a car, it is the way of life J^anj - Le delček svetovne spačkarske druščine, ki seje v zadnjem tednu julija družila na športnem letališču Skoke Pn Mariboru, se je v okviru krožnega popotovanja po Sloveniji, tako imenovanega "Raid Slovenija", v torek in ^do popeljala tudi po Gorenjskem (Kamnik, Skofja Loka, Železniki, Kropa, Šobec, Kranjska Gora, Vršič) letos po številu udeležencev nedvomno največja prireditev v Sloveniji, se je zbralo več kot 3000 ljubiteljev teh malih Citroenovih vozil, kj so se pripeljali iz 31 držav, tudi iz take eksotike, kot so napri-mer Južna Afrika, Kamerun, Bah-rein in Nova Zelandija. V šestih dneh druženja so počeli marsikaj, tekmovali v spretnostnih vožnjah, sestavljanju motorja (zmagovalca sta ga sestavila v manj kot trinajstih fantje smetarji Matic, P'čkov'c Jt. in Jim Morrison ob specializiranem 8n,etarskem spačku. "Raid Slovenija" je bil pravzaprav *aJtfjuček 11. svetovnega srečanja Prijateljev 2CV, ki so ga v zadnjem Julijskem tednu na športnem letališ-Y v Skokah pri Mariboru pripravili sl°venski spačkarji. Na srečanju, ki p spačkarji priredijo vsako drugo •eto. vedno v drugi državi in je bilo Predsedniški spaček s pregradno steno, televizijo, hladilnikom, petimi vrati. minutah), družabnih igrah, prodajali ssare in nove rezervne dele, take in drugačne spominke na temo spaček, obujali stara poznanstva in ga zvečer žurali ob rockerskih bandih. Pisana druščina tako raznobarvnih in na sto načinov predelanih avtomobilov: spačkov, dian, amijev, "piggvev" kot 2CV prijateljev od nekajmesečnega otroka do sedeminsedemdese-tletnega Francoza se bo čez dve leti zbrala na Nizozemskem, leta '99 pa v Grčiji. • Tekst in fotke: Igor K. ^v krajevni leksikon Slovenije f Ure Košir in Franci Petek postala Jeseničana WKi^evni leksikon Slovenije ima lepe zemljevide in lepe slike, vsebina pa je včasih netočna, opisi krajev pa silno Pi. Upamo si trditi, da je veliko slabši od petnajst let starejšega Savnikovega krajevnega leksikona. t'zenice, 3. avgusta - Pokli- med opisi cerkva in opisi CL*« je naša bralka s partizanskih bitk... Se pravi: BJOtke Bele in se zelo razje- stari krajevni leksikon Slove-WPri Driavn> založbi Slo- mje iz leta 1968 naj bi tedan-iyh sem kupila Krajevni jemu času ustrezno vseboval RS?n s,ov«mje, ki ga je ta opise partizanskih bitk, zdaj pa H °*b» izdala letos. Leksikon so to razmerje popravili In KTi kar 23 bw>č tolarjev... naprej pri leksikonu so sode-C, ,ePo in prav, če bi bil lovah številni učitelji geogra O0v*n in kvaliteten, ven- fije s spoštovanja vredno ^m iskala v njem svojo natančnostjo.. In še: opisana o> Koroško Belo, sploh ni so naselja, ki uradno veljajo za E H***. Kaj takega! Koroš- samostojna naselja.. Z zanimanjem smo nato pogledali, kakšno je to »ažurni bili zgroženi! Je sto,etje stara fara, z NaJ takoj'* povemo, da sta sploh trdnega in do jutri veljavnega? Nič. Že jutri se lahko zgodi, da bodo občine na novo oblikovane in naselja se bodo spet priklapljala in odklapljala - tako do konca in naprej in po tako muhastih kriterijih, ki jih uprizarja naša politika, lahko vsako leto lahko pripravijo nov slovenski, krajevni leksikon.A zanimiva presenečenja šele pridejo! Kaj piše za Jesenice' Kar veliko. Med drugim se je zdelo avtorju zanimivo v krajevni leksikon zapisati, da je na SjJjO Že nekaj let na- . Javornik in Bela priključena Je p3? mJe zato na stcviine b^iKKi TkraJanov krajevna \ J« Javornik - Korošk m ln v|°žila ustrezen ugo-I ,aJ;redlog za spremembo in pri upravi Jesenice, skupnost si torej ter *2 eva in upajmo, da bo s In ,uh Vser Mi , "rtav"C naložbe Slo-m n* Jesenicah z ljubezni- ------• - ~i-----"" C, .Privoljenjem mlade WaJalkc mal° Pokukali v ta g »ekiikon. čeprav smo že ffel vedeli, da Koroške Rj.«1 Javornika v njem ni -I|lh uradno ni. ^ >akalo nas je piesencčenj. 1 ,! rt-'s! V uvodu najnovejše-SJJ*i«Vnega leksikona Slo-Bffi« W ga ]c izdala Državna E 1 Slovenije, avtor >Cnc ^sede med drugim Kll?» W sicei izhajali tudi "£,lhl lcl starega krajev-Sk ,kona dr Romana »eda ' V Pa so opise krajev I ' i,k«uahzirali oziroma, \l,t ' P°datke ažurirali, 0 popraviti Vse lepo in prav, da so vzeli uradno veljavna naselja, čeprav bi bilo stokrat bolj prav. ko M vzeli drug kriterij. Kaj pa razmerje je v tej naši lokalni samoupiavi Jesenicah voda Julijana, med zanimivimi možmi pa: »Na Jesenicah je veliko športnikov, med drugim so se tu rodili Albin Felc, Jure Košir, Alenka Dovžan in Franci Petek, znan pa je tudi pisatelj Pavle Zidar! Pod prvič: pisatelj Zdravko Slamnik ali Pavle Zidar se je rodil na Slovenskem Javorni-ku, naselju, ki za leksikon sploh ne obstaja. Albin Felc in Alenka Dovžan sta se res rodila na Jesenicah, v nobenem primeru pa nista jeseniška športnika Franci Petek in Jure Košir! Razen.. Razen če niso šli v jeseniško bolnišnico, a po tej logiki kraja rojstva bi moralo biti pod Jesenice navedenih tri četrt slavnih gorenjskih športnikov. Pogledali smo pod Mojstrano in za Mojstrano piše: v Mojstrani, ki ima - mimogrede - zaselka Šraj, Ros in Peričnik - prebivata Jure Košir in Alenka Dovžan. Torej se je Košir rodil na Jesenicah, v Mojstrani pa prebiva! Kaj bi rekli njegovi zvesti športni navijači za čistokrvnega rojaka Jureta iz Mojstrane, si lahko samo mislimo! In kaj, recimo, piše za Dovje? Nič posebnega, le da je na Dovjem župnikoval skladatelj in gornik Jakob Aljaž. Star Savmkov leksikon pa ne neha naštevati. Z Dovjega so bili doma slavni možje: Janez Brence, Gregor Jakelj, Klemen Janša, Janez Klančmk... Poglejmo še v Vrbo. Po novem leksikonu je Vrba vas v Deželi v najsevernejšem delu Ljubljanske kotline. Vrba ni nobena vas v Deželi, ker Dežela krajevno ne obstaja, tako so popisovalcu na terenu rekli samo domačini. Vrbo »odrajtajo« s Prešernom, medtem ko Savnikov leksikon zelo imenitno opiše zgodovino. Za Smokuč le k m kon pravi, da je v Radovljiški kotlini. Kakšni Radovljiški kotlini? Prvič slišimo za neko Radovljiško kotlino! Če boste pogledali pod KrarTjsko Goro, boste lahko izvedeli, da je tam doma Van-dot in da je Kekec nekakšen simbol kraja ali nekaj takega! Še dobro, da pisec ni napisal kaj o divji jagi in Pehti pa Bedancu, če se mu ne zdi vredno omenjati naslednjih slavnih mož, ki jih našteva Savnik: Franjo Kogoj, znanstvenik, Josip Lavtižar, pripovednik, Janez Mencinger, narodo-pisec, Simon Robič, prirodoslovce, Janez Smolej, prevajalec. Saj nismo upali naprej preverjati, kajti naše ugotovitve so bile naslednje: zemljepisno netočno, kar pa je aktualizirano, je borno in tudi večkrat -napačno! Malo o tem, malo o onem, pa ima vsaka vas par vrstic! Piše, da so v vseh okoliških krajih Jesenic ljudje zaposleni na Jesenicah. Od kdaj pa? Na Jesenicah sploh ni več nobenih delovnih mest. Vsi kraji v Zgornjesavski dobni pa so izhodišče in še enkrat izhodišče za ture. Pripišejo še nekaj aktualnih športnikov in -konec!Brez zamere - ampak to je silno boren krajevni leksikon! Brez kakšne posebne škode za »ažurnost« bi raje Državna založba ponatisnila imenitni Savnikov leksikon -bi že prebavili tistih par vrstic neustreznega razmerja med cerkvijo in partizanščino! Imeli bi pa priročen, imeniten leksikon, kajti v novodobnem niso dosledno izpuščali le »partizanščinc«, ampak prav vnemarno tudi marsikaj drugega. Dogodilo se jim je, da so v primerjavi s starim leksikonom izpustili kar strokovnost in kvaliteto. • D.Sedej Razvoj podeželja tudi pod Krvavcem Ambrož pod Krvav* cem, 1. avgusta * V vasici Ambrož, ki leži na nadmorski višini 1084 metrov, se je od 17. marca letos začel odvijati uvajalni del projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Do sedaj so imeli izvajalci projekta, Projektivno podjetje Kranj že šest srečanj in zanimivih predavanj priznanih strokovnjakov s krajani Ambroža. Projekt vodita dipl. ing. gradbeništva Tadej Markič in Andreja Koželj, višja upravna delavka, podprla pa ga je tudi občina Cerklje na Gorenjskem. Ob tem projektu pa je treba omeniti nekatere akcije, ki so jih že izpeljali oziroma so v teku. Markirali oz. označili so peš pot iz vasi Grad do Ambroža pod Krvavcem, s tem pa so povezali tudi sosednje gorske vasi, predlagali so izdelavo počivališč in kažipotov, kot tudi predlog zloženke oziroma prospekta v velikosti 26 krat 42 centimetrov. Vaš-čani pa predlagajo ustanovitev Turističnega društva Ambrož. Posamezne kmetije pa si je ogledal tudi arhitekt in predlagal idejne rešitve apartmajev. Naslednje srečanje bo na Ambrožu pod Krvavcem b.o. 1. septembra ob 20. uri. V obnovljeni cerkvici na Ambrožu pa bo v septembru koncert dekliškega pevskega zbora Andrej Vavken iz Cerklje pod vodstvom dirigenta prof. Damijana Močnika. * Janez Kuhar Nov šolski kombi Cerklje na Gorenjskem, L avgusta - Občina Cerklje na Gorenjskem je pretekli mesec izdala več javnih razpisov, s katerimi bo poiskala najugodnejšega izvajalca del. Tako so oddali dela za geodetsko odmero odseka in izdelavo elaborata rekonstruirane ceste Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem v dolžini sedmih kilometrov. Razpis je bil tudi za menjavo oken v osnovni šoli Davorin Jenko Cerklje. Menjava oken mora biti končana do konca meseca avgusta. Na podlagi razpisa občine Cerklje pa so te dni nabavili za potrebe prevoza Šoloobveznih otrok iz Stefanje Gore nov šolski kombi znamke Renault. • Janez Kuhar Vse več pohodnikov Zalog pri Cerkljah, 1. avgusta - Planinska sekcija Komenda, Okrepčevalnica Marička iz Zaloga pri Cerkljah in gostilna Pavlin iz Šenturške Gore so pred mesecem dni pripravili prvi pohod po markirani planinski poti iz Zaloga do Šenturške Gore. Zaloška planinska pot, ki je dobro označena, dobiva v teh dneh vse več pohodnikov, Zalog pa je tako s to potjo vključen v vseslovensko planinsko pot. • Janez Kuhar ZANIMIVOSTI Z Alpetourjem na morje v Poreč ali kako k vožnja z avtobusom lahko tudi prijetna Dolžina vožnje je odvisna od prometa in zastojev Kadar mi je kdo omenil, da se je na morje peljal z avtobusom, sem vedno najprej pomislila na vročino, dolgo vožnjo in gnečo. In ko sem se prejšnji petek sama odpravila na takšno pot, sem imela podobne pomisleke. Toda čakalo me je prijetno presenečenje.^ Avtobus je bil dobro opremljen in klimatiziran, Šofer Jože Soba in sprevodnik Stane Zaplotnik pa zelo prijazna. Pot do morja je kar hitro minila. V petek, 28. julija, sem vanjem, saj je bilo konec morala ob 11. uri biti v Poreču, kjer so v Zeleni Laguni v hotelu Lotus "Plavi" pripravili tiskovno konfer- tedna in takrat se običajno proti morju zgrinjajo trume turistov. V Koper smo prispeli ob —i— ----- w enco Za hrvaške in slovenske pol devetih, tako kot piše na novinarje. Hotel so namreč voznem redu. Od tam naprej prenovili in en teden pred pa je bil promet gostejši in tiskovno konferenco ponov- zrak bolj vroč. Za prvo ni bilo no odprli. pomoči, pri drugem pa je pomagala klima, s katero je Ker nisem imela svojega bil opremljen avtobus. Od prevoza, sem se stežka odlo- tam naprej smo se na slovens-čila, da grem na pot z avto- ki strani ustavili še v Izoli, busom. Tako sem se na Strunjanu in Portorožu, kjer avtobusni postaji pozanimala je izstopila tretjina potnikov, za vozni red in ugotovila, da Naslednji postanek pa je bil Alpetourjev avtobus pripelje že na hrvaški meji, kjer pa v Poreč ravno ob pravi uri, in smo se na srečo zamudili le če bo vse po sreči, ne bom slabih deset minut, potem pa zamudila tiskovne konfer- so nas spustili naprej. Naš ence. Zato sem si rezervirala prvi postanek na HrvaŠkem povratno vozov/iico, pri na- je bil v Umagu, do koder smo kupu katere pri Alpetourju nudijo 20-odstotni popust. Izvedela sem, da njihovi avtobusi ne vozijo vsak dan samo v smeri Kranj - Poreč, ampak tudi Bled - Piran. Tudi v obratni smeri lahko dobite prevoz vsak dan. Ti dve liniji obstajata že vrsto let. Tako sem se v petek zjutraj znašla na postaji v Kranju, kjer mi je prijazen sprevodnik Stane Zaplotnik povedal, da ne more zagotovo reči, al si nabrali kakih 20 minut zamude. Iz Umaga smo pot nadaljevali do Pinete in Novigrada, od koder nas je do Poreča ločilo še deset minut vožnje. Tja smo prispeli s pol ure zamude in tam so izstopili Še zadnji potniki Ker je bil šofer potem namenjen v Zeleno Laguno, je bil pripravljen peljati tja tudi mene, toda na postaji nas jc prestregel gos- -----.-- —o---• — • ——., i j ----- j- i----—c e»~" bomo v Poreč res prispeli ob pod Andrej Otruba, ki je 10.20 h, kot piše na voznem skrbel za slovenske novi- redu Rekel je, da jc vse narje, ki so prispeli na tiskov odvisno od prometa na cesti BO konferenco, in od zastoja na meji. In tako se nas je kakih 15 potnikov točno ob 5 40 odpeljalo proti morju. Naša prva postaja je bila v Glede moje izkušnje "z avtobusom na morje" latiko rečem, da so Alpetourjevi avtobusi dobri in osebje pri- « * —t j----- > -----—----j r Ljubljani, kjer se je avtobus jazno, kar je že lahko povod do konca napolnil, in potem za to, da vožnja hitreje mine smo nadaljevali pot proti Kopru. Na avtocesti ni bilo prometa in zastojev, kljub našim nasprotnim pričako- Torej, če nimate svojega avtomobila, vam priporočam-potovalno agencijo Alpetour. * Polona Oman Mladi Slovenci iz Argentine spoznavajo Slovenijo Lepša kot v slikah staršev in starih staršev Kranjski župan Vitomir Gros je v sredo popoldne sprejel 31 maturantov slovenske srednje sole iz Buenos Airesa Kranj, 4. avgusta - S pesmijo Slovenec sem je Kranjski kvintet v sredo popoldne v Mestni hiši pozdravil 31 mladih rojakov iz daljne Argentine, ki po končani slovenski srednji šoli spoznavajo domovino svojih staršev in starih staršev. Kot 1'e v svojem nagovoru dejal lanjski župan Vitomir Gros, so časi, ko so bili nekateri Slovenci nezaželeni v lastni domovini, zdaj mimo. Smo en narod, imamo iste korenine, zato bi morali še bolj sodelovati med seboj, ne glede na to, na katerem koncu sveta živimo. Alenka Magister "Ko sem bil pred tremi leti na obisku v Argentini, srednji šoli pa mlade sonar-me je presenetilo, kaj vse so odnjake učim slovenskega vaši starši tam ustvarili. Upam, da boste tradicijo svojih očetov in mater prenašali tudi na vaše otroke in vnuke," je zaželel Vitomir Gros in poudaril predvsem potrebo po tesnejših poslovnih stikih slovenskih izseljencev z matično domovino. jezika, v katerem sem se sama izobrazila. Delam prostovoljno, brezplačno. Začnemo pri štirih letih z vrtcem in nadaljujemo prek ljudske šole v srednjo šolo do 17., 18. leta. V slovenski šoli se učimo slovenski jezik in zgodovino, zemljepis, ver- Marjana Jelene mo peto leto. Pot si plačamo sami. Prvi teden smo preživeli vsak pri svojih sorodnikih, po stem imamo tri tedne časa za skupno spoznavanje Slovenije in zamejstva. Sama sem bila v Sloveniji prvič pred osmimi leti pri sorodnikih. Slovenija je taka kot so nam jo že od otroških let slikali naši star- Skupino 31 mladih rojakov iz Buenos Airesa po Sloveniji spremlja Alenka Magister. "Po očetovi strani sem Gorenjka. V Buenos Airesu poučujem geografijo v srednji šoli, v slovenski ouk in svetovne nazore. Letos je slovensko srednjo šolo v Buenos Airesu (šole so tudi po provincah) končalo 32 dijakov, na obisk v Slovenijo jih je prišlo 31. Skupina je ena največjih doslej. V Slovenijo prihaja- ši. Do nje so nam vcepili ljubezen, ki jo čutimo." Marjana Jelene, ena od maturantk: "V slovensko srednjo šolo smo hodili ob sobotah, prek tedna vsak od nas obiskuje svojo argentinsko srednjo šolo. V Slo- G. Sinik Gregor Modic veniji smo si doslej skupaj ogledali Ljubljano, Škocjanske in Postojnsko j«** bili smo na Koroškem, * Kranj smo prišli danes ■ Škofje Loke. Slovenija je še lepša kot sta mi J° prikazovala mama Gorenj' ka in oče Dolenjec. ft*j* sem tu, upam, da bom *e kdaj lahko prišla." Gregor Modic: '"MoJ* mama je doma iz Logatc*' ata z Iga. V Sloveniji sem b» prvič 1992. leta pozimi. Z** lena mije bolj všeč kot bel* Ko sem bil pri sorodnikih Logatcu, sem skozi ok»° videl zelene gozdove, trt*" nike, planine, v Buenos A«*" esu vidim samo ceste avtomobile. Čutim «1° venske korenine. V Burno* Airesu pojem v pevske"11 zboru, na slovenskih Pr0 j-vah včasih recitiram."MHc rojaki bodo v Slovenij1 dva tedna, med d^'j, nameravajo osvojiti tud' v Triglava. Kranjski *»PJJ Vnomir Gros jim J^V spomin izročil knjižice nik po Kranju in k»*J5 izšle ob stoletnici poStj!^,,,,, Aljaževega stolpa na Tfl£ vu, maturantje pa so B* poklonili Almanah, ^i £ vori o begunstvu in ju njihovih staršev ter sta staršev • H. Jelovčan, f°l ' Javno vprašanje ministrstvu za zdravstvo Mladega Amerja Sodje ni več Starša umrlega Amerja Sodja sprašujeta ministrstvo za zdravstvo: kako je mogoče, da se izdajajo zdravniška spričevala za vožnjo z avtomobilom neozdravljivo bolnim ljudem? Bohinjska Bistrica, 3. avgusta - Julija smo pisali o parkirnini, cestnini in mostnini v Bohinju in ta prometni režim poskusili na lastni koži. Med preizkušnjo parkirnega režima v Bohinju nismo naleteli le na parkirne mojstre, ki bi zahtevali od nas le denar in še enkrat denar, srečali smo se tudi s fantom, ki je bil po naši oceni med vsemi najbolj prijazen, če ne prav dobrosrčen. Takole smo tedaj o njem napisali: »Ustavimo se na Naklo vi glavi. Fantič, parkirni mojster, sedi v senci in nas opazuje. Eden redkih parkirnih mojstrov je, ki v Bohinju ni kar planil k avtomobilu in pokasiral tisti hip, ko smo izstopili iz avtomobila.« Takole je tekel pogovor: Se gostje kaj pritožujejo, ker morajo tu plačevati parkirnino? »Niti ne. Danes sta bila samo dva. Plačala sta in nič nista rekla,« je dejal fantič. Kaj pa, če nimam denarja za parkirnino? »Saj je vseeno. Tam gor, k tabornikom avlo zapeljite, pa boste zastonj parkirali Saj vas taborniki ne bodo nagnali« Ob taki dobrodušnosti fanta na parkirišču nam je kar sapo vzelo Fant je bil 16 letni Amer Sodja, dijak trgovske akademije v Ljubljani, s katerim smo se tedaj pogovarjali še o drugih rečeh In zaključili: tale poba je pa neverjetno simpatičen in prijazen. Nista minila dva tedna, ko nas je poklicala Enesa Sodja i/ Bohinjske Bistrice in jokajoč ickla: »Sem mama tistega fanta, ki ste ga srečali v Bohinju in zanj napisali, kako da je prijazen in dobrodušen...« Aha smo pri priči potni« slili Fantu smo storili hudo, ker smo odkrito zapisali, da bi nas spustil kar brez plačila parkirnine! Delodajalec ga je oštel, morda celo nagnal m zdaj je brez honorarnega zaslužka! čepnrv nismo navedb njegovega imena, se je leveda vedelo, kdo je. »Ne,« je rekla mama Fn-eta »Sporočam vam MM to, da je ta prijazni funt, kot ata napisali - umrl. Ni ga več!« Kako umrl? »Umrl je, v avtomobilski nesreči. Naš Amer je umrl -po> ožila ga je voznica, ki je imela napad epilepsije! ~ V naselju Savica je prejšnjo soboto Amer Sodja sedel na moped, da bi se odpeljal domov po končanem delu. Nasproti mu je pripeljala voznica, ki je po izjavi sopotnice kar nenadoma dobila silovite krče, pene na usta in je, namesto da bi zavirala ali nadaljevala / /merno vožnjo, pritisni la na plin. In povozil.i Amirja! Njegova mama F.ncsa pravi »Lepo vas prosim, objavite našo prošnjo! / možem po tem tragičnem dogodku in izgubi najinega sina ne misliva nikogar obtoževati in voznice, ki je zakrivila smrt, tudi ne sodno preganjati, /mogla je dovolj poguma, da je prišla k nama in nama izrekla soJal-je in obžalovanje, da se je to zgodilo. Že osem let se menda zdravi za epilepsijo in obljubila nama je, da nikoli ne bo več sedla za volan! Zelo resno p| javnosti, predvsem ministrstvu za ti a zdravstvo, postavljava vpra- Sanje. Povejte - kako je mog«**' 1 se izdajajo zdravn**** spričevala za vožnjo z ijjf BaobttOBB neozdravljivo b°'' ■I«? Saj niso sa«11* epileptiki, so tudi še dnitf* bolezni, pri katerih čisto nepričakovano boln^ »bide slabost in nad s***0* nima več nobenega nadiot*' Poslušava poročila o *n,r<" j. bova .hi nesrečah in se nenadomestljivi A me vala na cesti, ki so neozdra* bolni? adonicsfijivi ^;u(,i : koliko pa je t»k,h JjjvlJ d* Kako je sploh m©*0***^ voznici, ki je do sni ie»» ih povo/ila Amerja, p<> "J , besedah zdravniki reki«. - »P-.d..H? "diiioin ne more /goditi Zalo kol prizadeta ki fj BfUbila lastnega otroka i" v preprečitev nadaljnjih V0' dobnih primerov post***}*' pristojnemu minis»>1u' javao vpraianjv: odgovori^ prosim, kako jc mogoče. * •>» to dogaja'- • f). Sedej i OGLASI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA Pre§ernova 4, RADOVLJICA TEl/FAX (064) 714-042 KOPALNIŠKI BLOKI IZ UVOZA SANITARNA KERAMIKA - DOLOMITE • KOPALNE IN TUŠ KADI • KABINE IN ARMATURE NA ZALOGI velika izbira italijanskih • KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST GRANITOGRES PLOŠČICE ZA TERASE, BALKONE KUPLJENO BLAGO VAM BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA VAŠ DOM ! DELO mrija AUSTRMA/ * mobitel 6 XIII. Festival Radovljica 1995 Q, sobota, 5. avgust 1995 l>.00, Sivčeva hiša, otvoritev razstave Britanskega sveta Fairest Isle - Purcell, . Drvden in njun čas i ~, 5, Linhartov tre, otvoritveni spektakel z ognjemetom, režija Matija Milčinski 00 21 15, Graščina SARBAND (Bremen) & MLADINSKI ZBOR OSNABRUCK RADIO Projgram: Rdeča knjiga samostana Montserrat (14. stol) v Ljubi'- • POSLOVNI VAL Ur h ,ani: sreda'9 avgust 1995 ob 20.30, Frančiškanska cerkev Pr^i P''a(-a Festivala Radovljica je peneče vino Valvasor, rodaja vstopnic: Emona Globtour (Maximarket), tel.: 061/ 213-912, 213-843, 213-912 Inf °nnacije: Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/ 715-300 Klemen Ramovš Management, tel : 061/ 125-33-66, 064/ 715-228 Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Predilniška cesta 16, Tržič BPT Tržič skrbi za gospodinje: GOSPODINJE, GOSTINCI, VAM JE LIKANJE NADLEŽNO, ODVEČ? BPT Tržič je rešila ta problem, izdelali smo laneno-bombažno posteljno perilo - sirsack, ki ga po pranju NI POTREBNO LIKATI. Kje ga dobiti? V Trgovini BPT na Deteljici, kjer vam od jutri, 15. 7., do 15. 8. 1995 nudimo 20 % popust na konfekcijske izdelke: posteljno perilo (bombaž in lan), lanene in bombažne prte, bombažne kuhinjske krpe. Po ugodnih cenah nudimo tudi kopalne brisače, metrsko blago ter kilogramske ostanke. Plačilo je možno tudi z več čeki. Zakaj ne bi prišli v Trgovino BPT na Deteljici in si ogledali artikle z novimi vzorci, ki vam bodo všeč, pa še prijazno boste postrežem. rfC77X J A V KRANJU, V RADOVLJICI, NA BLEDU IN V TRŽIČU NAJAMEMO ALI KUPIMO LOKAL ZA ŽIVILSKO TRGOVINO VELIKOSTI OD 100 D0150 m2, PISNE PONUDBE POŠLJITE NA PODJETJE J A TA MESO HLADILNIŠKA 37 61260 POLJE PRI LJUBLJANI GORENJSKI GLAS • 8. STRAN OGLASI PRODAJNI RAZSTAVNI SALON TV VIDEO HI-FI SONY DENON ONKVO ALTEC L ANS IN G MBOUART MTX STREET VVIRES BANDRIDGE TECHN1CS JVC PIONEER BLAUPUNKT HITACHI GRUNDIG PHILIPS NOVO V KRANJU OD 1. AVGUSTA DALJE KRANJ, Ljubljanska C. 1a, tel.: 064/225-531 ZA HOTELOM JELEN Del. čas; od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure PLAVA LAGUNA ■ KUUB NEKATERIM ČLANKOM O ISTRI V DNEVNIH ČASOPISIH POČITNICE V PLAVI LAGUNI V POREČU NISO DRAGE! CENE POLPENZIONA V OBJEKTIH B KATEGORIJE: Paviljoni Bellevue 40.- DEM Hotel Turist 43.- DEM Hotel Lotos Lila 46.- DEM Hotel Delfin in Albatros 53.-DEM Obnovljeni Hotel Plavi 58.- DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 90% DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: Bellevue (3 osebe) 86.- DEM Astra (4 osebe) 113.- DEM Citadela (5 oseb) 130.- DEM Vile Spadiči (6 oseb) 136.- DEM PA ŠE NEKAJ KONKRETNIH INFORMACIJ O CENAH: Kava 1,10 DEM Kolači 1,80 DEM Pivo 0,5 I 3,40 DEM Špageti od 4,50 DEM Vino 1 I 9.00 DEM Pizza od 5,90 DEM Naravni sokovi 2,50 DEM Ražnjići 8,80 DEM Kola 2,50 DEM Lignji 9,90 DEM Sladoled-kepica 0,70 DEM Zrezek od 9,90 DEM Poh)Q MVMMMl pnporočvno tudi drugo /lofeie In svtoktmp*. Prepričajte te o ftvaftetf našit storit** In pmtmonalnottL INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja al pa Plava laguna, Poreč Tel.: 00 385/52/451-822, 410-202 Faks:451-044 ŽELIŠ FOTOAPARAT NKON ALI KODAK? FOTOGRAFIRAJ! GLAS A n H LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel.: 064/ 221-112 IZBIRATA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO NA TEMO "POLETJE". * A Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno -skratka cool, cool fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali Sk. Loki) pošlješ na naslov: Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1 a, 64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonjen žreb in boš izžreban za eno od tolažilnih nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov in še in še tolažilnih nagrad! čipke za Angelo, Marijo in Meri V Glasovom žrebalnem bobnu je bilo včeraj ob 8. uri 1850 kuponov z rešitvami nagradne križanke TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŽELEZNIKI, objavljene v Gorenjskem glasu ob začetku 33. ČIPKARSKEGA DNEVA v Železnikih. Skoraj vse prispele rešitve (komisija je našla le tri kupone z napačno vpisano rešitvijo) so bile pravilne - nagradno geslo, ki ste ga sestavili iz črk z oštevilčenih polj, je bilo: DOBRODOŠLI NA ČIPKARSKEM DNEVU V ŽELEZNIKIH. Izžrebanci; 1. Angela PESJAK, Zgornja Lipni-ca13, Kamna Gorica; 2. Marija BOHINC, Trboje 26. Kranj in 3. Meri ČADEŽ. Hotavlje 62, Gorenja vas (prejmejo prelepe unikatne Čipke, ki jih podarja Turistično društvo Železniki); 4. - 6. nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti po 1.000 SIT: Anica SONC, Titova 20, Jesenice; Stane JARC, Po-dlubnik 78, Skofja Loka in Stanka UDIR, Kalinškova 29, Kranj. Glasovi zanimivi poletni izleti V Medijske Toplice, v Celovec... L Čez natanko teden dni (v petek 11. avgusta) se odpro vrata letošnjega ie 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju. Dan zatem, prihodnjo soboto, pa se na oni strani Karavank odpro vrata Celovškega sejma (letošnji bo še 62. po vrsti). Za ljubitelje sejmov bomo v sodelovanju s Celovškim sejmom v ponedeljek, 14. avgusta, pripravili poldnevni avtobusni izlet v Celovec na sejem. Odhod bo dopoldan ob 10. uri iz Kranja (v Srimeru večjega števila prijav bo avtobus začel pot v kojji Loki, glede na število prijav lahko tudi na Jesenicah ali v Radovljici) in spotoma ustavil v Tržiču. Spotoma bo med izletom priložnost za nakupe in dovolj časa za temeljit sprehod po sejemskih paviljonih v Celovcu. Okrog 19. ure bo povratek na Gorenjsko. Cena tega sejemskega "shopping" izleta (ki vključuje vstopnino, prevoz in popotnico) je 1.600 tolarjev po osebi; ZP naročnike Gorenjskega glasa samo 1.250 tolarjev, tP naše naročnike s plačano celoletno naročnino 1.000 SlT. Za otroke do 15. leta enotna cena 900.-STT. Vse ostale informacije in prijave za izlet 14. avgusta na CELOVŠKI SEJEM: po telefonu 064/ 223 - 444 ali 223 - 111. 2. Na enak način se lahko prijavite tudi za zadnji letošnji poletni Glasov izlet v Celovec, ki bo na prvo septembrsko soboto (2. septembra). Prijave za kombiniran avtobusno ladijski izlet na avstrijsko Koroško (z ogledom Mini' mundusa) sprejemamo do zasedbe sedeiev v razpoloilji' vih avtobusih. Prostih je le še nekaj sedeiev! 2SI septembrski Glasov celodnevni izlet na avstrijsko Koroško prijave sprejemajo tudi v Turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Kranjska Gora, Radovljica m Skofja Loka. Avtobusi bodo 2. septembra zjutraj odpeljali Z Jesenic (v primeru večjega števila prijav je moten odhod tudi iz Kranjske Gore), Žirovnice, Lesc ter Radovljice; iz Škofje Loke; iz Kranja in iz Trtica - ravno tako bo ntt povratku. Cene zadnjega letošnjega celodnevnega Glaso-vega izleta z avtobusom + ladjo po deteli jezer, avstrijskem Koroškem: samo 3.200 SIT na osebo. Za naročnike Gorenjskega glasa ter dmUnske člane le 2.600 SLT i* Zgolj 2.400 StT za naročnike Gorenjskega glasa ' plačano celoletno naročnino. Za otroke do 15 leta jf cena enotna: 1.900 tolarjev (ker je v programu izleta tudi Minimundus, bi bil ta Glasov izlet kot nalašč darilo mladim bralcem Gorenjskega glasa ob začetku nov&*. šolskega leta. Torej: starši in drugi sorodniki - ideja, podariti na prvo soboto v novem šolskem letu!). 3. Pojasnilo: za Glasov izlet z avtobusom + ladjo ^ avstrijsko Koroško jutri, 5. avgusta, zaradi zasedenosti t nekaj časa ne zbiramo več prijav. Zato vsem, ki se zo ta nepozaben izlet še niste odločili, torej priporočam čimprejšnjo rezervacijo sedeta za edini septembri termin (torej na prvo septembrsko soboto, 2. 9.), ko o0 Glasov izlet na avstrijsko Koroško zadnjič letos. Glasova izleta v Mediji Toplice (12. avgusta) in na Veliki Klek m Grossglockner 4. In kaj še pripravljamo? Toplice (12. avgusta) in na K. (14. avgusta). Tudi za ta dva izleta rezervacij oZ*£ J ne sprejemamo več, ker sta avtobusa zasedena. Pat P* bomo zaradi velikega interesa za obisk Velikega * c tudi septembra pripravili Glasov izlet z avtobusom " 2571 metrov nadmorske višine po slikoviti Alpski CgJ In ker je september najlepši mesec za izlete, ko je z ^0 lepo na morju, bomo v prihodnjem mesecu - te"aJ J? -a-vsaj malce polegla gorenjska sejemska vročica - P^P ^ vili dva lepa Glasova izleta v hrvaško Pf^^v^L^ mondeno Opatijo in v priljubljeni Poreč v Plavo lagu* O datumih vseh treh septembrskih izletov bomo pr°v časno vse objavili 111111111111111 foto bobnar ranj KONICA FILM (2 kom) 135/ 24 +CD ro2yfjow0 btezplaatol KODAK E kspa£& Fotografiraj, zabeleži svoj najzanimivejši motiv! Najbolj odštekan trenutek! Sodeluj v nagradni igri, bodi naj!!! SI 1*1 It CENA 1699,00 Razvijanj* filmov In Motava fotografij i i i i i i i ■ ■ i i i ■ ■ i AKTUALNO Zapleti pri uresničevanju "smetarske pogodbe" Cesta "čaka" na Radovljiška občina obljublja, da bo poravnala vse obveznosti iz pogodbe; Črnivec - Pogodba med vaščani Črnivca, občinami Bled, Bohinj in Radovljica ter Komunalo Radovljica o začasnem odlaganju odpadkov na deponijo na Črnivcu med drugim predvideva, da bodo občine in Komunala kot odškodnino za dosedanje 14-letno odlaganje odpadkov do konca letošnjega leta v celoti uresničile dogovorjeni program krajevne skupnosti Brezje, ki obsega asfaltiranje ceste od Grilčeve hiše na Črnivcu do križišča pri pokopališču na Brezjah, obnovo in asfaltirale ceste, ki poteka vzporedno i glavno cesto, od Podvoza za Radovljico do smetišča (do vrha Broščarje-vega klanca) ter sanacijo in ureditev okolice smetišča. Po predračunu Cestnega Podjetja Kranj bi asfaltiranje prvega cestnega odseka stalo 4,3 milijona tolarjev, posodobitev drugega pa skupaj z odsekom, ki sega na območje krajevne skupnosti proračun m javni razpis Nedosledno spoštovanje pogodbe V krajevni skupnosti Brezje poudarjajo, da podpisnice pogodbe ne spoštujejo dosledno pogodbenih obveznosti. Pogodba določa, da bodo občine oz. Komunala hišam na Črnivcu nakazovale mesečno odškodnino za čezmerno obremenjevanje okolja v znesku 250 mark do 10. v mesecu, Komunala pa jo je nakazala šele 20. julija oz. takoj, ko je dobila denar od občine Radovljice (blejska in bohinjska sta ga zagotovili pravočasno). Da deponija ni sproti zasuta s prekrivnim materialom, kot določa pogodba, so predstavniki Komunale in krajevne skupnosti Brezje ugotovili tudi ob skupnem ogledu 10. julija. Zasipavanje je delno zastalo tudi zaradi delovne nesreče. Po oceni predsednika sveta KS Brezje je višina zgornje etaže odpadkov ie presegla višino okoliškega terena, kar naj bi bilo tudi v nasprotja z določbami pogodbe. problem pa je v tem, da še vedno nima proračuna. nost" in da je zato asfaltir- grobi asfalt," je povedal Ja- Mošnje, 3,6 milijona tolarjev. Kot je povedal Jakob Lan-gus, predsednik sveta krajevne skupnosti Brezje, se pri uresničevanju pogodbenih obveznosti zapleta. Komunala in cestno podjetje sta cesto od Grilčeve niše do križišča na pokopališču na Brezjah pripravila za asfaltiranje, dogovorjen je bil že tudi datum asfaltiranja (26. julij), zapletlo pa se je, ko je cestno podjetje od naročnika del zahtevalo jamstvo za plačilo. Krajevna skupnost Brezje je opozorila župana radovljiške, blejske in bohinjske občine in Komunalo, da "objekti na cesti, pripravljeni za asfaltiranje, predstavljajo veliko prometno oviro in nevar- anje nujno; zagrozila pa je tudi z zaporo smetišča, če podpisniki pogodbe ne bodo izpolnili obveznosti. Župan radovljiške občine Vladimir Čeme je krajevni skupnosti odgovoril, da občina sicer prevzema pogodbene obveznosti, vendar lahko te obveznosti poravna samo iz proračuna, ki pa ga občinski svet doslej še ni sprejel. Pa ne le to! Pripomnil je še to, da bodo porabniki proračunskega denarja po predvidenem odloku o koriščenju proračunskih sredstev lahko oddali izvajalcu dela brez javnega razpisa le do zneska 500 tisoč tolarjev. Bo cestišče, iz katerega štrlijo ven moteči pokrovi jaškov, čakalo na asfaltiranje vse do javnega razpisa za oddajo del? Kot vse kaže, ne bo tako in bodo problem vsaj delno rešili. "Obljubljeno nam je, da bo Komunala plačala cestnemu podjetju pripravljalna dela in da bo cestno podjetje položilo vsaj kob Langus in poudaril, da si v krajevni skupnosti želijo čimprejšnjega asfaltiranja. Cesta je nevarna, lahko se zgodi nesreča. Motorist, ki se je skušal ogniti motečih pokrovov jaškov, je že zapeljal s ceste, a je na srečo brez poškodb pristai na bližnjem zelenjavnem vrtu. Čeprav je Časa za izpolnitev pogodbene obveznosti še precej (do konca leta), jih v vodstvu krajevne skupnosti skrbi, ali bodo podpisnice pogodbe obveznosti lahko izpolnile. Občina Radovljica namreč še ni nima proračuna in s tem vira, iz katerega bo za cesto zagotovila denar, potlej pa bo treba objaviti še javni razpis za oddajo del in izbrati izvajalca. Izkušnje krajevne skupnosti Brezje kažejo, da izvajalci vsaj v poletnem času ni mogoče preprosto "sneti s kljuke" in da ceste asfaltirajo le dotlej, dokler so primerne temperature. • C. Zaplotnik Kaj bodo letos še postorili v šenčurski občini Začetek vrtca, asfalt na ceste Občinski svetniki so v torek sprejeli županov predlog investicij. Do konca oktobra Vnpraviti vse za začetek gradnje vrtca, za katerega bo polovico denarja dala država. pa so namenili Še za preasfal-tiranje kosa ceste od Šenčurja proti Britofu. enčur, 4. avgusta - Osrednja °tka dnevnega reda torkove keste seje občinskega sveta pneur je bila delitev denar-(a ^a investicije. Svetniki so ^panov predlog sprejeli. aivec denarja so namenili * Priprave na začetek Klanje vrtca ter za asfaltirat* kalnih cest. Kot je dejal župan Franc ol/nu mora občina d» k°nca *lo°ra preskrbeti vso dokumentacijo, zemljišče in komuni o infrastrukturo, vrtca t 23 ZačCtck $radnje lstrstv„ P?g°J PostavlJa min-kate Za So,stvo in *Port- na graUnlf natečaJ Jc občina b0 J° Prijavila. Ministrstvo ja> £*P«Valo polovico denar-pa' nc jP°8oj ne bo izpolnjen, ni velii° nič Casa za PriPrave . razjasniti bo treba ^mi, L?raSaT lastništuva Vrte* »ii na katerem bo ^en.!^1, ycndar Pa )e žuPan m0 ' Qa "o rok kljub temu tolar U^Cli 13 miliJonov u?likor so zanJ iz letos ",a?aJne predvideli pr;,i * naJ bi zadoščalo za ' "obitev dokumentacije in Upravljalna dela. kran lCnčUrske «bčine je v nov J, Vrtcih 106 otrok* v T\^, ki naj bi ga dokon- g" Prihodnje leto, bodo lah- °kro reiJCli 150 otrok Stal bo ^rav* milijonov tolarjev. občj_,yicc bo tudi osrednja k>m j lnvcsticija v prihodn- Na področju t.i. družbenih dejavnosti bo letos šenčurska občina financirala tudi obnovo oken in fasade na osemletki ter računalniško opremila eno učilnico. Za to so svetniki namenili devet milijonov tolarjev. Štiri milijone tolarjev pa so predvideli za zunanjo ureditev ter notranje inštalacije v prihodnje zdravstvenem domu in lekarni, ki bosta dobila prostor v nekdanji stavbi šenčurske hranilnice in posojilnice. Stanovanjski del hiše bo občina urejala prihodnje leto. Najbolj živo pa so šenčurski svetniki debatirali o obnovi lokalnih cest, ki jih je občina dobila od kranjske precej slabe. Dolgi kilometri cest so še makadamski, njihovo vzdrževanje pa stane toliko, kot je dejal župan Franc Kern, da bi za ta denar lahko vsako leto asfaltirali kakšen nov kilometer. Svetniki so dali prednost razširitvi in prcasfal-tiranju ceste Srednja vas -Luže, po kateri vsak dan pelje 48 avtobusov, številni tovornjaki, priklopniki in osebna vozila. Cesto bodo razširili na 4,5 metra. Natečaj za oddajo del bodo objavili takoj, saj bo zima zdaj zdaj tu V natečaju bodo hkrati iskali tudi najugodnejšega izvajalca za asfaltiranje ceste Voklo -Trbojc. Iudi to bodo razširili na 4,5 metra. Nekaj denarja Svetnik Janko Golorej je. ob tem opozoril na dolg kranjske občine do krajanov Voklega, ki jim je vzela del zemljišč za cesto. Občina jim je sicer povrnila odškodnino za podrte ograje in drevje, zemljišč, ki jih je začela pridobivati te 1991. leta, pa jim še do danes ni plačala. Kranjska občina zdaj hoče breme odškodnine preložiti na šenčursko občino. Zupan Franc Kern je obljubil, da se bo o tem pogovoril s kranjskim županom Vitomirom Gro-som in ga skušal prepričati, da dolg lastnikom povrne kranjske občina, ki je investicijo peljala. I Dopisnica l Carte postale ■MHHMMNnBMi m # \ S s. 1 ' ■X. K KANJ It X ™ 1 m ,:: tn [Tir:, , , , —i —,---- HHBBHKBBmtHB Včerajšnjo slavnostno odprtje novega vodnjaka na kranjskem Glavnem trgu so obeležili tudi filatelisti. Kranjska Filatelija Mauritius je izdala spominski dotisk na dopisnici, oblikoval ga je akademski slikar Milan Batista. Zaradi pomanjkanja časa ni bil izdelan spominski žig in so včeraj spominsko dopisnico žigosali z dnevnim žigom Pošte 64 106 Kranj. Dopisnice s spominskim dotiskom dobite v Filateliji Mauritius v Kranju, Tavčarjeva 19. Upokojenski izleti Od avgusta do konca oktobra sekcija za izlete in pohodništvo pri DU Radovljica načrtuje še nekaj zanimivih izletov in srečanj. Vzajemno z Območnim odborom ZZBU NOB Rsdovljica bo DU Radovljica na občinski praznik v soboto, 5. avgusta, za svoje člane in druge udeležence organiziralo avtobusni prevoz na že tradicionalno srečanje borcev, občanov in mladine pri Partizanskem domu na VodiŠki planini. Slovensko društvo upokojencev iz Pliberka, skupaj s tamkajšnjim slovenskim prosvetnim društvom Edinosti prirejata III. srečanje upokojencev Slovenije in Koroške, ki bo v petek, 1. septembra 1995, ob 10. uri na prireditvenem prostoru znanega Pliberškega sejma, na katerem bo od 2. do 4. septembra cela vrsta raznih kulturnozabavnih prireditev. Posebej vabijo upokojence iz Radovljice, ki so bili že lani v gosteh pri rojakih na Koroškem. Vsa potrebna obvestila so na voljo na sedežu DU Radovljica vsako sredo dopoldne. Zadnji rok za prijave je 9. avgusta, prijavljena lahko pokličejo po telefonu 715-447. Ustregli bodo tudi tistim upokojencem, ki bi želeli obiskati znamenitosti Pliberka in katero sejemskih prireditev. V četrtek, 7. septembra, bo množično srečanje upokojencev in ljubiteljev gorske narave v Kamniški Bistrici. Konec septembra in ves oktober bodo upokojenci lahko poceni letovali v znamenitih toplicah Luhačevice na Češkem, kejr uspešno zdravijo astmo, bolezni dihal in želodčne, srčne in jetrne bolezni. Vsakoletno družabno srečanje (piknik') za radovljiške upokojence bo konec avgusta na Mlaki pod Radovljico. Dan in ura bo pravočasno določen in objavljen v medijih. • JR Šenčurski svetniki so se dolgo zadržali ob treh aktih, ki bodo podlaga za letošnjo delitev proračunskega denarja za delo, vzdrževanje prostorov ter gradnjo in obnovo komunalnih objektov v krajevnih in vaških skupnostih. Sklenili so, da bodo morali v krajevnih in vaških skupnostih za vsako investicijo, ki jo bo sofinancirala občina, sami zagotoviti najmanj 30 odstotkov njene vrednosti. • H. Jelovčan ^Cena državnega prvenstva v balinanju za upokojence Na julijski razširienr scii izvršnega odbora DU Radovljica so pozitivno ocenUi PoUetrio pos „ an c n po Sli poročifo predsednika društva Stanka Adama. Predsednik ^\n,zacPijskega Sdbo?. II. t/rfavnegaP prvenstva v balinanju za «^nce^Uja r1*^.] je poročal o izvedb, prvenstva, ki se ga jc udeleži o 2 najuspešnes n ^Ojcnikinolfcv IZ Slovenije. Za finančno pomoč je odbor ^Jf£«£flA zasebnikom, podjetjem, strankam, občim in ZDU Slovenije. Ne gre amdi ggfCti uspeha Kulovljiškega moštva, ki te že drugič ^^0^»^ ES°bilo pravico nastopa nJ prihodnjem državnem prvenstvu. Matija Marktlj, ki jc bil y* dosedanji podpredsednik DU jc bil obeh dolžnosti Pre delavnico so zaviti stebri s trto, ki so tudi na oltarju v drčah. Za široko stilizirane liste, ki skupaj z grozdi in vitico pokrivajo ves steber, je proučevalec Milan Zeleznik zapisal, da gre za rafinirano dekorativno in v izrazu slikovito rezbarijo, la pa |e nastala kot domača, kranjska inačica tedaj veljavnega evropskega baročnega stila. Umetnina je po najnovejšem restavratorskem posegu zavarovana za naslednja desetletja, rcstaviatoi Boril Sajovic pa celo pravi, da za sto ali celo stopetdeset let • Lea Mencinger, Klika: iUnvaa šinik katerega je bil narejen prvotni vodnjak. "Od starega vodnjaka je ohranjena še ena stopnica, zato smo lahko iskali material, ki bi temu še najbolj ustrezal," je povedal dipl. ing. arh. Jemej Hudolin, ki je s kolegom Vardjan oni izključno po dveh starih fotografijah naredil načrte za postavitev vodnjaka. "V arhivih sicer obstaja še načrt za vodnjak neznanega avtorja, vendar pa sva po analizah ugotovila, da ne gre za kamniti vodnjak iz leta 1837, leta 1883 pa je bil na tem mestu postavljen litoželez-ni vodnjak, ta pa je stal do leta 1919. Obe fotografiji tedanjega mestnega trga sla dokaj nejasni, tako da je bilo treba s klasično mersko analizo ugotoviti mere vodnjaka. Podoba orla na vrhu obeliska je podobna prvotnemu, le da je sedanja vzeta iz celotne podobe mesta Kranja," jc povedal arhitekt Jernej Hudolin. "Pri izdelavi načrta so nama bile v pomoč strokovne konzervatorske smernice, ki jih je pripravil Zavod za naravno in kulturno dediščino Kranj. Ker gre za rekonstrukcijo prvotnega vodnjaka ne pa za moderno fontano, ki bi bila opremljena z elektronskim vodnim sistemom, je tudi sistem napajanja z vodo ostal enak - s prelivno posodo, ki vsekakor zagotavlja enakomeren in stalen curek vode iz obeh izlivov". Vodnjak bo nekaj zimskih mesecev seveda brez vode, da ga zmrzal ne bi poškodovala, pa bo dobil tudi posebno zaščito. Za zdaj se še ne ve, kakšna bo, izbirajo pa med klasičnim lesenim pokrivalom in med modernejšimi materiali. Na razstavi, ki jo je v Prešernovi hiši postavila kustosinja Gorenjskega muzeja Beba Jenčič, je še nekaj p'e* dmetov, ki jih je arheolog Milan Sagadm z Zavoda za naravno in kulturno dediščino Kranj našel pri izkopavanjih na prostoru, kjer stoji vodnjak. "Med arheološkim nadzor; om nad izkopom smo naSh ostanke prvotnega vodnjaka, zidane temelje. Vodovod. P° katerem je pritekala voda iz Save preko Skrlovca v vodnjak, je še povsem ohranjeni Vse smo dokumentirali i° temelje seveda pustili nedotaknjene. Pri letošnjih izkopa; vanjih na trgu smo našli tudi nekaj drobcev zgodnje antične keramike, kar pa smo tudi pričakovali. Med najdbami na tem mestu se izmenjujeo ostanki iz stare železne dobe ter iz zgodnje in pozne antike.« temi izkopavanji smo potrdi" tezo, da je naselbinska pla*! starega Karniuma segala tudj na ta prostor," je povedal Milan Sagadm. V galerijo Prešernove hiše te dni vabi že star kamniti porta' iz Poljanske doline, ki so J53 delavci Marmorja postavili v Prešernovo ulico, da obisk0; valce med drugim usmerja tutjl v galerijsko klet, kjer se Marmor predstavlja tudi z nekater imi svojimi izdelki. Razstava je bila tudi pnl° ' nost, da se opozori še na drug6 kranjske vodnjake. Mesto le imelo v svoji zgodovini breZ dvoma celo vrsto vodnjakov Kot mestni vodnjak jc veljal tudi vodnjak za "Skurtom" ^ jc bil leta 1854, kot se b** * Zontarjevi Zgodovini Kranja« postavljen za napajanje ž'v'^' viri pa ne pišejo, kje nataAc Jc bil. đ Ob sedaj rekonstruiraj mestnem vodnjaku na 0I*, nem trgu ne gre pozabit«, sta v starem delu mesta še dv vodnjaka. Bernekerjcv W*JJj] jak sv. Nepomuka, ki sc bil P° ja v Vltavi, izdelan je Majdičevcm naročilu v 1911-13, do leta 1941 pa !c stal pred nekdanjim kranjsk»»n sodiščem, od leta 1972 stoji «j kranjski župni cerkvi. izhod iz starega dela mesta obeležuje vodnjak in "ci'r Plečnikov. Nad štirimi baz*?1 je petelin z razpetimi kril' Čeprav jc bila pred leti v celoti obnovljena vodovod^ napeljava, pa ta vodnjak Ic občasno toči vodo v bazene. • Lea Mencinger, foto: Gonud Stn» NOVE MLADINSKE ZBOROVSKE SKLADBE Slovenska pevska zveza pri Zvezi kulturnih organiz"f I,.( Slovenije ie skupaj z ZKO Zagorje ob Savi in Svetom rt g mladinskih pevskih zborov razpisala skladateljski natečaj mladinske zborovske skladbe. ___> V zadnjem času sc opaža, da se kakovostni vrh slovco*j^.^ mladinskih pevskih zborov vse bolj oži: manj jc dobrih pc zborov, upada pa tudi sicer število redno delujočih. Vse x c nastaiajo tudi nove skladbe posebej za mladinske pevske z e «ll Jik e spominske medaljone. Prednja stran medaljona bo j vstavljala kopijo srednjeveškega pečata mesta Skofja 0 zadnja pa v plastiki upodobljeno Slovenijo ter *n»ceno lego mesta Skofja Loka. Starodavna Skofja Loka je urbanizmom, rad pa ima Loko in prispevati skuša k njenemu turističnemu utripu. Zakaj bi prepričeval in navdušel druge, zakaj ne bi začel sam, si je dejal in se na začetku lotil manj tveganih stvari. Značke z loškim grbom (moške) in loškim kruhkom (ženske) so šle med obiskovalci loškega muzeja dobro v prodajo. Tudi koledar s starimi razglednicami se mu je zdela manj tvegana stvar, saj so ljudje že navajeni nanje in postali so že kar običajno poslovno darilo. Kot zaprisežen ljubitelje lunstično zaspano 'mesto, Če Jrav na vsakem koraku po-Jjia turistični izziv. O tem je °uo izrečenih že veliko besed, ^anovljenih komisij, več ali ?\anJ pa vse ostaja po starem. J^rsikateri turistični siromak je po ogledu Škofje že dejal, saj denar leži , cesti, le pobrati ga ne Zato velja nekaj več pozor-Jgjb nameniti zamislim Petra ^lPPa, ki so ljubiteljsko obar- ane in bi v turistično razvi- !Sblmestu sodile med r"°narije. V turistično pustni Škofji Loki pa bo izid Tgovega medaljona vseka-0r zanimiv dogodek. 5*are razglednice na kolesju , Skofja Loka ima bogato ^odovino, zakaj torej ne bi Podajali njene preteklosti, *a*or to počno marsikje na *Vetu, navsezadnje bi bilo to *animivo tudi za Ločane, ne ?aitH> za obiskovalce. Kadar-smo se sestali in se v l^ih komisijah in odborih '°lih taksnega projekta, so se «dno vsi najprej ogreli za " ?*pekt. saj so le tako v,deli" denar, ki ga bo ;°lrebno zagotoviti že na JJJfcm začetku. Tako se je D 'čajno vse ustavilo pri Jr°spektu, morda še razgledah, pravi Peter Pipp, ki se Cer na občini ukvarja z Peter Pipp s starimi razglednicami na koledarjih in medaljoni dokazuje, kako je na privlačen način moč "prodajati" loško zgodovino. slovna darila so jih pokupila Loke je imel namreč doma zlasti loška podjetja. Uspeti je kup starih razglednic, celo z bil seveda najboljša popotni- začetka stoletja, ko so dobile ca za naslednje projekte in za današnjo obliko. Tako je za letošnje leto je nastal koledar leto 1992 nastal koledar s s starimi razglednicami starimi razglednicami Loke Selške in Poljanske doline, in vseh 4 tisoč izvodov je Naklado je povečal na 6 tisoč bilo takoj prodanih, za po- in prav tako je bila razprodana. Konec avgusta bodo izšli zlati in srebrni loški medaljoni, s srednjeveškim pečatom starodavnega mesta, kaj podobnega se doslej ni domislil še nihče. Prvi zlatnik in srebrnik Loke Uspeh s starimi razglednicami je Petra Pippa opogumil za nove zamisli. Čeprav ga vsi sprašujejo, kakšen koledar boš imel pa prihodnje leto, se je raje lotil novih stvari. Moje delo je predvsem ljubiteljsko, bolj kot denar me zanimajo izdelki sami, uživam pri njihovem nastajanja, pri številnih podrobnostih, ki spremljajo njihovo snovanje in izdelavo, pravi Peter. Zamisel o zlatih in srebrnih medaljonih je prav tako nastala na osnovi zanimanja za loško preteklost, saj bo na prednji strani medaljonov upodobljen pečat mesta, ki datira konec 13. ali začetek 14. stoletja. Motiv je zelo podoben grbu škofije v Frei-singu, originalni pečatnik pa hrani Narodni muzej v Ljubljani. Na zadnji strani medaljona pa bo v plastiki upodobljena Slovenija in označena lega Škofje Loke. Medaljona je oblikoval akademski kipar Julijan Renko iz Ljubljane, tehnično so ga izdelali graverji Zlatarne Celje. Zlati in srebrni medaljon sta izdelana v velikosti s premerom 32 milimetrov, s čistino zlata 900/1000 in težo 20 gramov oziroma čistino srebra 925/000 in težo 15 gramov. Medaljoni bodo izšli konec avgusta, torej bodo za rep ujeli turistično sezono. Vendar pa Peter Pipp pričakuje, da se bodo uveljavili predvsem kot privlačno poslovno darilo, ne le kot turistični spominek. • M. Volčjak V Zeleni Laguni pri Poreču so prenovili hotel Lotus Plavi M 'p' ^* avRus*a - P» šestih mesecih dela, so v Zeleni Laguni h0,e| rec" odprli prenovljen hotel Plavi, ki sodi v sklop j)re Wv l»>tus. To je prvi projekt, ki so si ga začrtali, saj takšno v° načrtujejo za 2/3 kapacitet podjetja Plava Laguna. 'eta°lf,l"p'avi" je bil zgrajen Ceo1967 kot hotel "B" tomlr Leta 1984 so do_ ln preuredili restavra- cijo 5$* Ca,c bar, aperitiv bar, orano s 450 se- Pub' Zuna"ji bazen in English "* In? Z°b časa tudi hotelom fc*E2ffla*a in lako S() lc,os ^etir 1 hotcI v cck)tl- Na saj g* jc bilo veliko dilem, Pre Nditi tolL!?,prvt hotcl'ki so Pa rtd»l«. Predvsem so Želeli SJW ho^l. ki ga b bo tržišče ■ Ogovarjal Ntik \kategorizaciji g°s" turjj ? objektov. Želeli so »teditv Sc hdtenkih, v skladu z. 50 olcla Go»tom je na *() v„ tlK1' bazen / mors- v Uo C Kl!ilvo 51 " ~ sc je moralo ikIIo-iCali nai PolcS »kupnin °rov klimatizirajo tudi -Na koncu se za to niao to\U- sa) Jc hotel odprt h J. teto, in bi to ogrozilo &7uabilnost celotne investi "K1 ,n zaradi tega ima hotel lavt" danes in zvezdice. čeprav razen klimatiziranih sob izpolnjuje vse pogoje za štiri zvezdice. Klimatizirali so torej skupne prostore, ki so vsi tudi dobro osvetljeni. Vsi ti prostori imajo požarne izhode, stopnišča in poti evakuacije. Na novo so Ereurcdili tudi hotelsko ku-injo, kjer kuhajo res odlično in raznovrstno hrano. V hotelu se dobi polpenzion -zajtrk in večerjo, ki sta samopostrežna. Nudijo vam najrazličnejše jedi in ni se bati, da bi bili gostje lačni. Tudi vegeterijanci se ne bi mogli pritoževali, saj lahko izbirajo med različnimi vrstami zelenjave Pri večerji je treba posebej plačati pijačo, ki pa je cenejša kot v lokalih izven hotela. Poudariti je treba, da je osebje hotela res prijazno in vedno pripravljeno ustreči gostom. Vsi materiali, ki so jih vgradili v hotel izpolnjujejo protipoZarna in ekološke stanJarde, zato jc hotel "Plavi" pravi "eko-holcl'\ Sredstva za prenovitev je vložilo podjetje /a gostinstvo in turizem Plava laguna, ki jc lastnik hotela Generalni dir ektor podjetja Djenio Radie je povedal ui so /a prenovo porabili 7 200.000 DEM o/.ir Ottia 31000 DEM na sobo. kar predstavlja eno največjih letošnjih investicij v hrvaški turizem Računajo, da bodo vložena sredstva povrnjena v Času štirih do petih let, če bo hotel optimalno posloval. Sicer pa v Plavi Laguni trenutno letuje okrog 10.500 gostov, kar je /a 40 odstotkov manj kot lani. Najbolje so zasedeni avtokampi. slabše pa jc povpraševanje po hotelskih storitvah. Vendar pa so v Erimerjavi z lansko sezono olje zasedeni hoteli višjih kategorij V naslednjih tednih pričakujejo, da se bo števili gostov povečalo, saj naj bi prišlo več Nemcev in Italijanov, od vseh gostov je največ Slovencev - več kot 30 Odstotkov. Vedar je tudi njih v primerjavi z lani manj za 20 odstotkov, predvsem v hotelih. Po besedah Darka Ivica, vodje marketinga v Plavi Laguni, bodo Slovenci še vnaprej njihov glavni trg zaradi bližine, standarda, navad in obnašanja. Kot je rekel, so Slovenci vedno dobri gostje in zato vedno dobrodošli. Slovenija jim predstavlja strateški trg in zato za Slovence veljajo enake cene kot za Hrvate. V času med 8. julijem in 25. avgustom stane polpenzion za dvoposteljno sobo s pogledom na morje 61 DEM, brez pogleda na morje pa 60 DEM. Zadnji teden v avgustu se cena spusti na 49 oziroma 48 DEM, v prvi polovici septembra bo 46 in 44 DEM, od 16. septembra do konca oktobra pa le 32 oziroma 30 DEM. • Polona Oman Acroni posluje pozitivno Jesenice, 1. avgusta - Železarska družba Acroni Jesenice je tudi v drugem letošnjem kvartalu poslovala pozitivno. Proizvodne naprave so bile v povprečju izkoriščene 90-odstotno. Primerjava doseženih rezultatov z načrtovanimi pokaže, da so v Acroniju tako po količini kot po sestavi dosegli načrtovano prodajo. Višji od načrtovanih so bili materialni stroški, zato je rezultat prvega polletja nekoliko slabši od načrtovanega. Prodajne pogodbe za drugo polletje kažejo, da bodo lahko presegli načrtovano količino in vrednost prodaje. Obvladati pa bodo morali vse stroške, saj bodo le tako lahko sanirali izgubo iz prvega kvartala ter letošnje poslovno leto zaključili pozitivno. Zaposlene je seveda najbolj razveselila izpolnitev obljube, ki jo je predsednik uprave Anton Štebljai dal pred meseci, da se bodo plače povišale in da bodo izpolnjevali kolektivno pogodbo. Avgusta bodo namreč izplačane v višini 97,5 odstotka kolektivne pogodbe. V Acroniju te dni na vseh proizvodnih mestih dokumentirano zagotavljajo kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9001 in 9004. Spodbudili so jih kupci, ki želijo poslovati z maloštevilnimi, toda zanesljivimi in kakovostnimi dobavitelji. Julija pa opravili redni letni remont v jeklarni 2 in vroči valjarni. • Boštjan Fon Vsa obrtna dovoljenja izdana V Sloveniji skoraj 50 tisoč obrtnikov Kranj. 1. avgusta - Obrtna zbornica Slovenije je zaključila izdajanje obrtnih dovoljenj, kar je po novem obrtnem zakonu morala napraviti o uradni dolžnosti. V obrtni register je tako vpisanih 44.496 fizičnih in 5.228 pravnih oseb, skupaj torej 49.724. Večino tega dela je Obrtna zbornica Slovenije opravila s pomočjo 62 območnih zbornic, kjer so leto in pol zbirali podatke, na podlagi katerih je lahko OZS začela s postopkom zamenjave oziroma izdaje novih obrtnih dovoljenj. Pri vodenju obrtnega registra uporabljajo standardne klasifikacijske dejavnosti, ki jih je predpisala vlada, od prejšnje se razlikuje predvsem po nazivih in delno tudi razredih. Zato je prišlo do manjših problemov, saj je dejavnost nekaterih dosedanjih obrtnikov drugače razporejena, s čimer denimo niso zadovoljni mizarji. Z obrtnim zakonom so postale članice obrtne zbornice tudi pravne osebe, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost. Največ pravnih oseb je bilo v obrtno zbornico vključenih na območju Obrtne zbornice Kranj in sicer 425, sledi Ljubljana Šiška s 405 članicami in Maribor s 392 članicami. Pri samostojnih podjetnikih posameznikih (fizične osebe) se je razmerje članstva spremenilo zaradi trgovcev in intelektualnih storitev, ki niso več vključene med obrtne ali obrti podobne dejavnosti. Največ fizičnih oseb vključuje območna zbornica Maribora, kjer jih je kar 3.202, sledi Ljubljana Vič Rudnik s 1.942 in Nova Gorica s 1.747 samostojnimi podjetniki posamezniki. Če pogledamo skupno število članov po območnih zbornicah, pa je vrstni red naslednji: Maribor 3.594 članov, Ljubljana Vič 2.217 članov in Ljubljana Šiška 1.951 članov. Več kot tisoč članov pa imajo območne obrtne zbornice Ptuj, Ljubljana Moste, Murska Sobotoa, Celje, Ljubljana Bežigrad, Domžale, Novo mesto, Koper in Radovljica. TURISTIČNE NOVICE Ceniki v markah ali tolarjih Združenje za turizem in gostinstvo je pred kratkim pripravilo posvet, kakšni naj bodo ceniki, v tuji valuti ali v tolarjih. Predlogov je bilo zelo veliko, prevladalo pa je stališče, da naj turistična in gostinska podjetja, ki oblikujejo cene za domače goste, prihodnje leto cenike objavilo v tolarjih. Dokler tolarju ne bo priznana zunanja konvertibilnost oziroma dokler ne bo na tečajnih listah in si tuji gostje na tej osnovi še ne bodo mogli izračunati cen v svoji valuti, pa naj bodo uradni ceniki objavljeni v nemških markah tako kot doslej. Natečaj za turistični spominek Turistična zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije tudi letos razpisujejo natečaj za najboljši turistični spominek. Spominki bodo ocenjevani na osnovi umetniške vrednosti, komercialne vrednosti in na osnovi predstavitve kraja, regije ali države. Ocenjevala bo petčlanska komisija, posebaj pa bodo vzorce ocenjevali še obiskovalci sejma Gost tur. Razglasitev najuspešnejših spominkov bo 15. 10. 95 v Mariboru. Razglednica cest v gradnji Kljub številnim obnovitvenim delom promet v poletnih mesecih na slovenskih cestah poteka tekoče. Za tuje turiste je Turistična zveza Slovenije izdala razglednico slovenskih cest, ki so v gradnji. Turizmu pomaga lastna glava Turizmu pomaga lastna glava je geslo festivala turističnih podmladkov, ki bo prihodnje leto že desetič zapored. Tema desetega festivala, ki bo 18. in 19. aprila v Mariboru, je Gostoljubje nasmeh turizma. Vsi dosedanji festivali so dokazali, da k razvoju turizma in turistični ozaveščenosti prispevajo tudi osnovnošolci s svojimi mentorji. V nalogi naj bi predlagali, kako naj goste kar najbolj gostoljubno sprejmemo, opozorili pa naj bi tudi na napake in spodrsljaje, ki so jih srečali kot turisti v drugih deželah. Srečanje slovenskih jezer V Velenju je potekalo drugo srečanje predstavnikov krajev ob jezerih, govorili so o možnosti razvoja turizma ob jezerih v Sloveniji in o ureditvi jezer ob hidroelektrarnah. • P. Z. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK fW NA ŠTIRIH KOLESIH Konec skrivnosti: prihaja P 406 Po daljšem čakanju in napovedih je zdaj jasno: zgodaj jeseni bodo pri francoskem Peugeotu predstavili nov model z oznako 406, ki hkrati označuje njihovo menjavo generacij. Gre seveda za naslednika modela 405, ki so ga z nekaterimi malenkostnimi Ropravki uspešno izdelovali in prodajali skoraj celih deset let. fovi peugeot 406 je na oko zmes oblikovnih značilnosti limuzinskega modela 306 in večjega 605, v celem pa so večje tudi karoserijske mere. Novinec bo tako za dobrih 14 centimetrov daljši in 7 centimetrov širši od predhodnika, za 3 centimetre pa so mu povečali tudi medosno razdaljo. Peugeot 406 bo imel popolnoma prenovljeno notranjost, ponujali pa ga bodo s tremi različnimi paketi opreme označenimi z SL, ST in SV. Na voljo bosta dva bencinska in dva dizelska motorja. Osnovni bo 1,8-litrski bencinski štirivaljnik z močjo 81 KVV/112 KM, močnejši pa 2,0-litrski štirivaljnik z močjo 97 KW/ 135 KM. Oba dizelska agregata bosta opremljena s turbinskim polnilnikom, šibkejši bo ob 1,9 litra gibne prostornine zmogel 67,5 KW/92 KM, močnejši pa z 2,1 litra 80 KVV/110 KM. • M.G. Dražji uvoz rabljenih avtomobilov Prvi dan prejšnjega meseca je začela veljati vladna uredba o višji kumulativni taksi pri uvozu rabljenih osebnih avtomobilov. Taksa po novem znaša 25 namesto dosedanjih 15 odstotkov, kar je bržkone nekoliko dvignilo cene uvoženih rabljenih avtomobilov pri tistih podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstno prodajo. Čeprav bi se dalo k urejenosti slovenskega avtomobilskega trga pristopiti tudi na drugačen način, je vlada s tem verjetno poskušala zajeziti uvoz rabljenih avtomobilov, ki je bil predvsem v lanskem letu kar precejšen. Nekateri od tako imenovanih sivih uvoznikov so poleg tovarniško novih avtomobilov namreč v Slovenijo pripeljali tudi precej avtomobilov, ki niso ustrezali podatkom navedenim na spremnih listinah in dokumentih, tržni delež avtomobilov uvoženih mimo uradnih zastopnikov in rabljenih avtomobilov pa je bil pri nekaterih znamkah več kot polovičen. • M.G. BOLTEZ svetuje: Vseskozi vas spremlja zoprn občutek, da vaš novi avto porabi dosti več goriva, kot vam je sann >:a\e\(no zatrdil prodajalec ... Vzrok je lahko tudi napačen pritisk v gumah. Zanj vemo. da vpliva na porabo. Oglasite se pri nas. Zmerili vam ga bomo in vam svetovali. Brezplačno. Pa dAecna aofaja! BOLTEZ Koli hitro širi dejavnost Kranj, 3. avgusta - Podjetje Koli iz Kranja, ki se ukvarja z mednarodno špedicijo je bilo ustanovljeno leta 1.990 in je zadnji dve leti glede na promet eno najuspešnejših na Gorenjskem. V tem času so si uredili lastno poslovno zgradbo na Gorenjesavski 9 v Kranju in imajo sedem lastnih tovornih vozil, 32 pa jih vozi pod njihovo blagovno znamko "Koli". Zaposlenih imajo 17 ljudi. Lastniki podjetja so trije - Zoran Lukič, ki je direktor podjetja, Boris Sladic, ki je finančni direktor (ta dva neomejeno zastopata podjetje) in Slavko Sladic, ki je vodja transporta. Na začetku so se ukvarjali s carinskim zastopanjem, od leta 1991 pa tudi s transportom. Po besedah Borisa Sladica imajo v prihodnosti v načrtu tudi carinska skladišča, za kar obstajajo velike potrebe. V Koliju opravljajo špediterske storitve od vrat do vrat, to je od dobavitelja do komitenta. Uredijo vsa carinjenja, prenapotitve iz meje v notranjost... V teh štinh letih so sklenili tudi nekaj pogodb z uglednimi tujimi špediterji, ki Koliju pomagajo pri posredovanju v tujini. Največ delajo v Avstriji, Nemčiji in Italiji, glede na potrebe strank pa organizirajo špedicijo tudi v drugih državah. Svoje storitve opravljajo v centrali v Kranju, v svoji poslovalnici na Jesenicah in carinski postopek med drugim tudi na Brniku. Leta 1994 so imeli 870 milijonov tolarjev prometa. "Poseben problem prestavljajo dovolilnice za prevoze v tujini, ki jih daje Ministrstvo za promet in zveze glede na izmenjavo z drugimi državami. Med sedmimi kamioni, katerih lastnik je Koli, ni nobenega večjega, s skupno težo nad 7,5 tone. Zanje dovolilnice niso potrebne. Ostali prevozi pa so pogodbeni in lastniki teh kamionov sami urejejo dovolilnice. To so samostojni avtoprevozniki, ki delajo v našem imenu za svoj račun - Koli jim organizira prevoze, oni pa jih opravljajo," je rekel Boris Sladic. Promocija podjetja poteka le preko napisov na tovornih vozili in to je po njihovem mnenju za Koli najboljša reklama. • Polona Oman Navzkrižni interesi novih lastnikov IskreEmeca MEŠETAR Mleko in živina še po starem Ko se je v začetku lanskega novembra zvišala odkupna cena mleka in živine, so dobri poznavalci razmer v kmetijstvu napovedovali, da bodo cene zdržale najmanj do novega leta, verjetno pa še precej dlje. Napovedi so se povsem uresničite; odkupna cena mleka in goveje živine se tudi s 1. avgustom J11 spremenila. To pomeni, da bodo rejci avgusta oddano mlek° dobili plačano po enaki ceni kot novembra lani oz. še cele nekoliko slabše. Razlog je v tem, da je država ukinila nekaj vec kot tolar nadomestila, ki ga je do letošnjega aprila prispevala za pokrivanje cenovnih razlik. Ob tem, da je vrednost tolščobne enote 9,5694 tolarja, je izhodiščna cena za liter mleka s 3,p odstotka tolšče 34,45 tolarja. Podatek o izhodiščni ceni pove bolj malo, k njej je namreč treba prišteti še morebitne dodatke m higiensko kakovost, za delež beljakovin in (v kranjski Mlekarn«; tudi za koncentracijo prireje in odkupa mleka. Velja pa tuo1 obratno: odštevanje odbitkov od izhodiščne cene. Ker se odkupna cena mleka ni spremenila, ostaja za zdaj enaka tudi cena goveje živine. V gorenjskih klavnicah (Skorja Loka, Radovljica, Jesenice in Bohinj) jo še naprej odkupujejo p° cenah, ki veljajo od lanskega novembra dalje. Poglejmo jih! plačilni in kakovostni razred odkupna cena (v SIT/kg) * meso *živa teža Biki, stari do dveh let, ter telice, krave prvesnice in k as trati, stari do dveh let in pol. I. E2, E3 491,45 II. E1, E4, U2, U3 448,70 III. E5, U1, U4, R2, R3 427,35 IV. U5, R1, R4, 02, 03 363,25 V. R5, 01,04 320,50 VI. 05. P1, P2, P3, P4, P5 256.40 265,38 242,30 230,77 196,15 173,10 138,45 Kranj, avgust - Na julijski skupščini delničarjev kranjske IskreEmeco je prišlo nasprotovanj med novimi delničarji, saj skladi skušajo iztržiti višje dividende. IskraEmeco je v letu 1993 poslovala s 344.52 milijona tolarjev dobička, ki so ga v celoti razporedili v rezerve, saj naj bi nastal predvsem zaradi dveh različnih načinov izkazovanja dobička. Skladi, ki so 40 odstotni lastniki IskreEmeca, se s tem sklepom niso strinjali, zato bodo sklep skušali spodbijati. V IskriEmeco sta prek skladov prisotni investicijski družbi Krona in KBM Infond. Se bolj pa se je zapletlo pn delitvi dobička za lani. ki jc /ruša! 130,05 milijona tolarjev. VeČina delničarjev se je na AVTOHIŠA H YUND Al SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec R pa nova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 skupščini namreč odločila, da bodo za dividende namenili le približno polovico dobička, natančno 64,9 milijona tolarjev. Krona in KBM Infond pa sta predlagali, da naj za dividende namenijo 70 odstotkov dobička, večndar veČine delničarjev niso uspeli prepričati. Tako bodo delničarji dobilo po 270 tolarjev bruto za delnico. Skladi oziroma investicijske družbe pa so napovedale, da bodo sodno spodbijali takšen sklep. * Krave, stare od dveh let in pol do pet let, biki starejši od d**1 let, in voli, starejši od dveh let in pol: I. E2, E3 393,16 212.30 II. E1.E4. U2. U3 358.97 193.85 III. E5. U1. U4. R2, R3 341.88 184.61 IV. U5. R1, R4, 02. 03 290.60 156.92 V. R5, 01.04 256,41 138.46 VI. 05, P1. P2, P3 P4, P5 205,13 110.77 _ * Krave, starejše od pet let: I. E1.E2, E3 294.87 II. E4, U1. U2, U3 269,23 III. E5, U4. R1, R2, R3 256,41 IV. U5. R4, 01, 02. 03 217,95 V. R5, 04 192,31 VI. 05, P1, P2, P3, P4. P5 153.85 147,43 134.62 123,20 108.97 96.15 76,92 cgSj Kaposi FIESTA že od -16.997 DEM ESCORT že od - 23.555 DEM MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT že od - 32 954 DEM Ves con« so do registracij«1 Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj. Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367 PAPIRNICA NRUM VAS VABI K UGODNEMU NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN ZVEZKI A4 60 listni ZVEZKI A5 60 listni TEMPERA BARVICE VODENE BARVICE FLOM ASTRI BARVICE PUŠČICE NAHRBTNIKI od 99,00-119,00 SIT od 45,00 - 85,00 SIT 660,00 SIT 416,00 SIT 1/6 69,00 SIT 1/12 150,00 SIT 121,00 - 2.269,00 SIT prazne od 165,00 SIT dalje polne od 990,00 SIT dalje od 1.790,00 SIT dalje in še polno ostalih stvari, ki jih šolarji potrebujejo v Soli. ciT Za kupca, ki pri nas kupi šolske potrebščine v vrednosti 3.000,00 * smo pripravili nagradno žrebanje z bogatimi nagradami. Nudimo Vam možnost plačila na 2 ali 3 obroke- Našli nas boste na Gregorčičevi 6 (za Globusom) v Kranju vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. VREME konec tetina nam vremenoslovc! Izpovedujejo pretežno sončno vreme. °anea bo nekaj oblačnosti, v nedeljo P* predvsem popoldne posamezne plohe. LUNINE SPREMEMBE Ker je danes prvi krajec nastopil °Q5.16, bo po Herschlovem vremenskem k|juču deževalo. 3 J —$A— Triglav, moj dom Slov teden se bomo z našo oddajo odpravili na najvišjo točko nart^n^e 1X0 vrn Triglava. V ponedeljek, 7. avgusta, bo Poin^i mmilo natanko sto let, od kar se je na našem očaku roLf ^ia%ev stolp. Letos pa praznujemo tudi 150-letnico slovenskega župnika in skladatelja Jakoba Aljaža. Pl . ten jubilejih se bomo pogovarjali s predsednikom ""»Jr zveze Slovenija Andrejem Bn>arjem. Za tiste, ki ste Pov ^' ^a 8.ora ni" nora< ampak, da je nor tisti, ki gre gor, naj Tri*!*1' da Je himna naših planincev pesem Jakoba Aljaža TriLfiV''noi dom. Ta pesem bo zazvenela v ponedeljek z vrha lgiava. nar*^?' Potem se prepeva v planinskih kočah. V slovenski v*e6 zakladnici imamo ogromno pesmi s planinsko peSn[n°'. tako da se celo razmišlja o festivalu planinskih le n 1 ^est'v"l seveda ne bo v gorah, saj planinsko področje Prenaša velikih spektaklov. Še dve glasbeni, za dobro kri: ffiki glasbeni pregovorijo še vsi, ki imajo kitare, kitaristi! štos: yalcaJ pa gospod Novak Že cel večer sedi na klavirju? tato. da gostiteljica ne bi začela igrati. 07, •V, Qsbena misel: 0(e moraš imeti v glavi, ne glave v notah.' Hans v on Buelov, dirigent 'GU otem pa se je vse to razvija-o še naprej, da sem postal to. kar sem danes Zelo hvaležen sem nasvetov vseh kolegov, s katerimi so mi na moji poti pomagali." Kaj vam pomeni radio? "Delo na radiu je zanimivo, posebno, kadar je človek pred mikrofonom. Pri sodelovanju z ljudmi se ti odpre čisto nov svet. Najraje sem na jutranjem programu, ter berem glasbene čestitke. Tovrstno delo se mi zdi zelo raznoliko, sploh pa je pomembno, da se znajdeš." Nekaterim se zdijo novinarji vsiljivi. Kaj vi menite o tem? "Novinarji niso vsiljivi, vsak si pač želi priti do določene informacije. To je poklic, pri katerem je pomembna predvsem hitrost, saj je prva informacija najpomembnejša in najboljša." Novinarji veliko potujejo. Kje vse ste že bili? "Bil sem Že v osmih evropskih državah - Franciji, Nemčiji, Švici, Italiji, Češki, Madžarski, Avstriji in Lie-chensteinu. Zelo rad pa bi obiskal Še Grčijo. Če pa ne potujem, se rad zapeljem v naravo, veliko časa pa posvetim sinu." Želje za naprej? "Želim si, da bi bil zdrav, še posebno, ker sem invalid. Se naprej bi rad delal s tako vnemo, kot sem do sedaj." • M. Šor o 'a* teh pasilh dnen> ko se do v re mi pametnega ne v jutrišnji vročins- t>Q(i[ Vlnn bo pa predvidoma spef ° kapelj dežja, kar trne,"' dosti' ker Je samo jrjto namočilo. Wite"y'a(<'. enodnevni ali l*<*Ra 'T™ /V za nas taka S»io i? K° V San,aH nt Q en / P°8'ejte poroči-*Q*ho' u'v,u domači gostje ^inlaf}" travi poležavajo m Qht\l°' Parkirajo pa oh in ki ^'ran z Zalego nadležno. Tema tedna Domači gost kot nadloga Turistični delavci domačega gosta ne le da ne marajo, celo žalijo ga, ko mu ven in ven očitajo, da samo onesnažuje in nič ne trosil Naj povedo, koliko v povprečju potrošijo njihovi slavni tuji gostje! Mg.1 : •'"■>«, yumo sem in h tak Ut'n sladoled, tega , idl '"ko prodajah v (a spodnji sladoledarji! ^«-/'V7"' kaj šteje samo blCi / L* avt(»nobilska ta W
  • oddaja 18.30 Več. inf. <>au 19.40 Za najmlajše P°sl^a> 19.50 Verska oddaja l0*^ postaj 20.15 Radio Vatikan Naši svetniški kandidati *■ Sakralna glasba 22.00 -Nočni glasbeni program znani brati* berent CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ predprem a ; akcij, drame ŠKRLA1NA PUMA ob 11. in 21. uri, amer. akcij. ^ PODLI FANTJE ob 19. uri ŽELEZAR amer. thrill. SLABA Uhu qX> ob 19. in 21. un RADOVLJICA melodrama CAS DEKU&« Tfv 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer knm ZASEBNII Dfc'XyoD SHAME ob 20 uri SKOFJA LOKA amor. zgod. film ROb" v 18.30 In 21. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. BUTEC IN BUTEC ob 20.30 un VSEBINA 73 MARKO JENŠTERLE: Bo Slovence zMžil Valvasor? MIHA NAGLIC: Pohajkovati kulturno JOŽE NOVAK: Predanost arhitekturi TATJANA DOLŽAN: Odkrivajmo našo deželo Beseda urednice Poletna številka Snovanj prinaša uvodno razmišljanje Marka Jenšterleta o nekaterih poskusih v todnjem času učinkoviteje prispevati k razvoju kulturne identitete pri nas. Miha Naglic je pred časom ro organizatorji na voljo proračun v višini astronomskih šestih ^jonovdoh^v. >° tem ni čudno če v to mehiško mesto prihajajo imena iz svetovne elite kot o [»dano Berio, Philip Glass, Doris Lessing, Kronos Quartet, med udelelemt pa sta lli tudi le ljubljanska Drama in Drama SNG Maribor. d^ogika kulturne politike v mehiški i^avi Guanajuato (glavno mesto na*1 7-nako imc) Jc D,la zcl° enosttv-dediSčtnCCi?11 s° se SV°^C kulturr RoainerJt^7' cmni najlepših latins-ez na "Sk>h gledališč Teatrom Juar-dccjJM da O drugi arhitekturni (H ,Se mesta sploh ne govorimo) y »v • -i j /ji v i n. j > iif.iii. presti> ciJah ° mestu piše, da so l*72u fest'val Cervantino leta lom JJ^OviU / enim samim namc-ra?v0; SlCcr' da pospešijo kulturni Pre(js(J rc8>jc ter hkratt javnosti n'^c nV,J° vrnuncc aktualne umet-H bil fPOnudbc na svetu. Na začetku 1976 :'Cst,Va» lokalnega značaja, leta lern L^131 mednarodni, kmalu /a ProKf 8a jc v nacionalni kulturni tretjo ?, Uvrslilo kulturno minis- U/cnih dr*av Mehike. Nit A primcr Jc dovolj slikovit ^'turn ^C mogoče i- atraktivno 'ti n "° P«nudbo tudi na vide/ male sNiSc7memnnc kraJc Postav,tl v tojan c ^vetovncga kulturnega do \t Guanajuato prihaja pub-,Vsega sveta, vstopnice v ji ponujajo na primer tudi *Jv». kri,,k'ni so v Sloveniji na l|('Vsi,0r,CVCm ^radu Bogenšp.rk vnv, i ° Podpisali listino o ustano Nfcj n.,'U,*,C1^' Valvasor, ki bi jo na kriirr, f lar,ko primerjali / omen-,JM;iv ,l'sl,valom. Predvsem pr« JfcSi A1*1 štirinajstih slovenskih flUj p.yb,i«na, Maribor, Kamnik, <■ Velenje. Kranj, Skofja , (-«dov|,„-:ii ic)ri|a Nova (i«>r an> Unja m Novo mesto) so nase prevzeli odgovorno nalogo, saj je temelj fundacije oživljanje slovenskih gradov, cerkva in starih mestnih jeder, ob tem pa še povezovanje in promocija slovenske kulturne in kulturne dediščine. Gre za nadaljevanje akcije Podoba Slovenije, ki so jo začeli lani na Brdu pri Kranju in je sedaj z ustanovitvijo fundacije na novo zaživela. V Sloveniji je ob vseh političnih spotili in spopadih izredno težko določiti stvari, ki bi bile v nacionalnem interesu. Slovenska nacionalnost je bila v preteklosti, pa tudi zdaj, vse prevečkrat hvale/na tema za pridobivanje političnih točk, to pa predvsem zaradi tega, ker je imela nacionalna dimenzija v vsej naši Zgodovini izredno pomembno vlogo. Slovenci za razliko od drugih narodov nimamo zgodovinskih izkušen) / državo, zato pa smo ves čas natančno vedeli, kaj jc z našo u.u lonalnosijo. In če so na primer Srbi v času Jugoslavije hiez najmanjše dileme (tako kot še /daj) enačili srbstvo in Jugoslavijo, smo Slovenci nenehno opo/atjali, da smo sicer državljani Jugoslavije, vendar po narodnosti Slovenci. Se posebej smo čutili enotni slovenski kulturni prostor, čepi.iv /aradi političnih /apot v praksi nikoli ni zaživel. »! komuni, v zahvalo Tistemu, ki naj " mesto obvaroval pred komunisti^ nevarnostjo. Je pa ni pred seksisit,c' no. Pod Montmartrom je narnrc znameniti Pigalle, nočna zabavišč četrt. Ko gremo iz nje nazaj v središč* mesta, jo uberemo po ulici Sanj* Denis, v kateri ponujajo svoje IW j prodajalke mesa. Ta del sprehoda J I res zanimiv, saj se v njem soočiš neposredno nevarnostjo. Zanimivo] opazovati (na sebi in na drugM' koliko zdržljivosti se porabi samo ^ to, da preneseš drzni pogled pr°y jalke in njeno ogovarjanje. Kaj W ' da bi res kaj kupil! Ni kaj, vsako de' je svojega denarja vredno. .. : Po ulici skušnjav, že pred njll\ poimenovani po pariškem patronu P Denisu, škofu, pridemo v srce meS.' na kraj, kjer je bila nekoč osrednj tržnica, Les Halles. Zdaj je tu drug vrste hala, Forum imenovana, ki , malo štrli iz zemlje, in tisti M pripada kulturnim ustanovam. ' vj njimi je dejansko cel podzemni forU' (lat.: trg in življenje, ki se odvijaj njem), pravo podzemno sejmišče 1 zraven je Pompidoujev center, turno središče Pariza, in nedaleč °° njega je Picassov muzej. Slednji, k*l novejšega datuma, je že v Marais (Močvirje). Nje ime P** ,e kaj je bilo tu nekoč, še pre*j „j mesto nastalo. Močvirja seveda ^ več, skrivnostno in nevarno jc P*^, zmeraj. In v sebi sknva prave b'* 0 zmeraj, in v seni sknva p katere turistična množica nav* I* obide. Flaneur, ki kaj da fl f seveda ni to, kar misli, da je. c $ ne vzame kake ure za posedanj ^ premislek v čisto renesančnem pa^eS na VogeŠkem trgu (Place ^ Vosges)... In če gremo od ,t0,l|ct "močvirja", nazai k reki, čez. C ha..je), in mimo mestne niše (Hotel de^^g, Ri ulemo čez otok nazaj k sv. M« na ^ laše pohajkovanje je tako sklenj Preden zapremo to kratko y glavie o desnem bregu (meni je ^ pač ljubši), nočem spregledati vS ' ti dveh parkov (Buttes de Chaum^ Monceau) in pokopališča Pere chaise. Tudi obisk le tega je rcsn)k)0-veliko doživetje. Filozof se bo p4 c nil Abelardu in Heloizi, roker J Morrisonu, ljubitelj literatur« ^ plejadi literatov, tisti, ki mu sV)lTl... zmeraj bije na levi, komunam'Q Ljubitelji tehničnih znanosti j, prišli na svoj račun v Pare (j Villette, ki je pravo mesto znan. -Fja se sploh ne splača hoditi, ce vzameš vsaj enega celega dnev Pohajkovalski sklep < Zapisali smo, da je pravi P°h''(i0 valeč dober opazovalec. V,tTu|,e(i> Pariz je, kot smo poudarili na dr * ^ mestu, mesto videza) ga sicer p fllJ či, vendar ne ostane Pn njC?afjf i>oviš.m Zamika ga tudi tisto, xt skrito pod njim Kaj je tisto, i ^ skusiti sami Kot pohajkovale!- ^ v tem je bistvo pohajkovanja: o /3 v sebi odkriješ tisto, kar je s* |jUdi, /iinaiijo pojavnostjo stvari >n ^ med katerimi pohajkuješ. ** e„ oklevajte Sprejmite in zaigraj ^ krat za spremembo to vlOf ^ boste enkrat skozi, si v zim««1 ' jfflj rzemite v roke dober tun ^ odnik ali pa kar kako knji^,, v, vodnik ali pa Kar n (ah Parižani, pohajkovale« dv gov • Sliki: Janez Pelko dogovor s samostojnim arhitektom Alešem Šeligom Predanost arhitekturi bito krilnih začel z manjšimi arhitekturnimi posegi, danes pa ie dela velike projekte. Kroničan Alešfelieoje leta 1990 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo. Po diplomi je postal ^jntriu^t&rtovd m realiziral je le številne projekte v Kra^kotje npr. galerija delniških slik (1991) Potem se je lotil obnove hotela Bellevue na Šmarjetni gori. Leta i yyj je ^^Ture%e\mrLnrtnt agencije PTP Integral v Ljubljani in adaptacijo hotela Rotonda ddla Wre//a v Novigrad™ Poleg tega se je le uveljavil tudi v tujini, v Amsterdamu na Nizozemskem je »«redZačTZad«co klub REX. Sodi med najbolj prodorne mlade arhitekte v Sloveniji. Vsak mlad arhitekt ima sv»je vzornike. Kateri znani arhitekti so najbolj vplivali na v»še delo? "Mislim, da je zelo težko °dgovoriti, katere arhitekturne smeri ali kateri arhitekti ^posredno vplivajo na moje delo. Najpomembnejše je, da ** človek odloči za arhitekturo. £ato je v prvi vrsti veliko bolj Pomembna predanost arhitekturi kot posamezni vzorniki, ^gično in naravno je, da ima «]a nas velik vpliv arhitektura dvajsetega stoletja s svojimi y^'ikimi protagonisti, od w"ghta, Le Corbusierja, Mies van der Roha, do Alvarja Alta 'n verjetno še koga. Osebno pa Oslini, da je za naš evropski Prostor izredno pomemben Adolf Loos, ki je deloval na uunaju po prvi svetovni vojni." r Mogoče bi morala začeti P°govor z vprašanjem, kaj JPloh je arhitektura, oziroma **j vam pomeni arhitektura? "Kot obstajajo razične defi-n'cije kulture, pač glede na različni zorni kot gledanja na kulturo, tako je tudi izredno teŽko definirati arhitekturo. Angleški umetnostni kritik iz Prejšnjega stoletja John Ruskin le nekoč rekel, da se vsem Umetnostim lahko izognemo, k arhitekturi se ne moremo. Le Corbusier pravi, da je arhitektura dobro premišljena, brezhibna igra površin, volumnov, materialov in svetlobe, pogojena oziroma odvisna od funkcije oziroma programa. Adolf Loos pa v svojem manifestu "Arhitektura" govori zelo subtilno: če v gozdu naletimo na gomilo, šest čevljev dolgo in tri čevlje široko, z lopato oblikovano v piramido, se zresnimo, in nekaj v nas nam pravi: tu je nekdo pokopan. To je arhitektura." Zadnja leta se v Sloveniji ne gradi veliko, vsaj ne kakšnih novih in velikih stavb. Ali nam lahko poveste o svojih projek- tih, ki ste jih že realizirali, ah še čakajo na realizacijo? "Res, žal se v Sloveniji zadnja leta ne gradi prav veliko. Verjetno zaradi tega, ker je kriza Škoda, ker niso do konca zgradili Plečnikove Ljubljane, ker bi s tem Ljubl- gna postala slovenske Atene... oslej sem naredil že precej različnih objektov in gotovo so najboljši tisti, kjer je moja vizija v sozvočju z željami investitorja in potrebami uporabnikov. Vedno ie največji problem, kako uskladiti zahteve investitorja z zahtevami okolja, kulture in financ in iz vsega tega še narediti dobro arhitekturo." Eden vaših najbolj znanih projektov so poslovni prostori turistične agencije Integral v Ljubljani? "Lahko bi rekel, da je bilo pri tem projektu sodelovanje z naročnikom res zavidanja vredno. Šlo je za projektiranje notranje opreme prostorov. Želeli smo in upam, da smo uspeli, narediti prostore turistične agencije po meri ljudi, tako da že arhitektura prostora da ljudem vedeti, da jih spoštujejo. Zanimivo je bilo tudi sodelovanje pri projektiranju obnove hotela Bellevue na Šmarjetni gori. Užitek je bil projektirati in spremljati evo- lucijo tega objekta, ker je že na začetku postalo očitno, da njegova velikost presega potrebe zgolj rekreativnega in izletniškega turizma. Celotnemu urbanizmu Šmarjetne gore in arhitekturi vrha s hotelom je bilo potrebno dodati in razviti še dodatne programe ter zahteve. Prihodnost hotela na Šmarjetni gori ni le v rekreaciji, ampak tudi v kongresnem in stacionarnem turizmu. Zato smo se odločili za princip projektiranja, ki bi ga lahko označil za "work in progress", torej za delo, ki se nadaljuje in prolagaja novim in razvijajočim se potrebam." Ker ste Kranjčan, me seveda tudi zanima, kako kot arhitekt gledate na arhitekturno podobo mesta Kranja? "Rekel bi, da ima mesto Kranj tri zanimive in karakteristične principe. Prvi je ta, da je mesto grajeno na skali, zaradi Česar imamo specifičen dostop v mesto z južne strani, po Jelenovem in Mohorjevem klancu: Mogoče je tudi zaradi tega zanimiva študija arhitekta Vurnika o izteku Jelenovega klanca, ki je bila prikazana na njegovi razstavi. Tega gabarit-nega občutka premagovanja gravitacije pa ne doživimo, če vstopimo v mesto z zahodne strani prek mostu pri bivšem hotelu Evropa. Druga močna karakteristika pa je tloris centra, s tremi vzdolžnimi paralelnimi dominantnimi ulicami. Za razvoj in dinamiko življenja v mestu bi bilo verjetno nujno obnoviti že nekoč obstoječe medulične atrijske povezave, ali pa jih na novo zgraditi. Za identiteto mesta je tudi nujno potrebno končno oživiti Glavni trg, kot se to spodobi za srednjeevropsko mesto. Tretji karakteristični princip pa je piramidalna prerezna veduta mesta z vrhom na mestni cerkvi." Kaj pa Trg revolucije? "Vsekakor je zanimiva usoda tega trga. Trg za obisko-valce mesta Kranj z Dolinarjevimi kipi predstavlja eno močeneših identitet mesta. Programska zasnova trga je definirana zelo čisto in jasno, seveda v duhu prejšnjega, komunističnega režima z močno ideološko noto: trg poveličuje Idejo, okoli katere so nanizani: oblast (občinska stavba), kultura (delavski dom) in izobraževanje (gimnazija). Spremembe na vseh področjih v zadnjih letih so vplivale tudi na obnovo mestnih jeder. Nekateri se že pritožujejo, da bo zaradi prostega trga z nepremičninami padla kvaliteta obnove starih delov mest? "To je verjetno res in zato bomo še dolgo čutili posledice. Predvsem se je potrebno zavedati, da se je večina mestnih jeder izoblikovala skozi stoletja, tudi zaradi delovanja trga. V prejšnjem sistemu je bil trg nekako ukinjen, danes pa absolutna liberalizacija trga z nepremičninami skupaj z denacionalizacijo krepko najeda vsebino mestnih jeder. Po svetu so v centru mest vedno trgovine z ekskluzivno ponudbo, banke, dragi hoteli itd., kar pomeni, da se zavedajo, da imajo stare hiše kulturno in zgodovinsko vrednost, in da jih je zato potrebno obnavljati. To seveda ni poceni, toda evropske države z različnimi ukrepi spodbujajo lastnike, da ohranjajo kulturno in zgodovinsko dediščino. V Sloveniji pa sedanja liberalizacija prinaša s seboj tudi drastično zniževanje strokovnih meril pri naročanju arhitekturnih del in njihovi izvedbi. Dr. Peter Krečič meni, da bo poteklo še precej časa, da se bodo stvari normalizirale. O posledicah razpada moralnih standardov v stroki se boji razmišljati, toda čimprej bo potrebno razumeti, da bo cena uničenih eksistenc in moralnega pohabl-janja zelo visoka." Jože Novak Zloženke in razstava o znamenitostih v Kranju in okolici Odkrivajmo našo deželo oj}*niiu m prvem tednu julija je v galeriji Prešernove hiše gostovala razstava z naslovom 'Knvajnio našo delelo ■ kulturno-zgodovinske znamenitosti v Kranju in okolici. Na razstavi je /),0y.?,0K0C'e dobiti tudi štiri zlolenke, ki so predstavljale Gradove, Stvaritve znanih arhitektov, far Slno slikarja Leopolda Laverja in Ostanke starih obrti s fotografijami in napotki za morebitne druliZV?lCe znamenitosti v Kranju in okolici. Izdal jih je študijski krotek Odkrivajmo svojo delelo razstave in ale,rih hod Varil; v,ulino vsak dan, ust Ivan \fa S? J'h Jo*c Plečnik, ktttvSSS a,i Rdvard Ravni f^^f^kariaUpoida «J la Podstavljena / zborom nekaterih olj, kajti hranjenega jc zelo veliko Na razstavi je bila Laverjcva ded Jcina predstavljena natančneje k°t v zloženk vim d>apozitivov v kleti Prešcr n°ve hiše. v sklopu Gradovi i s po nek i s tremi Laverje or»ginali in s pomočjo Univtrze za lil livljenjsko obdobje. Na razstavi in v zloženkah odstavljene znamenitosti v ^ranju in okolici so verjetno mnogim Kranjčanom že dolgo 2r»anc, še posebej, če sc zani maJo za domači kraj. Vsem pa, ■j mesta, v katerem živijo, m megove okolice ne poznajo, so zagotovo odkrile nov svet. stvaritve znanih arhitektov so opozorile na stavbe, mimo imo vsak dan, ust Pogonsko kolo za mongo - likalnico v nekdanji Pirčevi barvarni v Kranju. Foto: Mirko Kriinar /e ■0 bil Podstavi? "CKV fot°grafl>mi k£',n' kranjski g.ad terski Kh,sls,<-*'n), Šempe Kak, £rad ,n Gradišče nad VVart!*'Co (ruševine gradu V ,7«) na desnem bregu °bl n "Pijanska graščina m HrHflpro*ok«»arna gradova - fj° m Strmol. h0 ""vega, tudi za veči-in v znavalccv, jc na razstavi *Iodii r?Cnki Pokazano v PrClL, 1'"tanki starih obrt. obrlll'\v,Jene so bile stare rim'''^.delineio kot na ><,|jVl M,dski mlin Jožeta •ES?- obrti. k. ranil' ' v"""> *' so sc jev l v Obliki hišnih muze n"ka *u nu ' Antoni Bukov iwv 'upahčah. Pirčevi *d v Kranju ter litartkl zbirka Omanovih v Stražišču. Vse naštete zbirke so dostopne javnosti po predhodni telefonski najavi (številke so objavljene v zloženki). Razstavo so obogatili številni predmeti iz teh nekdanjih delavnic. V dveh vitrinah so članki krožka -avtorji razstave ponudili tudi osnovno literaturo o predstavljenih znamenitostih. Vsa temeljna literatura ie navedena tudi v zloženkah, ki se dobe v I roimiskem muzeju, Turističnem društvu. Gorenjski turistični zvezi. Univerza za III. življenjsko obdobje v Kranju in projekt študijski krožki Jedro ikupinei ki je izdala zloženke m postavila i.i/sl.ivo. izhaja iz kiozka, ki je odkrival umetnostno zgodovinske, zgodovinske in etnološke zanimivosti Gorenjske skozi predavanja in ekskurzije v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje v Kranju v letih 1993 94. V šolskem letu ekskurzije v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje v Kranju v letih 1993-94. V šolskem letu 1994/95 so se prijavili na razpis ministrstva za šolstvo v projekt študijski krožki in tako postali študijski krožek. Danica Dolenc, Erna Ganter, Cilka Gorane, Mirko Križnar, Marija Markclj, Silvo Mravlje, Jožica Mušič, Mira Pintar, Jelka Selevšek, Jerneja Skaza, Barbara Šmid, Alojz /avi I in Vida Zupan so iz slušateljev "Tretje univerze" postali avtojri štirih zloženk in razstave o tistem, kar jim jc pri srcu. Pri izdaji zloženk m postavitvi razstave so članom krožka pomagali s finančno podporo Ministrstvo za Šolstvo in šport, Občina Kranj, še posebej lupan ini. Vitomir Gros, Zavarovalnica Triglav, s fotografiranjem Layerjevih del in pripravo diapozitivov Marijan A. Kozjek, z risanjem zemljevidov Andrej AljančiČ in Magda Zore, z oblikovanjem zlolenk in razstave Petra Ceme, dipl oblikovalka, s predmeti, fotografijami in odprtostjo za sodelovanje tupnišče Kranj, Protokolarni servis Brdo, Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota za Gorenjsko, gostilna Stan Mayr, Darja Okorn, drulina Mauser, Anton Bukovnik, Jote Dolhar, Matevž Oman, z najniljo motno ceno in tiskanjem zlolenke Tiskarna Potgaj, KokrŠki breg 2, Kranj, s popustom pri izdelavi barvnih fotografij Metod Bobnar - foto Bobnar, Kranj, z izdelavo fotografij iz muzejske fototeke, s postavljanjem razstave in pokritjem stroškov zanjo ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik-Toman in njeni sodelavci, s spodbujanjem in moralno podporo vodja Univerze za III. življenjsko obdobje v Kranju Nevenka MariniČ. Najbrž danes večina Slovencev že pozna namen in načine delovanja Univerze za III. življenjsko obdobje, saj v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, a tudi drugod, obstaja od 1984. leta. Tudi v Kranju bo kmalu deset let, odkar je OO Rdečega križa pod vodstvom KatjuŠe Tram-puž 1987 organizirala prve krožke v smislu delovanja te oblike izobraževanja odraslih za upokojene Kranjčane. Prvi krožki so bili jezikovni in rekreacijski. V devetdesetih letih je univerza dodobra zaživela, zdaj poleg jezikovnih delujejo tudi likovni, umet-nostno-zgodovinski, krožek za oblikovanje gline in za avto-geni trening. V njih so izobražuje več kot petdeset slušateljev. Študijski krožki so zasnovani drugače. Pojavili so se na prelomu iz 19. v 20. stoletje v ZDA, na Švedskem, v Angliji in drugod po Evropi. V stoletni tradiciji so se zakor-eninili kot način, kako poiskati rešitev za problem, kako izpeljati zamisli, kako se dokopati do znanja o nečem, kar nas zanima, a ne vsak sam, pač pa v skupini. V Sloveniji jih je pred leti vpeljalo Andragoško društvo Slovenije pri organizaciji Univerze za III. življenjsko obdobje, novoustanovljeni Andragoški center pa si je uveljavitev študijskih krožkov zadal za enega od ključnih projektov pri izobraževanju odraslih. 1993 so sodelavci centra usposobili prvo skupino mentorjev in vodij študijskih krožkov v Sloveniji in v šolskem letu 1993/94 je že delovalo 36 krožkov. Usposabljanja potekajo še naprej. V Sitarske statve z lučko - izsek iz bogatega hišnega muzeja Omanovih v Stražišču, Foto: Mirko Križnar letošnjem letu deluje 74 krožkov po vsej Sloveniji. Cilj delovanja študijskih krožkov je zbiranje odraslih, da bi uresničevai skupne želje oz. cilje in se pri tem veliko naučili. Večinoma so usmerjeni v izboljševanje razmer v svojem okolju. Temelj dela v takem krožku je demokratično vzdušje in družabnost. Mentor nima vloge učitelja, ampak le usmerjevalca in spodbujevalca, da skupina napreduje proti cilju, ki si ga je zastavila, in ga doseže. (Študijske krožke podrobneje predstavlja knjižica: Nena Mijoč, Ana Kranjc, Dušana Findeisen, Študijski krožki, izd. Andragoški center Slovenije, Ljubljana 1993) Odkrivajmo svojo deželo drugim Slovenci mislimo o sebi, da radi potujemo in odkrivamo tuje dežele. Prav vsak kraj ima kakšno posebnost, kakšno znamenitost iz preteklosti, kakšno zgodbo, kak poseben kotiček. Prav malokrat pa pomislimo, da je takšen tudi kraj, v katerem živimo. Člani študijskega krožka Odkrivajmo svojo deželo drugim so dogovorili na izziv in so predstavili svoj kraj in druge popeljali po njegovih znamenitostih. V tem je tudi nekaj gorenjske trme in ponosa. Želeli bi si, da bi te lastnosti imeli obilo v poklicnih ustanovah, ki skrbijo za promocijo naše dežele, naše države. Tatjana Dolžan KOMENTAR Revščina čaka pred vrati Alarko Jenšterle, z. unciriji sodelavec k (tpravninami in pokojninami naprej v Evropo Zgratamo se nad vašim neorganiziranim delom Se leto dni je pred vašim iztekom mandatu v DZ, že mrzlično pripravljale poslov nik zakona o vaših odpravninah, pokojninah itd. f>o zelo \mešmh kriterijih. Sodeč po intervjujih na RTV si nekateri poslanci DZ ne telijo priti nazaj v kolektive, kjer so jih le ti in stranke izvolili v DZ. Vsem takim poslancem DZ predlagam, da naj se takoj prijavijo Zavodu za zaposlovanje, da jim priskrbijo v letu dni primerno zaposlitev in to po izobrazbi prosilcev. Tako ne bodo po pravilniku izčrpali vse motne privilegije na račun davkoplačevalcev. Leto dni imate še časa v D Z, da premislite in spremenite poslansko delo, da vas in slovenskega naroda ne bo sram. V ponos in slavo so nam naši pevci, ansambli, Iportni ki in drugi, ki prinašajo domov medalje s svetovnih prvenstev. Vi, poslanci DZ (nekaj izvzetih) nam in svetu trosite sramoto. Namesto vas poslancev, tukaj izvzetih, bi rajši gledal in poslušal npr. Slavka Avse-nika, Mira Cerarja, Ireno Grafenauerjevo ali Marjano Lipovškovo. Saj oni se ne sramujejo slovenskih korenin Kranj, 31. 7. 1995 Marjan Cernivcc, Kranj Danes poslanci, jutri upokojenci... Gorenjski glas je v torek, 25. julija, objavit članek po slanca Saša Lapa, ki mu bo skrb glede upokojevanja po slancev pokvarila tudi 40-dnevni dopust Skrbi ga, kako bodo nepravi Socialdemokrati glasovali in Če se bodo dr tali evropske norme. Naj mi bo dovoljeno, da se kar direktno soočim z njim. Le skrbi so upravičene. Verjetno le veš, da ne boš več izvoljen, čeprav si presedlal v drugo politično stranko, lam so te potrebovali, kot praviš, da ste onemogočili, da ni le prišlo na slovenskem do dik tature in fašizacije, in da ste le s svojo doslednostjo ubranili tetko pridobljeno državo pri življenju. Prt vsem tem se ne zavedaš, da st izdal stranko, v kateri si bil izvoljne, izdal nas volivce, ki smo to stranko volili in dobro veš, kako si prišel v poslanske klopi kot eden od 90 pri 3(XM) kandida tih. Praviš, da odgovarjaš vesti in na koncu zopet volivcem Povem ti, da bom šel na volišče, če bomo volili ljudi, ne pa stranke Jaz teh skrbi nimam, kot jih imaš ti glede pokojnine Mene so te upokojili i/i imam za 35 let dela kot strugar vzdrževalec v 'Železarni Jesenice manj kot 40.000 SIL Tudi jaz sem prosil in rotil na vse načine in vse mogoče naslove, da se rni godi krivica, da smo vzdrtevalci delali nadure pogosto vse nedelje in praznike, toda vse zaman. V istem podjetju so dokupovali v administraciji do 5 let delovne dobe, meni tega niso privoščili, čeprav sem izpolnjeval pogoje. V svojih izjavah omenjaš tudi tvoj boj proti fašizaciji. Ne, proti temu se je boril moj oče - partizan. Tebi pa zaupam, da je dla Hitler delavcu v obratu tetko iivilsko karto Z dodatkom, ni je [>a dal tistim po pisarnah. Tudi upokojevanje se ni prilagajalo posameznikom na kožo. Tebe že skrbi tvoja pokojnina in več je slišati iz vaše hiše o njej kot pa o vprašanju tisočev celavcev, katerih tovarne so šel v stečaj (mislim, da pO scenarijih). Zjakaj tudi vas ne bi doletela ista usoda. Če ne boš zoj>et izvoljen. Verjetno tudi v podjetju nisi bil uspešen, tako kot ne zdaj kot poslanec in še manj, kot ustanovitelj Sokola, ko si nataknil tustim desetim temna očala, skozi katera niso videli nobene svetle prihodnosti Lemu društvu si hotel dati novo vsebino, pa so te hitro podučili, kako to gre. Praviš, da si šel k desnici, a v isti sapi, da si socialdemokrat. Sedaj si tam, kjer omenjajo Ivana Cankarja Ali \ tš za njegova gesla, ki jih je izrekel, ko je bilo na Slovenskem manj kot 10 odstotkov proletarcev. Dejal je: "Na tebi, na tvojih plečih, na plečih delavca pro letarca sloni bodočnost slovenskega naroda naroda proletara." Ali "Ne frak ne talar, narod si bo sodbo pisal sam " Upoštevaj tudi to, da je danes na Slovenskem 70 od-stotkov delavcev, ki so za socialdemokratsko stranko, ampak le s Cankarjevo vsebino. Nisem osamljen, ko se menimo o teh rečeh in vsi smo si enotni v tem, da bomo šli na volitve, če bomo volili ljudi, ki jim zaupamo. Drugače nas na volitvah ne bo. Dovolj je strankarskih zdrah, v parlamentu naj bodo strokovnjaki, ki bodo podprli vsako napredno pobudo, pa naj jo izreče, kdor hoče, teh pa ti poslanec Lap nisi predlagal, pa če smo še tako zijali v ekrane. Vedno, ko si šel proti govorniškemu pultu, smo le vedeli, da greš zato, da boš udaril po predhodniku, če je bil bolj levi. V jeseni, če bodo predlagali zmanjšanje privilegijev in pokojnine, bodo to sposobni izobraleni socialno misleči z upoštevanjem volje volivcev in predvsem tistih, ki imajo komaj za pretivetje. Srečno! Zoran Šporn Mobilizirana in invalidi pozor! Pod tem naslovom je g. Mlinar iz Žirov objavil članek, v katerem se dotika za mobilizirane Slovence zelo kritične teme o vprašanju zahtevane odškodnine s strani ZR Nemčije. Ker v članku mrgoli polresnic in očitnega zavajanja naših članov, smo prisiljeni javno odgovoriti na njegovo pisanje in sicer: L Pisec trdi, da je od neke nemške uradne osebe izvedel, da je denar za mobilizirance nekje v Jugoslaviji! Ta trditev je brez dokaza, kakor ni dokazana ta nemška uradna oseba (?) Manipuliranje s takimi na vedbami je milo rečeno zavajanje naših članov. Pisec članka ima na voljo vse uradne dokumente glede nemških stališč, saj je član UO Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 45 Kranj in član Častnega razsodišča Društva vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Celje. Poleg tega je zdrutenje na 4. ohč nem zboru v Dragočajni temeljito predstavilo poročilo o naših zahtevah Vladi Re publike Slovenije, kjer smo v peticiji zahtevali takojšnji začetek razgovorov z Vlado ZR Nemčije o vprašanju odiki/d nine. Pred kratkim pa smo dobili tudi uradno stališče nemškega veleposlanika iz Ljubljane, kjer je razvidna opredelitev nemške vlade do tega vprašanja. 2. Kot bolečo točko navaja pisec vprašanja invalidnih naših članov, ki jih prejemajo od oskrbovalnega urada iz hulde. Spet navaja izjave taiste neimenovane nemške uradne osebe m s sarkuz mom tigosa naše člane, ki javno pišejo o problematiki, naj se ne praskajo tam, kjer jih ne srbi. Kot vemo, so bili vsi doslej objavljeni članki podpisani, v njih pa so bila jasno izralena stališča na.ft/i treh organi. a> n do predloga zakona o vojnih invalidih Vztrajamo, da se naši invalidi vnesejo v zakon, invalidnine iz Eulde pa mit OStatUtJO do takrat nesfic menjene, razen če ni z meddržavnim sporazumom drugače določeno i e hi torej na osnovi sporazuma Eulda še naprej izplačevala te zneske, jioteni je treba r\t in mi s tem jasno povedal, kdo je kdo na tej < esti Ker se tudi na mojo vztrajno vožnjo po desni strani, nt hotši umakniti na rob cestišča, temveč je raje pljunit na avto in s smučarsko palu o udaril po njem S "herojem" na rolkah nisem želel Še bolj zapletati položaja, zato sem "il peljal dalje Zaradi tSgt dogodka m ;aradi odprave nevarnosti, da se ne bi zgodila hujša nesreča smučarjem (v informacijo - v petek. 28. \ulija, so se na tejcesti zgodile tri prometne nesreče), bom v prihodnje, ko bom zagledal na cesti smučarje tekače na rolkah, poklical postajo prometne policije in zahteval, da primerno ukrepajo. Prepričan sem, da smučarji tekači ne smejo trenirati na cesti Kranj - Besnica - Nemilje. S tem dopisom opozarjam tudi vodstva smučarskih klubov, katerih člani trenirajo na tej cesti, da bodo prevzeli vso moralno odgovornost, če bo kdo od njihovih varovancev žrtev prometne nesreče. "Heroju" tekaču, ki je tako nekulturno reagiral na moje zvočno opozorilo, pa sporočam, da so nas trenerji v času, ko sem se še sam ukvarjal s športom, drugače vzgajali. Predsednik KS Besnica Matevž Kleč Odgovor na odprto pismo, ki je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu 23. junija 1995 s podpisom B. S. (naslov v uredništvu) Pošteni Slovenci, ki se ne sramujemo svojega imena, se podpišemo s polnim naslovom. Tega naslova nimam namena iskati, ker je ta človek zame hinavec ali Pa zahrbtnež Ljudje, ki se obračajo po vetru, so zame čisto navadne propalice. Kdor zagovarja ljudi, ki bi danes v kaplji vode utopili vse zavedne slovenske partizane, povzroča danes največje sovraštvo med slovenskim narodom B. S. piše, naj grem v tiste kraje, kjer so pobiti domobranci Prav tako bi jaZ njemu svetoval, naj gre pO dolenjskih cerkvah, kjer so bile med vojno domobranske utrdbe in je v njih izteki veliko več partizanske W1' kot jo je po vojni dom0' branske la partizansku fcj ki je iztekla v teh bunkarjih ne bo nikoli izbrisana. Ni b»a od komunista, bila je '" slovenskega partizana. Ta W je Sloveniji prinesla svoboda in ne domobranska. KdO' danes trdi, da se domobrii"1' niso borili za nacizem irl fašizem, ampak proti koma' nizmu in za domovino, K0' vori neresnico. Danes I sprašujem, zakaj ti dom" branci niso ostali po kap'tu' laciji fašizma domu "<; Slovenskem in se borili f>ro'1 komunizmu do konČrtf zmage. Zakaj so zapu stili slovenski narod na milosi nemilost kornsmistom? ■ Mi partizani smo Šli v v°l proti fašizmu in nismo ZU['llS.. tilt slovenskega naroda. ^sia,t smo na svoji slovenski Z?rr1 ' do končne zmage. Andrej l.ogar, Podvrh pri Poljanah Rešitev za vaške reveže v Gostečah (Gorenjski glas, tlj*W£ Oglašam se predvsem za* ^ ke' sem prebral M*Hf*j» Gorenjskem glasu z ml. u I99S Sam naslov teg članka je zame laljtv m čudim, da si strokovne slui kaj takega dovolijo* , ^ la problem, če lahko ftt ' tako, ,e vrsto let, ko *#* spremljal, bil res p*** (, vsem poznan, ^ffitru za (uilno delo, občim m Kraj ni skuj>nosti liata Q Ker ,e hisua, V kater' stanovah vsi, U i tla dn%0\j Lukančič, vsako leto< ' propadala, h ^'f'"^ zmenil O tem hi toMCO ' sal vse od leta 194S, vendar* - ■>« utr«"'' Nadaljevanje n« 2? PONEDELJEK, 7. AVGUSTA TVS 1 9.40 Malo angleščine, prosim 10.15 Otroški program 10.15 Zlati cekin. 1. oddaja 10.40 Kapitan Povver, amenška nanizanka 11-05 Znanje za znanje, učite se z lami '1.30 Popoln petek, angleški film 13.00 Poročila 15.50 Umetniški večer - Deset klikih pisateljev. T. S. Eliot, 9 angleške nanizanke |*S0 Obzorja duha 17-25 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.05 Radovedni taček: Pastnr 18.15 Prgišče priljubljenih pravljic, 'utkovna ignca 18.35 Kate in Allie, angleška ser.ja JJ 05 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19-30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20 05 Stranski učinki, kanadska ^■zanka «0.50 Med življenjem in smrtjo, j^g'eska dokumentarna oddaja «•00 TV dnevnik, Vreme S-10 šport 22.20 Sova **-20 Seinfeld, ameriška nanizanka *2-50 Seaquest, 9. epizoda amer-,§ke nanizanke TVS 2 lanj) Utrip 13.45 Zrcalo tedna ••00 Zakladi sveta: Indonezija, ^»ncoski pustolovski kviz 15.25 ?°va, ponovitev 17.00 Goete-^SPv atletiki, prenos 21.20 ^°)a zgodba: Oče neznan, franaka nanizanka 23.00 Brane ^ončel izza odra HTV 1 J-55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Bettina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 •Ljubezen 12.45 Ko se srca vna-tnejo, ameriška humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 14.00 Naj v»Cji zločini in sojenja v 20 poletju, dokumentarna serija ^.OO Sramežljiv sem, a se zdra-Vlrn, ponovitev francoskega barv-n«ga filma 16.30 Hrvaška dane3 V-30 Santa Barbara, ameriška n'daljevanka 18.15 Kolo sreče ° 50 Zvonček na Biokovu, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik "•10 iz dramskega albuma: |^'go. hrvaška drama 21.30 /vaška m svet, dokumentarna ^aaia 22.25 Dnevnik 22.40 Sli-2 n.a slik° 23.10 Zagrebški pole D/.„ es,t,va|. posnetek koncerta un;1|skoga baročnega orkestra °-10 Sanje brez moja HTV 2 slik? ™ ko|edar 14.05 Slika na voini ,Ponovitev 14.50 Svet v DrJQ dokumentarna serija 15.45 17.00'c0, ameri*ka nadaljevanka Cio«t k v atletiki, prenos iz BroJbhOr0« 21.25 Murphy Sevir i Umoristićna sen'a 21 55 vanka 5o'u8' amer,ška nadalje-nanb.^ *° LovajOV, angleška polf,nka 23.45 ŠP v atletiki. dok,^ek 2230 Svet v vojni, 0*urnentarna serija kanala 10 15 ,adna 10.05 A shop 11 0« liu* svetlobe, ponovitev PoJ..? pametne vrtnice 11.50 ^h 19"or,V!?e09l>va 18 48 7 19 1n i00 Vrern« 1905 Risanka lu Luč svetlobe 20.00 Alica yi - 1 »c svntlob« 20 00 Aft ■ . $0 3o°n'deželi, glasbena oddaja < gjjfnf '»kama 21.00 shv«»~ , .'•U8 Cisto pravi gusar, iranski film 22.55 Obalna atra-^Ponovitev 18 dela ameriške O.Os q 2346 Adidas Streetball *Pot tedna 0.10 A shop AVSTRIJA 1 Otrn«LKorak za korakom 6.30 prarW' P»ogram 9.00 Ulice San CJa 9 45 MacGyver 10.35 v'1ev i« lad|n ^n»«prise. pono nanrt 30 v,n»'ou in Old Fire °trr,*L por,ovitev filma 13.00 Program 15.35 Vesoljska 17 15 Q.*rpr,8e 1625 MacGvver 17 3* prašno prijazna družina " 9 "«ta dekleta 18.05 Nena- vadni par, Lepa polomija 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj šofer, ameriška komedija 21.55 Stolp smrti, ameriški TV triler 23.30 čas v sliki 0.00 Revolveraši iz VVvominga, ameriški vestem 1.20 Strašno prijazna družina 2.15 Schiejok vsak dan 2.50 Dobrodošli v Avstriji 4.45 Ameriški koktajl, ponovitev amer-iško-britanskega filma AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Formula smrti, nemško-francos-ka kriminalka 11.55 Vreme 12.00 Sp v lahki atletiki, posnetek tekmovanj prejšnjega dne 13.00 čas v sliki 13.10 V senci Fudži-jame, 1 del 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Dr. Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 The making of Fidelio, reportaža 23.30 Henrik V, britanski film 1.30 Pogledi od strani 1.35 Video noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 21 19.30 Iz izbora: MINI PET (otoški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 11. srečanje spačkov 20.36 Logaška jama 20.50 EPP blok - 3 20.55 Kvalifikacije satelit Slovenija I. Kranj 95 - Urh 22.40 Poročila -objektiv Gorenjske 21 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ne ob glasbeni podlagi Radia Žin. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 8 Groharjev teden v Šorici 20.50 M. Dolžan in J. Kališnik (1. del) R TRŽIČ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Konjeniška prireditev na Visokem 20.30 Tedenski pregled dogod kov, ponovitev 21.00 Film (izbor iz sat programov) ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00. 9.30 in 13.30 Viaeo strani panorama 8.30, 12.00 in 14.00 TV SHOP, televizijska prodaja 14.20 Santa Barbara, ponovitev 15.10 GEO, ponovitev 9 dela 15.40 St. Elsevvhere, ponovitev 3. dela serije 18.40 Angel za mojo mizo, novozelandska biografska melodrama 18.40 Santa Barbara, 1057. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital City, serija 4. del 21.00 100-letnica Aljaževega stolpa na Triglavu 21.30 Živa scena, glasbena oddaja 23.15 Posebneži, komedija 0.45 Vidoo strani 1.00 Deutsche IrVafle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesom tedna 13.20 Crna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Terenski studio Mengeš 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni jnogram KINO Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Delovni teden se začne s ponedeljkom in programom radia Tržič. Pridružili se vam bomo ob 13.30, najprej s predlogom, da neaj storite tudi zase. Nekaj minut bomo posvetili informacijam, najvče pa jih bomo zbrali ob 15.30, ko bomo spremljali in komentirali ter pogledali vremenske in cestne razmere. Ob 17-ih bomo govorili o novostih na številki 92, seveda pa bo tu tudi redna ponedeljkova oddaja Tržiški hit ob 17.25. če boste sodelovali pri oblikovanju lestvice, ste v igri tudi za nagrade! Končali bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes -jutri 15.30 RA lovenija 16.30 Iz Tavčarjeve knjigarno 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100.2 MHz ŠANCE: 99,5 MH/ LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaia 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor vala pesem 18.30 Več mf odda ja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program aradio trfglav 96 MHz CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer rom. ljub melodr PRED ZČRO ob 19 in 21. un ŽELEZAR prem amer. akcij, kom PODLI FANTJE ob 19 in 21. uri TVS 1 10.10 Otroški program: Sezamo-va ulica, ameiška nanizanka 11.10 Shalako, angleški film 13.00 Poročila 15.10 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.40 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 20.50 Zgodbe iz oper: Zimski viharji, ponovitev angleške glasbene serije 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Skrajnosti, angleška nadaljevanka 23.10 Seaquest, ameriška nanizanka TVS 2 12.30 Malo angleščine, prosim 12.55 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka 13.50 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.50 Sova. ponovitev 16.05 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 16.30 Goeteborg: SP v atletiki, prenos 20.00 Rešite morje, švedska znanszvena oddaja 21.00 Družina Maitland, angleška drama 21.50 Roka ročka MTV unplugged: Koncert Sinead O'Connor & The Church & Soul Asylum 22.40 Videošpon 23.25 Svet poroča HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročita 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se srca vnamejo, ameriška humonstična serija 13.10 Severna obzorja 14.00 Srečanje s prihodnostjo 14.25 Filmska časrovnija, dokumentarna serija 14.50 Trije idioti, ponovitev nemškega barvnega filma 16.30 Hrvaška danes 17.00 Dolžinski mjagazm 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.50 Hrvaško gledališče, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 21.00 Tv parlament 22.35 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Sanje brez meja HTV 2 15.05 TV koledar 15.15 Slika na sliko, ponovitev 16.00 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 17.00 SP va tletiki, prenos iz Goetebor-ga 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Šaljivi hišni videoposnetki 20.45 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.45 Življenje v zamrzovalniku, dokumentarna serije 22.20 Rešilni čoln, nanizanka 23.10 SP v atletiki, posnetek KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 11.50 Videostrani 16.10 Spot tedna 16.15 A shop 16.45 Cisto pravi gusar, ponovitev slovenskega barvnega filma 18.15 Generacija transformerjev 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 21.55 Računalniška kronika 22.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 22.55 Spot tedna 23.00 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata dekleta, ponovitev 6.30 Otroški program 9.00 Umor, jo napisala 9.45 Macgvver 10.35 Vesoljska ladja Enterprise, pono vitev 11.30 Moj šofer, ponovitev amenške komedijo 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - Nova Generacija 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Nenavaden par 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Atlantik 21.10 Komisar Rex 21.55 Nemški turisti 23.35 čas v sliki 23.40 SP v lahki atletiki, posnetek 0.30 Strašno prijazna družina, ponovitev 0.55 Schiejok, ponovitev 1.55 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev/Fant iz dobre družine, angleški film 3.45 Revol-veraš iz Wyominga, ponovitev ameriškega vestema 5.10 Dr. Trapper John AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Posvojena sreča, ameriški glasbeni film 11.30 SP v iahki atletiki, vrhunci tekmovanj prejšnjega dne 12.10 Vreme 12.15 Klub za se-niorje 13.00 čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije 14.25 Dr. Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Akti X. Večna mladost 21.10 Reportaža 22.00 čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 TV je kraljica 23.40 Noam Chcmskv in mediji 1.10 American supermar-ket, zadnji del 1.35 1000 mojstrovin 1.45 Pogledi od strani 1.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroški program: Zajček Jaka: Drevo 19.31 Ura pravljic: Bober 19.53 Risanki 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Čebelarstvo Božnar Polhov Gradec 20.55 EPP blok - 3 21.00 Film: Divja orhideja, drama 22.30 10 let Pop design 23.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP 20.30 Konjeniška prireditev na Visokem, ponovitev 21.00 Nedeljska reportaža - Countrv cocktail band ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00 in 9.30 Video strani - panorama 8.30 in 13.00 TV SHOP, televizijska prodaja 13.20 Santa Barbara, ponovitev 1057. dela 14.10 Posebneži, komedija 15.40 Vesela nedel'a, ponovitev 18.40 Santa Barbara, 1058. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, serija 4. del 20.30 Neat & Tldv, senja 4 del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Avtodrom MMTV, oddaja o avto-moto športu 22.05 Primarni motiv, kriminalka 23.35 Edvvard in gospa Simpson, ponovitev 3. dela serije 0.35 Čudežna trava. Bambus namesto plastike, dok. oddaja, 5. del 1.00 Deutsche VVeile R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točki, metri in sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ura na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Za začetek torkovega programa vam ponujamo skok v našo preteklost v oddaji Srn Tržičan. Seveda ne bodo manjkale informacije iz sedanjosti. Zbrali jih bomo ob 15.30, ko bomo Spremljali in komentirali, še prej pa bomo pred radijske sprejemnike povabii vse ljubitelje avtomobilizma. Za njih ob 14.30 pripravljamo oddajo Na štirih kolesih. Obvestilom ob 16.10 sledijo poročila radia Deutsche VVeile, nato pa sprostitev ob glasbeni lestvici Air plav Slovenia. S 16. lekcijo English One to one se bomo učili kakšno reči tudi z Angleži. Program se bo končal z oddajo o športu, ki jo povezuje dobra glasba. Prisluhnite nam! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za countrv 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 17.30 Dobimo se ob pol desetih - počitniške dejavnosti 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stapanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Bančne informacije Nove LB 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CELOVEC Hondl 8af>nhotslr20 [Tei 0043463 511566 PISARNIŠKA TCHNIKA IIIIKOMUNIH Al ui V*U STROKOVNA ItCOVINA Z OMtNIM SVUOVANJIM • N * » e v i s >i »* KINO CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer rom ljub melodr. PRED ZORO ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA amer. drama BARCELONA ob 20.30 uri Nagradna križanka 45. Mednarodni Gorenjski sejem V petek, 11. avgusta, se bodo v Kranju že 45. odprla vrata Mednarodnega velikošmarskega Gorenjskega sejma. Tudi letos bo na tej največji trgovini na enem mestu, na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju, več kot 200 razstavljalcev zastopalo okrog 3000 različnih ponudnikov blaga in izdelkov. Na sejmu bo vsak večer igral drug zabavni ansambel,vstopnine pa tudi letos ne bo za večerni zabavni program. Sejem, ki bo trajal do 20. avgusta, bo v petek, 11. avgusta, odprl minister za ekonomske odnose s tujmo Janko Deželak. Rešitve nagradne križanke 45. Mednarodnega Gorenjskega sejma tokrat izjemoma (zaradi nagrad - vstopnice za sejem) sprejemamo do vključno 11. avgusta do 9. ure. Rešitev je sestavljena iz črk z oštevilčenih polj. Dopisnice pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ali kupon z rešitvijo nalepite na primerni karton in ga brez znamke oddate v turističnih društvih Bohinj, Cerklje. Dovje-Mojstrana, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Glasov nabiralnik v avli Zoisova 1 v Kranju. Do 12. ure pa rešitev lahko oddate tudi na sejmu na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa pri vhodu na sejem (večnamenska dvorana). Žrebanje bo na sejmu 11. avgusta na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa ob 12. uri. Gorenjski sejem in Gorenjski glas sta tokrat za reševalce pripravila 45 nagrad: /. velika marela Gorenjski sejem 2. svečnik 3. - 30. nagrada: vstopnica za obisk sejma 31. - 45. nagrada: poletna majica Gorenjskega glasa. Srečni dobitniki nagrad bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v sredo, 16. avgusta, v Sejemskem Gorenjskem glasu, ki bo redno izhajal med sejmom, pa že v soboto, 12. avgusta. Vsem dobitnikom vstopnic pa bo Gorenjski sejem obvestila o nagradi poslal po pošti že v petek, 11. avgusta. 1 3 I i j B t 10 n 12 d 14 TJ""' 16 17 It 19 So 21 ■ <1 24 26 n It V, i\ ■ B U ■ K- 37- U sr »i -17 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Nacionalka največja j^nj, 1. avgusta - V pet skladov Nacionalne finančne družbe je doslej svoje certifikate vpisalo 125 tisoč državljanov, kar jo Uvršća na prvo mesto med pooblaščenimi družbami za "Povijanje. Trenutno poteka vpis delnic druge izdaje z njim so začeli 10. p'R že v prvih dveh tednih pa je bil 60-odstoten. Nacionalna bančna družba zato posebne promocije za dodatni vpis delnic ni napravila, da ne bi bil vpis ponovno presežen, ljudje pa zato Nejevoljni. Vpis bo potekal tudi v času dopustov, v Nacionalni l!!an^n' družbi pa že pripravljajo na naslednjo javno dražbo sklada za razvoj, ki bo oktobra. Abanka uspešno posluje s tujino !iranJ' 3. avgusta - Abanka je v letošnjem prvem polletju kar za " odstotkov povečala konvertibilni plačilni promet s tujino. Abanka je v letošnjem prvem polletju uspešno poslovala, zelo ran0*.80 "jeni rezultati poslovanja s tujino, saj so ustvarili skoraj W milijonov dolarjev konvertibilnega plačilnega prometa s uJino. To je kar 29 odstotkov več kot lani v tem času in le le e*aj manj kot v vsem letu 1992. Tolikšen promet je banka kvarila s 1.722 komitenti, od tega z 230 novimi, med njimi so Predvsem podjetja z ljubljanskega območja. V valutni sestavi Pacilnega prometa s tujino pri Abanki prevladuje nemškega carica in ameriški dolar. Nemški urad svetuje podjetjem j^*nj\ avgust - Združenje nemških trgovinskih zbornic je pred jjttkhn v Ljubljani odprlo predstavništvo nemškega gospo-n*£tV*' lbini 'm?orn,at''Je za nemška podjetja in svetuje pri Jjjtoveni nastopu na slovenskem trgu, enake storitve pa nudi ■J s,ovenskim podjetjem. Predstavništvo nemškega gospodarstva v Ljubljani je del tnrežja nemških zunanjetrgovinskih zbornic, gospodarskih dele-nrmA 'n Predstavništev, prostore ima na Trgu republike 3. Vodja P cdstaništva je Senka Andrijanič, ki pravi, da zbirajo predvsem nrmacije za nemška podjetja in jim svetujejo pri njihovem : astoPu na slovenskem trgu, zaradi dobrih odnosov pa enake k]rmac'ie nudijo tudi slovenskim podjetjem. Nemčija je z več kot tremi milijardami dolarjev blagovne j enjave na leto najpomembnejša slovenska partnerica, medtem je Slovenija za Nemčijo četrta najpomembnejša partnerica med rzavami srednje Evrope, prehiteli so nas le Poljaki. Čehi in ^adžari. Zato se bo bo obseg menjave lahko še povečal, Predstavništvo nemškega gospodarstva v Ljubljani bo pri tem •anko odigrali pomembno vlogo. STA TISTIČNE INFORMACIJE *»V0d Republike Slovenije za statistiko Ljubljana. Vožarski pot 12 teleta*: 061/216-932 INDEKSI CEN INDUSTRIJSKIH IZDELKOV PRI PROIZVAJALCIH, REPUBUKA SLOVENIJA, JUUJ1995 --1--------— ----. VII95 VII95 VI! 95 t-Vil 95j VII95 VI 95 ! XII94 1 VH94 I-VII94J o 92 , i i i i i 'NDUSTTtlJAlN Rudarstvo Sredstva za delo JeProdukci|ski material 0,a9o za široko porabo 100.0 102,6 112,3 115,4 160,0 100.1 102,9 105,6 106,1 145,7 99,8 103,3 114,1 116,7 157,0 100,1 102,0 111,3 115,5 165,2 ALPETOUR shjšin potovalna agencija "MjmU" PRIJETNE POČITNICE!!! ZABAVA: * Gardaland (nočni) - 12. 8. 1995 Uabavah se boste pozno v noč) * Aqualand + Gardaland - 19. in 26. 8. 1995 ^odni zabaviščni park z nešteto bazeni, tobogani, parki....) IZLETA PO AVSTRIJI: * Reisseck (Avstrija) - 12. 8. 1995 \f čudoviti visokogorski svet se bomo povzpeli z zobato železnico, Kl«* si bomo privoščili Kosilo m se sprehodili mimo visokogorskega |e'«ra, na koncu pa ugotovili, da smo preživeli čudovit dan.) * Maltatal - 19. 8. 1995 '. MENJALNICA 1 DF\I 1 ATS 100 ITL A BANKA; Kranjjrtlc) 81.75 82.30 AVAL Bled 82,00 82,2f AVALKntt|tkagore 81,70 82.25 BANKA CREDITANSALT d,d. Lj 81,80 82.20 EROSJHTft['l> OD 31.7 DO 5.8 DODA TNI3% POPUS T ZA PROGRAM GARDFNA j — I ,'RTNAPRHA 2.654.-VO0NI RAZPRŠILEC 7.375.-TLAČILNA BRIZGALKA SI 3.990. vOZIČEK S CEVJO 20min PRIKLJUČKI 7190- GARD EN A" • ZAUVALNIK TRIO L- HITRO, VARČNO, ENOSTAVNO ► KOSILNICA NA NITKO 11.051,30 ► ZAUVALNIK SESTNAMENSKI 2.020,80 ► ZAUVALNIK EXELLENT 230 4.279,60 ► KOMPLET ZA GNOJENJE (RAZPRŠILKA IN TABLETE) 3. T JO.- - gotovinakl popust 5 -13% • vae cene »o za gotovino do prodaje zalog __L. rtxt». at/ a / rtu. &T kovinOtimna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Krave, ki niso dobre le po srcu v KZK-jeva Zajka najbližja stotici Po podatkih AP kontrole krav je v Sloveniji 44 krav, ki so "za časa svojega življenja'4 dale že več kot 65 ton mleka. Kranj - KŽK-jeva 14-letna črnobela krava Zajka, ki je v desetih laktacijah dala 92.167 kilogramov mleka, bo verjetno že letos kot druga (kontrolirana) krava na Slovenskem dosegla častitljivo številko: 100.000 kilogramov mleka. Kmetje se radi pošalijo, češ - moja krava je dobra po srcu, mleka pa ima bolj malo. Za čredo štiriinštirideset krav, ki so doslej dale svojim lastnikom že več kot 65 ton mleka, ta šala zanesljivo ne velja. Njihove krave niso le dobre po srcu, ampak zanesljivo tudi dobre mlekarice. In rejci so takih, ki niso dobre le dve, tri leta, ampak celo desetletje ali več. še posebej veseli. Ko je lani 14-letna črnobela krava Vera v hlevu Antona Zidarja v Ribnici presegla 100.000 kilogramov mleka (natančno 102.189 kilogramov), je bil na kmetiji praznik, ki se ga je udeležil tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc. Bo naslednje takšno praznovanje že letos na Gorenjskem? KŽK-jeva črnobela krava Zajka, ki je v desetih laktacijah dala 92.167 kilogramov mleka s 3,32 odstotka beljakovin in s 3,6 odstoka maščobe, je namreč na drugem mestu, 11-letna črnobela krava Biba iz hleva Antona Dolenca v Vrbnjah pri Radovljici z 90.311 kilogrami mleka na tretjem in 13-letna črnobela Rajka, prav tako iz Dolenčevega hleva, z 89.696 kilogrami na četrtem mestu. Tudi med ostalimi (kontroliranimi) kravami, ki so doslej dale več kot 65.000 kilogramov mleka, prevladujejo črnobele krave z gorenjskih kmetij in farm. Na blejski farmi sodijo med take krave Meta (80.843 kg), Svera (74.752 kg), Sena in Svedra. Na KŽK-jevih farmah so poleg že omenjene Zajke pri vrhu lestvice "stalno dobrih mlekaric" še 14-letna Eta II (farma Cerklje), ki je v enajstih laktacijah dala 80.182 kilogramov mleka, pa leto mlajša Mila s farme Hrastje s 76.076 kilogrami mleka in enako stara Nasa s farme Cerklje s 75.944 kilogrami mleka. Kmet Vinko Pristov, sicer član Gorenjske mlekarske zadruge Kranj, se lahko pohvali s črnobelo kravo Meto, ki je v desetih laktacijah dala Že 77.566 kilogramov mleka. Matija Mis z območja kmetijske zadruge Medvode ima na lestvici sedem dobrin krav, med njimi tudi Venico G, pri kateri so sami v petih laktacijah namolzli domala 66 ton mleka, in Maco, ki je v šestih laktacijah dala skoraj 71 ton mleka. • CZ. Žanjce motijo nevihte - Žetev na Gorenjskem se približuje koncu. V K / K ju. kjer imajo v letošnjem setvenem kolobarju 703 hektarje merkantilnih in semenskih žit, so doslej poželi okoli 60 odstotkov njiv. Požeh' so žita na Zlatem in na Sorskem polju, čaka pa jih se žetev v Cerkljah, Lahovčah, v okoli Šenčurja in na Trati. Če bi bilo dovolj lepega vremena, bi z žetvijo končali v štirih dneh, ob morebitnih nevihtah pa se bo nekoliko zavlekla. Prve ocene kažejo, da bo pridelek manjši kot lani in tudi manjši, kot so predvidevali. Pri pšenici pričakujejo povprečje blizu pet ton na hektar. S ceno niso zadovoljni, saj je prag rentabilnosti šele pri petih tonah na hektar. Z žetvijo hitijo tudi kmetje. Na cerkljanskem območju, na primer, so z žetvijo večinoma že končali. Pridelek je bil povprečen, na polja v tem delu Gorenjske pa se spet vračata proso in ajda. • J.K., C.Z., slika: J. Kuhar V kranjski mlekarni Mleko bodo prevzemali le še ob "mlečnih poteh" Kranj V kranjski mlekarni bodo še naprej prevzemali mleko \ doslej urejenih vaških zbiralnicah in zbiralnicah na kmetijah, medtem ko novih /hiralnic t nepremičnimi bazeai v prihodnje ne bodo potrjevali. Mleko bodo prevzemali le v premičnih ba/enih (kakršne lahko videvamo * sosedni Avstriji) na določenem mestu ob "mlečnih poteh". Premične bazene je pri nas že možno kupiti, so pa bistveno dražji od nepremičnih. Kot jc povedala direktorica mlekarne Ivana Valjavec, so se za tak ukrep odločili zato, ker se jc v zadnjih petih letih število /hiralnic več kot podvojilo in ker so na kmetijah samo lani in predlani uredili okoli štirideset novih /hiralnic Mlekarna /daj prevzema mleko v 186 /.hiralnicah, med katerimi je 68 vaških, ostale pa so na kmetijah. Za kmetije, ki so /hiralnice I nepremičnimi bazeni uredile žc \ preteklih letih, se ne bo nič spremenilo Mlekarna |im bo še naprej prevzemala mleko na domu, in sicer količine nad ^20 litrov mleka na (prevzemni) dan brc/.plačno, manjše količine pa le s plačilom stroškov /a količine do 240 litrov mleka na prevzemni dan zaračunava od 1 julija dalje 11722 tolarjev na mesec, za količino od 240 do 280 litrov 9 128 tolarjev in za količino od 280 do 320 litrov 7.573 tolarjev. • CZ. _ Križi in težave pridelovalcev krompirja Velik uvoz surovega in predelanega krompirja Čeprav ima Slovenija velike presežke krompirja, je hkrati tudi velika uvoznica surovega in predelanega krompirja. Samo v letošnjem prvem polletju ga je uvozila skoraj pet tisoč ton. Kranj - Ko so slovenski [iridelovalci krompirja osta-i brez jugoslovanskega trga, kamor so lahko prodali vse presežke (tudi slabe kakovosti), so se pri prodaji začeli križi in težave, ki so še toliko večji, ker država ni poskrbela za tržni red. Odbor za krompir, ki deluje pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije, se je v ponedeljek sestal na jubilejni, stoti seji. Da so se člani odbora tokrat zbrali v Kranju, ni naključje. Člani kmetijsko gozdarske zadruge Sloga so namreč pomembni pridelovalci krompirja v Sloveniji, zadruga pa se je skupaj z italijanskim in koprskim partnerjem tudi odločila za ustanovitev lastninsko mešanega podjetja Sločips, v katerem predelujejo krompir v čips. Pridelovalci sami iščejo kupce Iz poročila o delu odbora, ki sta ga pripravili predsednica Mira Hof (iz škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge) m tajnica Marija Grešnik, je razvidno, da je v času, ko je bila Slovenija del Jugoslavije, Še vladal nekakšen red na področju tržnega, jedilnega in semenskega krompirja, medtem ko je zdaj anarhija. Vsakdo lahko izvaža in uvaža (tudi neka-kovosten semenski in jedilni krompir), trgovci oblikujejo cene po mili volji, država pa se do pridelovalcev obnaša precej mačehovsko. Ko je 1989. leta začel veljati Mar kovičev zakon, so trgovci izstopili iz odbora za krompir in začeli prosto oblikovati cene. Ker je potem njihov zaslužek narasel od nekdanjih 17 odstotkov nabavne cene tudi na 100 do ISO odstotkov, so zadruge, predvsem pa pridelovalci začeli krompir sami neposredno prodajati men/ tm, šolam, otroškim vrtcem, gos linskim lokalom in drugim večjim porabnikom. Delež, pridelanega krompirja, ki ga je prodala trgovina, je 1989 leta znašal le šest do osem odstotkov, potlej se je še močno zmanjšal. Skromna domača predelava Ko je vlada pred dvema letoma ukinila odlok o prepovedi uvoza svežega krompirja po 25. maju, se jc uvoz zelo povečal in je v letošn jem prvem polletju dosegel že nenormalno količino -skor.ij ne t tisoč ton. Pa ne le to! Čeprav ima Slovenija velike presežke krompirja, ga veliko uvaža tudi v predelani obliki lani je uvozila 1640 ton pomirita, okoli 6(X) ton drugega konzerviranega krompirja, 800 ton čipsa in približno 6.000 ton Škroba. Ob tem, ko je Slovenija pred leti ostala brez dveh obratov za predelavo krompnja (domžalski Helios, ki je krompir predeloval v škrob, je predelavo opustil zaradi možnosti uvoza cenejšega škroba. Mirna na Dolenjskem pa se je zaradi izgube trga preusmerila v proizvodnjo otroške hrane), je bilo že več pobud in poskusov za nastanek novih obratov. Poskus, da bi v Mariboru krompir predelovali v pomfrit. je že v eni sezoni propadel, obdržale pa so se tri tovarne čipsa: Sločips v Kranju, Chippv v Gerečji vasi pri Ptuju in Gea v Raki na Dolenjskem, ki bi že s proizvodnjo čipsa v eni delovni izmeni (tisoč ton) lahko pokrile potrebe slovenskega trga. Dokler je bila Slovenija še v Jugoslaviji, ji je uspelo občasno izvoziti tudi do 20.000 ton krompirja, medtem ko ji n 2 tanja leta zaradi različnih omejitev Evropske unije m drugih ovir uspe prodati na tuje trge le od 10.000 do 12.000 ton. Izvozne spodbude (v znesku dva tolarja za kilogram), ki so predvidene za čas od 1. oktobra do 31. decembra letos, ne predstavljajo nikakršne spodbude pridelovalcem krompirja in njihovim zadrugam, ukrep pa je po oceni odbora za krompir tudi prepozen. Presežki zgodnjih sort (ocenjujejo jih na 17 tisoč ton) bodo ostajali in motili trženje poznih sort. Kamorkoli že ponudijo jaerlo in druge sorte zgodnjega krompirja, ki so sicer kakovostne, naletijo na premočno konkurenco iz zahodnoevropskih držav, ki po oceni odbora znajo pravočasno in bolje spodbujati izvoz, kot Slovenija. Belomesnati bo dražji Odbor za krompir bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano seznanil s problematiko prodaje zgodnjega krompirja in s trinim neredom in mu hkrati tudi predlagal, da naj bi izvozne spodbude za krompir povečalo z dveh tolarjev na tri tolarje za kilogram, in da bi jih začelo dodeljevati ie mesec prej, to je od I. septembra dalje. Za odkupno ceno poznega krompirja se bodo v odboru dogovorili kasneje. Na ponedeljkovi seji so sklenili le to, da naj bi bila cena belomesnatega krompirja za deset odstotkov višja od cene ostalih sort. "Čipsarji" bi se radi zaščitili Da bi uredili trg s krompirjem, je odbor za krompir tudi predlagal kmetijskemu ministrstvu, da bi driava odkup prek zadrug spodbujala s tremi tolarji regresa za kilogram. Na ministrstvu so ie povedali, da za to ni denarja, prav tako so zavrnili predlog za zaičito domače proizvodnje čipsa. Ker je Slovenija pristopila h (iAlT-u, uvedba posebne uvozne dajatve za čips ni moina. Letina za zdaj kar dobro kaže V kranjski Slogi je pridelek zgodnjega krompirja dober, celo nadpovprečen, dobro pa za zdaj kaie tudi poznim sortam. Prodaja je slaba. V cerkljanski zadrugi so pri zgodnjih sortah dosegli pridelek od IS do 20 ton na hektar, s kakovostnim semenom tudi več kot 30 ton, medtem ko pri poznem računajo na povprečje 30 do 32 ton na hektar. Ker so na Cerkljanskem tla precej prodnata, bo pridelek poznega krompirja zaradi pomanjkanja moče nekoliko slabil. Ponekod se je tudi te pojavila plesen. V KŽK-ju naj bi pridelali letos od 3.000 do 3.500 ton krompirja, v Komendi računajo na povprečno letino... ,Vfl Hrvaškem je krompirja dovolj Na Hrvaškem je letos krompirja dovolj. Tamkajšnji pridelovalci ga ponujajo za vsako ceno. V Kranj so ga, napritner, pripravljeni skupaj s prevoznimi stroški in carinskimi dajatvami pripeljati po ceni 15 do /6 tolarjev za kilogram. Kmetje sadijo preveč krompirja? Ko so v odboru obravnavali problematiko trženja zgodnjega krompirja in ocenjevali pridelek poznega krompirja, je bilo med drugim slišati, da v Sloveniji Še vedno sadijo preveč krompirja. Če so ga nekdaj celo na 40 tisoč hektarjih njiv in lani na 23 tisoč hektarjih, naj bi ga po načrtih kmetijskega ministrstva v prihodnje le na 16 tisoč hektarjih. Ker se je jugoslovanski trg sesul, možnosti prodaje v zahodnoevropske države so skromne, pomembne pridelovalke krompirja pa so postale tudi Češka, Poljska in Madžarska, je po oceni nekaterih edina rešitev v zmanjšanju površin, ki jih pridelovalci vsako leto namenjajo setvi krompirja. Predsednik cerkljanske kmetijske zadruge, kmet Peter Kepic se s takšno oceno ni strinjal in je dejal, da v Sloveniji krompirja ne sadimo preveč, le prodati ga ne znamo. Prodaja na jugoslovanski trg, kamor so nekdaj lahko prodali tudi slabši, "prašičev krompir", je uspavala pridelovalce in prodajalce, zdaj so kakovostni zahteve strožje. Zavzel se )e za zaščito domače pridelave in tudi povedal, da so bih manjši pridelovalci lani °b 500 do 600 tisoč tolarjev zaslužka, ker je bila odkup; na cena krompirja jeseni zelo nizka, spomladi Pa potlej kar nekajkrat višja Predsednik kranjske druge Sloga in tudi sai;1 velik pridelovalec kromp,rj ja Janez Fržen iz Zabnicc Je dejal, da takšen nered pn prodaji krompirja, kot Jc Zdaj, še m bil nikoli. Na kl trgu uspevajo le tisti, » krompir prodajajo po sv"je. mimo zadruge, in ti tud' nekaj imajo, napreduje)" dovoliti 0 zadružni &*ve*J je nesmiselno, pomemben )L le denar. Tudi ugledni člani zadruge prodajo 30 do ton krompirja na leto mi'110 zadruge. Predsednica OL. boia za krompir Mir« j*~ je dejala, da je trg s klOttV Dirjam kot tombola. P kateri enkrat /adeneš. dru-gič povsem /grešiš ?0* sov, da bi ga uredili, je &» že veliko, a so bih v» neuspešni. I\idi zdaj ni IL cepta, po katerem w V/P°su tavill red in oblikovali trg« primerno ceno. Nered !l vel.k. Kmetje boljši krorfl pu prodap) sami. slabšeg ponujajo v zadruge PJ ne to! Kmetje in zadrug« s' I nepotrebnem konkuriiaj" » še zbijajo le tako na* ceno V komenlki zadrug meni,o, da držaVS »»• b0 zagotovila utla in da SC red začel vzpostavljati, * bodo elani zadm« **Q* ■poltovati zadružne v godbe m bodo tisti, ki o«j kiompir |)i("i.ili |uck ' druge, deležni razni družnih ugodnosti Zaplotnik ( UREJA; Vilmi Stanovnik Visoko v Poljanski dolini bo to nedeljo organizator konjeniške prireditve BODO KONJI ZBUDILI VISOŠKI DVOREC? Konjeniški klub Visoko bo po uspeli lanski premieri letos ponovno organiziral konjeniško Prireditev - Zanimiv program s sedmimi točkami in predstavitvijo dveh najuspešnejših tekmovalnih kasaških konj domačega kluba ^oko, 4. avgusta - Konjeniški klub Visoko je po tradiciji eden NaUajših slovenskih klubov, vendar pa je tradicija konj v pijanski dolini in še posebej v visoškem dvorcu že zelo dolga, ftenutno v Tavčarjevem dvorcu in okolici ni pravega življenja, konjeniškega kluba Visoko pa so prepričani, da bi ga lahko 0*lvjli prav z vzrejo konj in šolo jahanja, ki bi ob ustrezni finski ponudbi privabili obiskovalce iz Slovenije in tujine. ■ ^ako tudi ni čudno, da so ob ar>ski prvi poskusni konjeniški Pfjreditvi na Visoko prišli šte-«'n' ljubitelji konjev, pa tudi Jlrbci" Od hliTii in rlaU^ Oh Ta V- °^ zu m daleč. Od dar!«ar^em dvorcu se Je ven nekaj dogajalo, spet so bčudovali konje, po je dvorec nekdaj že In Serih06' a. Vel. in prav to je dalo 22?« konjeniškega kluba >udo, da so se tudi letos počili, da ponovno predstavi-)0 svoje delo in s pomočjo Sostov iz vse Slovenije pripra-Vl]o atraktivne konjeniške točke. . Za letošnji prireditev načr-lu)eJo zanimiv program, ki bo Previdoma trajal dobre štiri ure. Na sporedu bo kar sedem različnih točk. Tako se bodo v dveh različnih točkah pomerili konji v preskakovanju ovir. Enkrat bodo tekmovali na AO (na 80 cm visokih zaprekah), drugič pa v Al (na 100 centi-merov visokih ovirak). V posebni točki se bodo pomerili kasači. To bodo večina konji z manjšimi zaslužki. Poleg domačih bodo nastopili še gostje iz Ljubljane in Komende. V tako imenovani dirki v sedlu bodo predstavili galopske dirke, prav tako pa se bodo med seboj pomerile konjske vprege. Ena od točk nedeljskega sporeda bo tudi predstavitev islandskih konj, predstavili pa bodo tudi dva najboljša domača kasaška konja, ki dosegata lepe Konjeniška prireditev pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem bo to nedeljo, 6. avgusta, z začetkom ob 14. uri. Po sedmih točkah s tekmovanji in predstavitvijo konj bo še zabava z ansamblom Blegoš. Milili« QOMET JRVOLIGAŠI ŽE DOBRO OGRETI klur •' avRus,a " Potem ko so prejšnji konec tedna nogometni Di> ki nastopajo v I. SNL odigrali prvi krog, ie bilo med tednom lJ8'anih že sedem srečanj šestnajstine pokala, druge tekme pa - nedeljo. Visoko in Naklo se bosta ■a na sporedu jutri in •^»aerila na Visokem. Gorenjci letos v 1. slovenski nogometni ligi nimamo svojega pedstavnika, zato večina tudi nismo bili priča uvodnem krogu, ki J ob igrišča v povprečju na tekmo zvabilo več kot tri tisoč 5'edalcev. Ti so v povprečju na tekmo videli tudi več kot tri gole, jtfciltati pa so bili: SCT Olimpija - Rudar 1:1 (1:0), Mura - Beltinci i^l). Mostar Publikum - Maribor Branik 3:3 (1:0), Nova jjj*ma - Izola 2:0 (0:0) in Pnmorje - HIT Gonca 1:4 (1:2). Pari 2. / °& pa so: Hit Gorica - SCT Olimpija, Maribor Branik - Mura }^0e tekmi sta jutri) in Izola - Rudar Velenje, Beltinci - Primorje, °*a oprema - Biostar Publikum (tekme so v nedeljo ob 17. uri). t Minuli torek in sredo pa je bilo odigranih tudi že sedem tekem in Maribor Branik sta se v ostali rezultati pa so: Nova 0). Vevče - SCT Olimpija 1:3 (1.0). Rudar , -nje - Beltinci 1:0 v0:0), Adria Miren - HIT Gorica 0:3 (0:1), fin i Mura *5 (0:0)> Ekipa Biostar Publikuma se je v osmino v *la "vrstila brez boja, saj Gaja Kočevje ni bilo na tekmo. Jutri, ■JpP°to. bo v Mariboru srečanje med Podbrežjem in Koprom.v uspehe na velikih kasaščih di-kah. Tako je Alja na vajetih Marka Skubeta celo kandidatka za zmago na kasaškem derbiju, ki bo prihodnjo nedeljo, 13. avgusta v Šentjerneju, Akri, z voznikom Janezom Štremfljem, pa je bil zmagovalec zadnje dirke v Lenartu. "Za dve točki v preskakovanju ovir bodo prišli konji in jezdeci iz vse Slovenije, v ostalih točkah pa se bo predstavilo vrsto konjev, katerih lastniki so člani domačega kluba. Klub ima trenutno okoli devetdeset članov, s svojimi konji pa zaenkrat nastopajo le na kasaških dirkah, kjer dosegajo vse več dobrih rezultatov. S konjeniško prireditvijo tu na Visokem bi kraju radi vrnili konje, saj želimo, da bi dvorec spet zaživel kot nekdaj. Menimo, da konji po tradiciji sodijo na Visoko, in da bi prav ponudba vzreje konj, jahalne šole in ob tem ustrezna gostinska ponudba, na Visoko spet privabili domačine in tujce. Poleg tega pa želimo, da bi bili konji v Poljanski dolini spet pogostejši, da bi se otroci in mladi spoznali z njimi in se ponovno potrudili za njihovo vzrejo," je pred nedeljsko konjeniško prireditvijo na Visokem povedal predsednik KK Visoko Tone Kos iz Delnic pri Poljanah. Njegova hči Marjeta s konjem Fifi AS-om že tekmuje na slovenskih kasaških dirkah, pa tudi vedno več mladih fantov in deklet v Poljanski dolini se navdušuje nad tem lepim in atraktivnim športom. • V. Stanovnik uram NAŠI ŠE ZDRAVI IN Z OPREMO Kranj, 3. avgusta - Slovenska mladinska veslaška reprezentanca, ki nastopa na svetovnem prvenstvu v Poznanu na Poljskem se je zaenkrat izognila nevšečnostim, ki so jih ob prihodu doživele nekatere druge ekipe. Tako so se tisti, ki so na prizorišče pripotovali v nedeljo okužili s salmonelo v jajcih, Nemcem pa so Že prvi dan ukradli dva kombija z opremo. Vodstvo naše reprezentance, ki se je že pred odhodom zavedalo, da Poljska ni najboljši gostitelj, saj so tam že doživljali nevšečnosti, je zaenkrat previdno in večjih težav še nimajo. Tako so lahko dobio začeli tudi z nastopi, saj sta se že prvi dan v neposredno v petkovo finale uvrstila naša čolna: skif z Lukom Špikom in blejsko - mariborsko - izolska naveza v četvercu brez krmarja. • V.S. uT^JStine pokala Slovenije Nafta rck razšla z rezultatom 2:6 (0:2), ?prcm Vele Primorje 3 Beltinci 1 h*.?e'i° ob 17. uri pa bo preostalih osem srečanj šestnajstine Sloven ti*a*•kasi in Naklom na igrišču Visoko pri Kranju, ekipa Save £°\ala Slovenije. Za Gorcnske klube bo najbolj zanimiva tekma N Vb vanj pa J IafPa bo gostovala pri Ccntibi VVrengu. Ostali nedeljski pari fJsca nankova ■ Šentjur, Aluminij - Drava, Dravinja - Železničar "N« Bakovci - Jadran, Črnuče - Zagorje, Železničar Maribor -ar>sport • V.S. Tr ^TlKfl mun D anes sc začenja svetovno prvenstvo v atletiki T0KRAT TUDI PO MEDALJO?! K'»nj, —j, 4. avgusta - Ccraj je na svetovno Prvensivo v Goeteborg n.a Švedsko odpotovala deveterica slovenskih gatov in atletinj Pet ic*lct ,n sune fantje ?r'R>ta Bukovec (100 J. °v«re), Ksenija Pit-?,k»ka (daljava), Jerneji* Pe* (UH) m), Renata J5*ak (kopje), Nataša ^rJ»vec (krogla), Ro-5l*n Kejžar (maraton), ^•'o Kocuvan (400 m JJJj), Gregor Cankar in Igor PrinM" JJS*>. Kot so pred Izhodom povedali rc j£?7entantjc in vodstvo 'P*' (Šest strokovnih 11 organizacijskih delav Cv). so ,la tekme dobi o JTrpravlu-tu. letos pa so vua> visoko uvrstitev Pritekli vec ki aaj W i1 ia Brifjts Buko Poleg tega načrtu ,cl° tudi se eno uvrtilcv * hnale in dve UVrttitvi j° dvanajstega mesta 7* na tekmovanje /ai 2J poškodbe ni odpo u>Vaia Brina udač. • V.S. Brigila na zadnjem treningu Kranju Koto: G. Sinik Jutri v Kranju Adidas streetball NAJBOLJŠA DROGA JE ŽOGA Kranj, 4. avgusta - Po osmih kvalifikacijskih turnirjih, ki so od konca maja potekali v Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Domžalah, Postojni, Novem mestu, Celju in Piranu, se bodo ljubitelji ulične košarke jutri ob 10. uri srečali še na Glavnem trgu v Kranju. Ob obilici košarke bo neprekinjeno potekal zabavni program (do 20. ure), sai streetball predstavlja tudi pomembni družbeni dogodek. Poteka namreč v smislu zdravega načina življenja - brez alkohola, nikotina in droge, pod geslom: "Najboljša droga je Žoga !w Mladim namreč želi pokazati prijeten, zabaven in zdrav način odraščanja. Seveda pa bodo najboljši tudi primerno nagrajeni, saj bodo zmagovalci od prvega do tretjega mesta v vseh kategorijah dobili praktične nagrade iz kolekcije adidas, zmagovalci finalnega turnirja v kategoriji moški od 16 do 20 let in v ženski kategoriji, ki bo 3 septembra v Ljubljani, pa bodo nastopili na velikem finalne turnirju Adidas streetball v Barceloni. • V.S, nn VATERPOLO REPREZENTANCA ODPOTOVALA NA EP Kranj, 3. avgusta Naša kadetska reprezentanca je včeraj odšla na evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo v nemškem Esslingcnu, turističnem kraju v bližini Stuttgarda lam se bo jutri začelo prvenstvo, na katerega sc je naša reprezentanca uvrstila po izredno dobrih igrah na kvalifikacijskem turnirju, ki je potekal od 15. do 21. maja letošnjega leta v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Na evropskem prvenstvu v Esslingenu bo nastopilo šestnajst reprezentanc, ki so razdeljene v štiri skupine. Naša reprezentanca je v skupini A2, v kateri igrajo še Belorusija, Španija in Grčija. • J. Marinček VABILA, PRIREDITVE Gorski kolesarji na Jezerskem - športno društvo Jezersko in sekcija gorskih kolesarjev Proloco - Scott sta to nedeljo, 6. avgusta, organizatorja V. cross countrv tekmovanja gorskih kolcsaijcN /a "Pokal Jezersko 95" in tekme slovenskega mountain bike pokala 95', start in cilj tekmovanja bo ob Planšarskem jezeru, tekmovalci pa bodo razporejeni v štiri moške in eno žensk-> kategorijo. Prve bodo ob 10.31 štartle ženske, /adnji pa ob I ?. U) un člani. Posebna kategorija bo tudi za cicibane m pionirje, ki bodo tekmovali na lažji progi. Razglasitev rezultatov bo pol ure po končanem tekmovanju. • V.S. 'Icmiki turnir veterank - I miška sekcija veteranov Slovenije in I'SVS v Kranju sta organizatorja Odprtega prvenstva Kranj 95 za ženske v starostnih skupinah 40. 45, SO in 55 let. Prvenstvo bo na teniških lgnščih TK Triglav danes od 16. ure naprej. • V.S. Plavalni tečaj na Jesenicah - športna zveza Jesenice in Plavalni klub Jesenice letos že tretjič organizirata plavalni tečaj za začetnike.Tečaj se bo začel v ponedeljek. 7. avgusta, ob 7.30 na kopališču Ukava Trajal bo neprekinjeno deset dni. prijavnina pa ie j iisoč lolaijt v Tečaj vodi Franci Fon. • V.S. rski skoki eramn SKAKALCI SO ZACELI S POLETNO SEZONO Kranj, 2. avgusta • Smučarji skakalci so zadnji julijski konec tedna zaključili počitniško zatišje. V Berchtesgadnu so namreč odprli sezono petnajstih poletnih skakalnih prireditev. Kot veliki šampion se je že na uvodni preizkušnji izkazal lanski zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldberger, ki je na tradicionalnem tekmovanju zanesljivo slavil z novim rekordom 90-metrske skakalnice (skočil je 100 metrov). Odlično je skakal njegov mladi rojak Kari - Heinz Dorner, ki je bil ob koncu drugi, zelo solidna pa sta bila tudi Žirovca Primož Kopač in Zoran Zupančič, ki sta se med več kot 80 skakalci uvrstila na 17. in 18. mesto. Na tekmi so nastopili tudi nekateri naši mlajši skakalci, v finale pa se ie uvrstil edino Še Rok Polajnar (SK Triglav Teling), ki je bil na koncu šestintrideseti. Sicer pa naša A reprezentanca trenutno trenira na veliki skakalnici v Stamsku v Avstriji, od forme A in B ekipe pa bo odvisno, kateri skakalci nas bodo zastopali na poletni seriji FIS -Grand - Prix. Ta se bo letos začela v Skandinaviji s tekmama v 18. avgusta v Kuopiju na Finskem in se nadaljevala 20. avgusta v Trondheimu na Norveškem. Sledili bosta tekmi v Hinterzartnu 27. avgusta in Stamsu 1. septembra. Nato pa bo do konca septembra še vrsta mednarodnih tekmovanj in prireditev na srednjih in velikih skakalnicah z umetnim pokrivalom, ki se bodo zaključile 23. in 24. septembra v Naganu na Japonskem. • VJS. MLADI V GARMISCH ■ PARTENKIRCHEN Kranj, 4. avgusta - V torek dopoldne so s kombijem Smučarske zveze iz Kranja odpotovali naši mladi skakalci in njihovi trenerji. V Garmisch Partenkirchnu namreč te dni poteka letos že šesto srečanje mladih skakalnih upov imenovano "Schuler cup". Na njem tekmujejo dečki stari do 14 let, Slovenijo pa letos zastopajo: Marko Šimic, Anže Brankovič, Gašper Čavlovič, Uroš Peterka. Miha Rihtar in Uroš Vrhove, člani Triglav Telinga iz Kranja in Ilirije Center iz Ljubljane. "Do sedaj se je slovenska reprezentanca vedno udeleževala tega srečanja. Čeprav tekmovanje poteka dva dni, pa je program srečanja daljši, saj imamo trenerji sestanke in seminarje, kjer bomo med drugim poročali tudi o delu z mladimi. Sledili bodo treningi in testiranja telesnih sposobnosti, v petek je tekma posamezikov, v soboto pa je ekipno tekmovanje," je program v nemškem zimskošportnem središču pred odhodom na kratko predstavil prof. Andrej Tomin, vodja planiških šol in vodja naše mlade ekipe. Poleg šestčlanske ekipe skakalcev in Andreja Tomina sta na pot odšla tudi trener kranjskih skakalcev Jani Gril in kot sodnik Mitja Lentnar. Našo reprezentanco so kot sponzorji podprli Elan, Alpina, Zdravilišče Laško, Franci Petek, Cockta - Slovenijavino in NESS, ekipa pa si tako kot na dosedanjih tekmovanjih tudi letos obeta lepe rezultate. • V. Stanovnik POKAL KRANJA NA GORENJI SAVI Kranj, 4. avgusta - Smučarski klub Triglav iz Kranja je tudi letos organizator tradicionalnega tekmovanja v smučarskih skokih za Pokal Kranja pod reflektorji. Letos bo tekmovanje potekalo že dvaindvajsetič, poleg naših skakalcev pa organizatorji na tekmi pričakujejo tudi goste iz Italije, Avstrije in Slovaške. Prireditev na Gorenji Savi se bo začela jutri, v soboto, ob 20.30 uri, potekala pa bo na 65-metrski skakalnici. Po tej tradicionalni nočni avgustovski tekmi za absolutno kategorijo bo S K Triglav pripravil 12. avgusta še tekmo mladincev (prav tako ob 2030 na 65-metrski skakalnici), 19. avgusta bodo tekmovali dečki do 15 in do 13 let na 45-metrski skakalnici, 26. avgusta bo tekma za dečke do 11 let na 22-metrski skakalnici. Pokal Kranja pa se bo končal 2. septembra s tekmo za najmlajše do 9 let na 12-metrski skakalnici. Isti dan bo na Gorenji Savi še tekmovanje za veterane in ženske. • V.S. DOBRE UVRSTITVE KRANJČANOV Reit i m VVinkl, 3. avgusta - Na drugem letošnjem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na 55-metrski skakalnici pokriti s plastiko v tem bavarskem turistično-športnem središču ie nastopilo več kot 70 skakalcev iz Avstrije, Slovenije, Kitajske in Nemčije. Kranjski skakalci so tudi tokrat dosegli več odličnih uvrstitev. Najbolje so se odrezali med mlajšimi mladinci, kjer je bil Aljoša Zelnik drugi, tretje mesto pa je osvojil Sašo Bodlaj. Med dečki do 15 let je bil Klemen Jakopin tretji, Andrej Jezcršek pa deseti. Med člani sta sc skakalca Triglava Jure Žagar in Peter Štcfančič uvrstila na 14. oziroma 15. mesto. • Jože Javornik Savčani v Nemčiji odlično startali - Kolesarji Save (na sliki pred klubskimi prostori v Stražišču), ki te dni vozijo na 4. mednarodni dirki po Hessu, so odlično odpeljali prolog in prvi dve etapi. Ekipno so v prologu Rovšček, Hvastja, Petek in Bertoncelj zmagali, Tadej Križnar pa je bil najboljši v kriteriju. Na prvi, 183 kilometrov dolgi etapi od Frankfurta do Zvvingenberha je zmagal Nemec Stoffel, četrti pa jc bil Rovšček. Rovšček je bil odličen tretji tudi v prvem delu 131,5 dolge druge etape od Zvvingenberga do Bad Homburga. Prav tako sta se izkazala Hvastja, ki je bil peti, Petek pa je bil deveti. • V. Stanovnik, slika: G. Sinik J7* Jg~i /k ZA GORENJKE, O GORENJCIH Mlđ*J UTrX MED GORENJCI PO GORENJSKI EJGA V ponedeljek se je končal najbolj topel julij v minulih 140 letih. In v torek se je začel najbolj vroč avgust. WLtfR Zadnji julijski vikend je bil (o, ti smola!) delno moker. Zato je bila največja vsakoletna gorenjska veselica Kranjska noč rahlo osiromašena. 1StIffi\ Zato ni čudno, da so Gorenjke in Gorenjci mnoiično nastopali na Koprski noči in na Cerkljanski noči (bila je v Cerknem [n ne v Cerkljah). JSfftTil V Kopru so imeli 750 sekund ognjemeta, v Kranju pa mulo manj f&ftE] Jasno: na Gorenjskem smo tudi z ognjemeti bolj škrti Wttk] Že jutri zvečer bo gala ognjemet s spektaklom vseh barv nad Radovljico ob začetku Festi-valaRadovljica '95. lSHLtfi\ Prav tako bo od jutri naprej novost parkirnina na Vršiču. Resda bolj simbolična, saj je precej cenejša kot flaša piva fWfffi] Kar se tiče problema gorske ceste preko Vršiča: čisto blizu, v sosednjih Avstriji in Italiji, imajo podobnih cest kar nekaj. Plačilo "alpske" takse za vožnjo po njej je za njih samou-mevno. lfrltfA Za voinjo z avtobusom na znameniti Veliki Klek (Grossglocknerj je taksa za Alpsko cesto letos te 3.300 šilingov HSFl&p] Avtobus pa mora imeti euromotor zaradi zahtevnih avstrijskih predpisov o varovanju okolju l&ftK] Pri nas pa najbolj pristojni javni zavod predlaga, da bi zaradi prometnega navala cesto na Vršič kar zaprli za promet. f*WWsi Gorenjski policisti so ta teden dobili nov ročni radar (laserski merilnik hitrosti) Med vse-mi letošnjimi investicijami iz driav-nega proračuna so radarji zanesljivo tisti, ki bodo proračunu najhitreje povrnili strošek nalotbe. lSIttfA En radar ček stane manj kot desettisoč mark Če bo polovil le desetino dirkačev na gorenjskih cestah in se bodo učinkovitemu kasiranju pridrutili tudi sodniki za prekrške, bi se na-lotba v radar morala odplačati v dveh tednih WL*fm\ \li ie prej, če bo na cesti več kot osem ur dnevno. 1SH£tfi\ V sosednji Av-stnji, ki je samo štirikrat večja od Slovenije, imajo policisti 1100 takih laserskih merilnikov hitrosti MltK) \ n so proračunsko donos-ni, na avstrijskih cestah pa so zaradi njih tudi gorenjski vozniki veliko bolj pametni kot doma. EJGA Vremenarji so izračunali, da je bil letošnji julij, ki se je končal v ponedeljek, po letu 1851 (odkar obstajajo podatki o temperaturi zraka v slovenski prestolnici) najtoplejši doslej. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila 22,9 stopinje Celzija (za desetinsko več kot doslej najtoplejšega julija 1950. leta), prejšnji mesec je sonce sijalo kar 303 ure. Na Gorenjskem so se odlični sončni ponudbi te prilagodili: EotoEJGA je le našel dve tipični gorenjski znamenitosti (kozolca) s premično streho. Takšen, klimatiziran kozolec, je v vročih dneh nadvse uporaben; ko pa je prazen, je pa itak vseeno, ali je streha gor ali dol. StBtB+Stlfl+ltlt Slovenska zalolba, d.o.o., Ljubljana, je pripravila novost: priročnik z naslovom "Obračunavanje plač '95" po novem", s komentarjem. Vse o ceni itd. piše na izrezku iz ponudbe Slovenske zalolbe -glede komentarjev na obračunavanje plač (oziroma "OPD = ostanka prispevkov in davkov") pa zanesljivo ni potrebna posebna knjiga. Pikrih komentarjev na plače vam prav vsak zaposleni lahko natrosi cel regiment. Priprava kranjskega likovnega bienala je naporna. Likovnika Klementina Golija in Klavdij Tutta sta se pred poletno pripeko morala umakniti v Kavkino senco, kjer je bil tudi Gorazd Sinik. KRATKE GORENJSKE 3 □obračunavanje plač '95 po novem ■ komentarjem - prednaročniška cena: 9.700,- SIT - št. izvodov............... Prednaročniška cena velja do 1. septembra 1995! V ceno je že vračunan 5% prometni davek. Asfalt z mašo in predsednikom vlade Iz Krajevne skupnosti Skofja Loka ■ mesto je prišlo lično vabilo na otvoritev I. faze v sklopu asfaltiranja ceste Hrastnica - Sveti Otbolt. Slovesnost bo pojutrišnjem, v nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri na Fojški žagi. Pootvoritvi bo ob 10. uri sveta maša v cerkvi na Svetem Olboltu, zatem pa zabavna prireditev Semanji dan z ansamblom Glas Slovenije. Na podlagi scenarija te slovesnosti utemeljeno predvidevamo, da na njej ne bo predsednika slovenske vlaae dr. Janeza Drnovška. Zelo podoben scenosled z bogoslužjem na novem asfaltu je bil ob odprtju odseka avtoceste Razdrto - Divača, kjer naj bi bil šef vlade slavnostni govornik, a "je bil prezaposlen". *£• v'« •!» •■!-» %i» »t-» +1* vj* «?/. »J« »I* «T» «*» *t» rj» r|» »J» #J» rj» «J» rj« rf» #J» rj» »J-» »f» rj» »j> r£» rji rj» KR ni isto kot KP noč Datuma 28. + 29. julij 1995 bosta zapisana v zgodovini največjega gorenjskega in največjega primorskega mesta zato, ker sta se na ta dva dneva zgodili KRANJSKA oziroma KOPRSKA NOČ. Na Koprski je bilo okrog 70 000 obiskovalk in obislovalcev; ognjemet je trajal dvanajst minut in p°[ oziroma 750 sekund; izbrali so Miss Koprske noči; komunalni delavci so se dva dni trudili s pranjem uriniranih ulic i* vogalov po celem mestu. Glavne zvezde Koprske noči so bili (jasno!) Gorenjci: lanskoletna Gorenika meseca in Miss srednjih šol Renata Bohinc (Kranjčanka) je postala prva spremijkevalka Mi& Koprske noči; Andrej Sifrer (Straziščan) je bil "number one*' glasbene scene; člani slovenske smučarske reprezentance (pretežno gorenjci) so navdušili v košarkarskem dvoboju l ekipo KK Koper. In v Kopru ie organizator dvodnevne mestne vsesplošne veselice (še vedno) Turistično društvo. "Kranjska noč bo!", sta rekla prva mota edine gorenjske občine, lupan kranjski Vitomir Gros in predsednik obči*** sveta Rranko Grims. In je bila. Julija smo izbirali GORENJCA MESECA JUNIJA 1995 Klemen Grašič je zmagal Po pratiki so od 23. julija do 23. avgusta pasji dnevi..... "Mamllll! Kje je tista pliledi tev Ptaznik koscev in glabljic?" S+StS+»tB+>tB+S+ M 324 -116 V Glasovi redni rubriki, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke A Gorenjce meseca, objavljamo rezultate glasovanja za GORENJCA MESECA JUNIJA IW5. za VIKO GROBOVŠEK ste poslali 18 glasov v prvem ♦ 17 v drugem + 10 v tretjem ♦ 26 v četrtem glasovalnem krogu oziroma skupaj in :a KLEMENA GRASlCA 68 v prvem + 159 v drugem -t- 123 v tretjem + rekordnih 170 v četrtem, zadnjem krogu glasovanja. Končni rezultati cel<>meseixnega julijske ga glasovanja so: K LE M EN GRAŠIČ 520 glasov m VIKA GROBOVŠEK 71 glasov. Tokrat se je v letu in pol, odkar z Vašim tod$lovanjem izbiramo GORI v l K i OORENJi i MESECA, prvič zgodilo, da je zmagovalec bil tudi v vodstvu cel mesec oziroma vse štiri glasovalne kroge In ko bomo organizirali razglasitev zmagovalcev, imamo za scenarij prireditve že dve prima rešitvi: slemen GrašiČ bo nastopil s frajtonarico (ali pa pripelje s seboj kar cel svoj ansambel), Vika Grobovšek pa bo s svojimi varovanci v dramskem krožku lahko "postavila na oder" kakšen odlomek iz svoje knjige dramskih besedil za mlade gledalisčnike Gorenjci Ea znamo' lanes, na prvi avgustovski petek, se začenja prvi glasovalni krog za GORENJ KO/GO KINU A MESECA JUNIJA 1WV Glasovali bomo cel avgust: v radijskih oddajah od ANTON ARVAJ danes, 4 avgusta, do vključno zadnjega avgustovskega petka, 25. 08.; z dopisnicami pa do vključno četrtka, 31. avgusta. Glasovalni krogi bodo torej tokrat spet skupaj Štirje. Poleg Vaših glasov iz kontaktnih (Kidaj na RADIU KRANJ. RA IHU IRK il AV JESENICE. RADIU ŽIRI in RADIU TRZIC bomo v tedenskih i/i dih glasovanja za GORENJKO/ BRANKA PAPLER ( ,< )RI S!J< A MESECA JUNIJA 199*» upoštevali tudi vse dopisnice, ki bodo prispele na naš naslov Naša predloga za ( ,(IRENJKO o/uoma < ;< )K1 NJ( \ Ml si ( \ JULIJA sta: I/ BRANKA r VIM 1 K, doma I Dobravkce pri Podnartu, poklicna «o/ni« u, raposlena v podjetju Integral Jesenice, kjer voii avtobus na medkrajevni!« fl( nih linijah in "...ne ruk* .^„j čuka...", ko so povedal« J^j potniki, Branka je med.r^;|CZ» t.orenjkami, ki so se 0<1,l£t.neiT» naporen šoferski kruh, »" jtti$ pa je (vsaj trenutno) dama med stotinam« s ey gorenjskih kolegov "i« šega spola", ki vsak d*"}baioi volan tovornjakov in avt0 $ po bolj ali manj zdr»P cestah; vr*vic9p 2J ANTON ARVAJ, K^n'* (z Britota), uspešen P°\f0t in začetnik družinsk* jj Mesarija Arvaj; mesnin* jk„ so doslej dobil« le .„lii* uglednih pri/nanj (n»ed _ „„tri znak SO), julija pa *°^M konkurenci zasedle tretje mesto vanja mesnin na sklopu radg«>"*' ki se .kup ocJZ K Nagrajenci v zadnjem julijskem glasovalnem krogu za Con1 n i k o meseca junija: Marija BRiSAR. Preska 20. Trtic; Pepca STROJ. Poljski 27 Podnart; Andreja STVLAR, Betonov a v-> Kranj, Nuša ŠOLAR, Praprotno J Stk a m Mo,( a < rOVEKA R. Sr.Jnja Bela 49, Predajalcev odrezal« «**J» od sodelujočih štirih mesno predelovalnih P«»«J bodo medalje in Pf**3i> vrhunsko kakovostne W~ M podelili konec t«*"./"'* »«j Radgonskem kmetijskem Zf GORENJKO ^hPjjAl^l iMhko Klasujete danes. . th 4 avgusta, i tonukirt<%fifi Jesenu e, Radia Trlič g Uri, ali na ^"icA0 cA Rl SJSKEGA 01 ASA,J ^ Kranj hiad ^"opisnopredsedniku vlade tospodu Drnovšek Janezu - Ministra Gantarja hučanja na Krvavcu m^rQnjsk, tupan Gros Vito Plovan U o(ltal P°d- i*nir£J aktov vlade v pre- 5 t£dhtVnu' po dordkin uradnfh , 'Z zadnJ* dveh nam. llsl°v pa takratni 7 bil doseten. svoiil ° U Postite zavajati kar T Lnimistr°m (Gantarju) vtl°KaZuje sledeč primer: obiJfdmem uradnem listu je ZaZ)ma Vredba ° ^ncesiji dodaP,anie vode k Kokre za Krvavcu lotevanje na iar n ,Le b{ minister Gan- varst SVOJ zakon ° ods,„tUL ok°lJa. bi v petem k0n Ko krpanje ni zahtevana Potr T1"' temvef <>n sam izda n° dovolifnje s potrebam kot mu ve'fva 22 JavlJ? '€ Krvavcu zaradi nah(.H^""l« postopka in nez-OoVV 'antarJevih uradnikov NSflJ) 'u,,"umi ena sezona ^nister Tajnikar se lahko s l>n>n sekretarjem za turizem tru v Kraniu pa ob 16. uri. Pesmi ob harfi v Tunjice - V baročni cerkvi Ane v Tunjicah pri Kamniku" jutri, v soboto, ob 21« urpfl okviru festivala Musica ■JJatl nastopila pevka Shirlie Roo. ob spremljavi harfistke w gold Verity. Iz domačih korenin Kranjska gora - V U*J*% hiši bodo danes, v PeTe.*VoV 18. ur. odprli razstavo .zdelko domače obrti izdelane po « zejsk.h predlogah Razstavo 1^ pripravil Muzej J«se/,£eza sodelovaniu z Zavodom ■ * kulturo In izobraževale ir* Predstavil, bodo izdelke jen ja m Mateja Kosmača, up menu razstave bo govoril pro Janez Šter, na otvontv b igrala na citre Danica BiH'" iz Rateč. znam | brati« 1 berem s) Občina Tržič, Trg svobode 18, obvešča vse zainteresirane lastnike stavb v mestnem jedru (Trg svobode, Koroška cesta, Partizanska cesta, Cerkvena ulica, Blejska cesta), ki želijo sodelovati v akciji OBNOVA FASAD, da oddajo pisne prijave do 15. 8. 1995 na naslov: Občina Tržič, Trg svobode 18, 64290 TRŽIČ, "Obnova fasad". Občina Tržič zagotavlja pomoč pri delu po dogovoru s posamezniki. ŽELEZARNA JESENICE SŽ ŽELEZARNA JESENICE, d.o.o. C Železarjev 8, 64270 Jesenice razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Predmet javne dražbe je: Skladišče goriv in maziv, na haldi Jesenice, pare. št. 1247 delno, k.o. 962 Jesenice. Objekt ima v dveh etažah koristno Površino 457,79 m2 in stavbno zemljišče v površini približno 651 m2. Izklicna cena |e 161.741 DEM. Za stavbno zemljišče bo potrebna točna odmera. Za objekt je pridobljeno predhodno soglasje Občine Jesenice za novo namembnost proizvodnje obutve. Javna dražba bo dne 16. 8. 1995 ob 10. uri v sejni sobi 2J METING, d.o.o., C. 2elezanev 8, 64270 Jesenice. Cena je plačljiva v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Gorenjske banke Kram na dan plačila, v roku 15 dni od veljavnosti oogodbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in predložilo izpisek iz sodnega registra, ter pooblastilo za pooblaščenca m fizične osebe, ki se izkažejo s potrd'lom, da so državljani Republike Slovenije. Vsak dražitelj mora najkasneje do dražbenega naroka položiti varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun Z J METING, d.o.o., št. 51530-601-25734 s pripisom "Varščina za javno dražbo". Prodaja bo tekla po principu videno kupljeno. Pogodbo o prodaji mora kupec skleniti v roku 15 dni po opravljeni dražbi, sicer štejemo, da odstopa od nakupa, plačano varščino pa obdrži prodajalec. Vse stroške v zvezi s prodaio nepremičnin in prenosom pravic na kupca, odmere zemljišča, vključno z davki In taksami, gredo v breme kupca. Dražiteljem, ki na dražbi ne bi uspeli, bomo varščino vrnili brez obresti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi. Vse informacije o nepremičninah, ki so na dražbi m o možnih tenninih ogleda dražitelji dobijo na naslovu ZJ METING, d.o.o.. C. Zelezarjev 8 Jesenice, telefon (064) 861 441, interni 26-26 •n 28-34, telefax (064) 861-466. 4* ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063)731-330 Zdravtliskac. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063) 731-34? LJUBLJANA Proizvodnja, storitve, trgovina vabi k sodelovanju ustvarjalne sodelavce za opravljanje del lastne proizvodnje v obratu Železniki. Za zasedbo delovnih mest potrebujemo: 1. VODJO PROIZVODNJE - en delavec 2. DELAVCE V DECIMIRNICI IN PRIPRAVI LESA - 6 delavcev 3. DELAVCE V LAMELIRNICI LEPLJENIH PLOŠČ IN PROFILOV - 6 delavcev Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom v novem obratu v Železnikih. Prvi mesec je enoizmensko, kasneje dvoizmensko. Prednost imajo kandidati z izobrazbo iz lesne stroke, starosti do 35 let. Pisne ponudbe z dokazili pošljite najkasneje v desetih dneh po objavi na naslov ALBATROS, d.o.o., Ljubljana, Pržanska 10/b, 61000 Ljubliana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 20 dneh po izbiri. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel. 061/15-91 -731 ali 0609/633-459. OBČINA RADOVLJICA v sodelovanju s FOTOGRAFSKIM DRUŠTVOM RADOVLJICA in FOTOGRAFSKO ZVEZO SLOVENIJE RAZPISUJE MEDNARODNI FOTOGRAFSKI EX TEMPORE RADOVUICA '95 Pravilnik: 1. Sodelujejo lahko fotografi iz Slovenije in okoliških držav. 2. Vsak sodeluje z enim ali največ dvema filmoma, ki ju prinese s seboj. Obvezen je katerikoli film 35 mm, ki zahteva E - 6 razvijanje in ima maksimalno 38 posnetkov. 3. Filmi morajo biti poslikani na območju občine Radovljica v soboto. 16. septembra, in nedeljo, 17. septembra 1995, do 20. ure. (Udeleženci prejmejo ob prijavi karto območja občine Radovljica.) 4. Tema EX TEMPORE je prosta, vendar bo poudarek na obletnicah Radovljica 1995, ko praznujemo 700 let radovljiške fare. 500 let mesta Radovljica in 200 let od smrti A. T. Linharta (arhitektura, utrip in življenje v mestu in okolici, sakralni in kulturni spomeniki, naravna dediščina...) V času EX TEMPORE bodo muzeji m sakralni objekti za udeležence brezplačno odprti ves dan. 5. Sprejem in označevanje neposlikanih filmov bo v soboto, 16. 9., m nedeljo, 17. 9. 1995, od 6. do 12. in od 16. do 20. ure v prostorih hotela Grajski dvor, Kranjska cesta 2, Radovljica. 6. Sprejem poslikanih filmov bo do nedelje, 17. 9. 1995, do 20. ure. Razvijanje in uokvirjanje diapozitivov obvezno opravi organizator. 7. Udeleženec pri oddaji prijavnice vplača za prvi oddani film 1.500 SIT, za drugi oddani film pa 1.000 SIT za stroške razvijanja, okvirjanja ter poštnine. 8. Organizator se obveže, da bo vse oddane filme razvil v istem kvalificiranem laboratoriju in z njimi pazljivo ravnal. 9. Tričlanska žirija bo od vseh diapozitivov izbrala ustrezno število za uradno projekcijo. Vse odločitve žirije so dokončne m nepreklicne. 10. Predvidenih je devet nagrad in devet diplom: 1., 2. in 3. nagrada in tri diplome: Mesto Radovljica z okolico 1., 2. m 3. nagrada in tri diplome: Župnija sv. Petra in sakralni spomeniki 1., 2. in 3. nagrada in tri diplome: Prostor in ljudje: naravna m kulturna dediščina Predviden sklad za nagrade je v vrednosti 300.000 SIT (3.000 DEM). 11. Vse izbrane m neizbrane diapozitive (v okvirčkih) bodo udeleženci prejeli po pošti do 31. 12. 1995. 12. Organizator si pndržuje pravico, da diapozitive uporablja za komercialne in nekomercialne namene promocij EX TEMPORE občine Radovljica in radovljiških obletnic. 13. S podpisom prijavnice avtor sprejema pogoje prireditve FOTOGRAFSKI EX - TEMPORE Radovljica '95 in vso odgovornost do vsebine diapozitivov. 14. Organizator odklanja vsakršno odgovornost za izgubo, krajo ali poškodovanje diapozitivov med transportom. 15. Uradna projekcija izbranih diapozitivov in podelitev nagrad bo v mesecu oktobru 1995 v Radovljici. O točnem času in kraju bodo avtorji in vsi sodelujoči pismeno obveščeni. Prosimo, da ta razpis posredujete tudi pnjateljem in znancem. Vsi fotografi dobrodošli v Radovljici! Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnete na naslov: FOTOGRAFSKO DRUŠTVO RADOVUICA Kopališka 10, p p 54 64240 RADOVUICA SLOVENIJA ah po telefonu 064/714-222 (Občina Radovl|ica ga Majda Odar) DOBRO LUČ! ININI d.d. Bravničarjeva 11, 61117 Ljubljana Po uspešno zaključenem lastninjenju in tehnološko-market-inški reorganizaciji podjetja, vabimo k sodelovanju sposobne m ambiciozne strokovnjake: 1. PREDSEDNIK UPRAVE DRUŽBE (GENERALNI DIREKTOR) Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične usmeritve, - vodstvene in organizacijske sposobnosti, - zaželeno je poznavanje usnjarsko-galanterijske stroke 2. DIREKTOR PROIZVODNJE Pogoji: - višja ali srednja izobrazba usnjarsko-galanterijske ali tehnične usmeritve, - delovne izkušnje pri vodenju delovnih procesov usnjarsko-galanterijske stroke, - vodstvene in organizacijske sposobnosti 3. VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV Pogoji: - srednja ali poklicna izobrazba tehnične usmeritve, - izkušnje pri delu z usnjarsko-galantenjskimi stroji in napravami, - šoferski izpit B kategorije Izbranim kandidatom nudimo delovno razmerje za nedoločen čas in stimulativno piačilo za dobro m uspešno delo. Pravice in obveznosti na delovnih mestih pod zaporednima številkama 1. in 2. se uredijo z individualno pogodbo o zaposlitvi. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite na naš naslov s priporočeno pošto v zaprti kuverti s pripisom "Prijava na razpis". d.o.o. VENCELJ, d.o.o., PREDDVOR Ob 5. obletnici poslovanja trgovine se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem, še posebej pa našim zvestim kupcem. Hkrati vas vabimo na pokušino in ugodni nakup proizvodov priznanih proizvajalcev: LOKA-ŠKOFJA LOKA, SLOGA-SLOČIPS KRANJ, PEKS ŠKOFJA LOKA, ki bo jutri, v soboto, 5. 8. 1995, pred trgovino Vencelj v Preddvoru. druga, dopolnjena izdaja Alojzij Žibert POD MARIJINIM VARSTVOM A :■» ( t I J tli-. POD MARIJINIM VARSTVOM SrOMINI MjUVlNCA MMikli.A VllIAKA NA UUVOO SVI |1)VN Podarim dve stan renski KOLESI in posodo za namakanje *adja B 218- 051 18991 Motor ELEKTRONIK 90. prodam. Ovslše 18. B 730-029 19032 Prodam APN 6 v dirkalni izvedbi -izredno lep m ohranjen ter AVTOMATIKA (kraidlerjeva mašina, plms*' amortizerji itd.). Cena po 6oqo*°rU B 332-557 i*33 Ugodno prodam APN 6, odli^ ohranjen, stareiši letnik. B 242 494 190 ■ OBVESTILA ZABAVIŠČNI PARK GARDALAND f» VODNI PARK AOUALAND. Odhoo 17.8.95, cena 55 DEM (prevoz * vstopnina). PALMANOVA-PORT"' GRUARO-GORICA- nakupovali' dan. 24 8.95. cena 2000 SIT l-EN* ŽIRI. B 622-529 od 8. do 19. ure RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine- Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 OTR. OPREMA OTROŠKO ZIBELKO in nahrbtnik *J dojenčka, prodam. B 422-303.^ Novo otroško kolo BMX 16, P,od^. B 403-030_____2« Otroški kombiniran VOZIČEK. P"J4 dam B 4/ 606 ^ OSTALO PLOHE češnje m hruške. P»°*2 B 688-166 ____ VRTNO MIZO m dve klopi. B 242-383____ KOTEL za žganjekuho. prodam. /23-190 — Prodam kvalitetne A LESTVE, 3500,00 SI T. B 51 458 _J— MOTOR ZA ČOLN. Tonj?«*' elektronik, ugodno prodam. ■» Vggg MU — Nudimo lokal v nojem živiljske stroke Prodam ŠTEDILNIK 2 •••kt«rikA7t * . _i---.-----..... ,/--.i-.----u------ ----.--M> 311-/3' v obratovanju v VogJJah z odkupom inventarja. B 242-646 19919 Oddamo živilsko trgovino brez odkupa Inventarja. Kotnik s.p. B 332 061_J«« V centru Kranja oddamo 80 m2 za poalovni prostor 100 m2 v Prešernovem gaju. Košnik s p B 332 061 hin in kupim sesalec M9S .IH OKOVANE GAJBICE za jabolka, prodam Ličar. Posjavac B /31 208 _____J ■ _ fM rlU MIZARJI - ugodno prodam Molamln - ultrapaa ploičice. » ^ *A vse astmatike zdravilišče Ugnano v Italiji bo septembra organiziralo davljenje za Slovence pod 2elo ugodnimi pogoji. Prijave sprejemam do 20. avgusta. Odgovoril bom na vasa vprašanja. Golob Vlado. Bazoviška 15, 65220 Tolmin prodam rabljeno kletko za 30 kokosi. ^jrenje 19, Podnart >M4e kostanjeve masivne vrtne 2^ B 45-334 18962 gobelin Družma jelenov, prodam ** «2Q DEM. B 714-519 18964 V Šorliievem naseitu v Kranju oddam v najem. B 212-706 18967 Ugoanc- prodam nov nahrbtnik. B 2j2-065 18971 prodam termoakumulacijsko peč ^2^2,5. B 214-641 18993 Prodam, HRASTOVA DRVA, razia-i*™ m dostavim. Sr. vas 112. b«nćur. i«»7 PRIDELKI Prodam JEDILNI KROMPIR. B 49- 1;« 18499 Prodam domači KIS Iz neskropljenih £g°jk, 80 SIT B 403-167 186» Prodam JEDILNO RDEČO PESO in panjev domači med. B 45-487 KUMARICE za vlaganj, prodam. B ^j-598 1877* PŠENICO, prodam. Žirovnica 57. B !2^6__18782 iSofN'CO, prodam. B 422-012 Prodam seme mnogocvetne Ljulke poletna trava). Gasilska 19. Šenčur. *_41-007 18903 Prodam seno m koruzo, poceni. B W_402_1896» Prodam KUMARICE za vlaganj«. B jO-116_18967 Prodam balirano ah nebalirano Ovseno slamo, b 061/B41-475 mm POSESTI H|ŠE PRODAMO: Z A PUŽE pn Behari - enodružinsko, visokopritlič-n° hišo na parceli 484 m2, v mirnem, fflMni okolju. DOM NEPREMIČNINE 211-106 1«7« H'ŠE PRODAMO BAŠELJ nedo- srv!6"0, v 111 9r ,azi' na Parcel' cca ^ rn2. ob potočku z lepim ra/.gle-?°rn na gore. DOM NEPREMIČNINE £11^06 (8744 Do|^ f[*?0*MO SUHA PR, PRE-novo^r-ll * v*ć'° »nonadstopno ob ^radnlo v III faz. na Koncu vasi HbS^u1} pasu D0M NfcPHEMIČ-'— 1' -106 1I;48 Par'čl, P?0°AMO BRITOF na vanjskn 00 m2 poslovno-stano-v HI f«, e"°"aastropno novogradnjo ,J '««' DOM NEPREMIČNINE 211 —--____ 19748 Š2. PRODAMO KRANJ - nado-^onart.«Qradni° v starem delu, ko v ""r°Pno poslovno stanovanjs 9aražen^ • ^vostanovanjsko In 4 NEPRFM^arcel1 cc« '0 m2.... DOM —r-^ŽSEil]10g n^aniskROKDAMo NAKLO dovsta-1« D ' *° i*° 1 dvema garažama ^'aioinan^00 m2 •* P©' »lise z ^ICnikJp 50 m2 vrta DOM NEPRE- **~--- ^1 1 -1 06 18748 V,»okonrSODAMO PODBREZJE: brcali ^iv.0, •nodruž.nsko hišo na dvO|čk«T m2 ob zelenem pasu (1/2 211 ,06>- NEPREMIČNINE CURE 7?^A^0 VODICE. ŠEN-Kf^Nj r4°£ pRI CERKLJAH. GOR,£ CEGELNICA. RIBON, SP 2l1-t08 ' D0M NEPRMIČNINE ---- 1*750 ^rce&J* 0'«vn, cest,, kup.m 324-304 hio °° 250 000 DEM B ml kranj-Iržić-okolica U 1500 m2, I 32/ 949 OOz^'1^0 Parcelo 1200 m2, ob c°. Drrv!^ do9°voru. lahko polov •-^^B 311-383 19047 PRODAMO: pritlični del hiše v Retečah, gornji del hiše z vrtom v Zg. Bitnjah, K3 KERN Kranj d.o.o, B 2Ž1-353 19068 PRODAMO: Na Drulovki novo vrstno hišo. K3 KERN Kranj d.0.0. B 221- 353 19069 PRODAMO: 9i 2/3 hiše v Bob Bistrio I Vil^J*am*kirn rovtom/, pnmerno za JJv-u K3 Khf7 Z 128, letnik 1985. zelene barve, reg. do 7/96, prodam. 0 325-197 19909 OPEL KADETT 1 2 C, letnik 1977, prodam 0 41 694 mM DAIHATSU FEROZA, kupim. 0 725- 563 19921 R EXPRES 1 4. letnik 1993 reg. celo leto, prodam. 0 310-778 19973 Z 101, letnik 1987, reg do 4/96 prodam. 0 41-504 MM garažiran, cena 2600 0 45 170 reg. < DEM, prodam. YUGO 45, letnik 1986, prodam 0 633 293 189?9 TOYOTA CORROLA. letnik 197B, reg. do 11/95, ugodno prodam 0 77 631 18W1 "CITROEN" rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov za avtood-pad. 0 692-194 is»36 fAUTO KRAimk CELOVEC, ttttemeMkvst t TEL 0O4H63 38330 31 YUGO 45 L ietnik 1987, reg. do 3/ 96. cena 1500 DEM. prodam. 0 721 257 VVARTBURG 1.3 G. letnik 1990, GOLF motor, prodam 0 66 262 18960_ VECTRA 1,7. letnik 1990. z dodatno opremo, ugodno prodam. 0 725- 055 19961 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1985, cena 350 DEM. 0 731 -113 1*952 Z 850 FIČO, reg. do 4/96. cena 50.000 SIT. 0 56-564 i»»s* 1991? Prodam MINI MORIŠ 199 70 421-576 AVJO-udio ihtm-mobittl MIM Stražnikov* 19, 64208 Šenčur /{{.Jm . v"6 t/li Ali AVTO AKUSTIKA m AVTO ALARM mobitel ai)0M**f«n ••(vi» ta prodajo m monialo Z 101. v voznem stari|u, neregistrir ana po delin letnik 1979, prodam 0 Gogatova 4. Kalabič_199« YUGO 45 letmk 1986, cena 2000 DEM, prodam 0 326 908 19943 YUGO SKALA 55. letnik 1988, barva vmsKO rdeč«, cana 3 300 DEM 0 325 107 Prodam YUGO 45 A letnik 1986 0 241-418, po 15. url 1*972 Prodam 126 P, 850 GL. letnik 1987. registrirana do 11/95. Arsenič, Tomšičeva 18. Kranj ia»r8 R 4 TL, letnik 1983, reg. do 15.2.1996 m 4 exact gume 145x12, prodam, cena po dogovoru. 0 310-778 imsi Prodam ŠKODO 105 L. letnik 19867 10 0 241-347 18990 YUGO 45 AX letnik 1987, reg. 7/96 m otroško posteljico - ugodno. 0 327 562_ie*« Prodam YUGO 55, letnik 1988. cena 3.500 DEM 0 332 188 1*997 Prodam Z POLONEZ 1500 . 0 266 505. dopoldne; 241-207. popoldne 1*999 CITROEN XANTIA 2.0 1 VSX, letnik 11/93. prevoženo 60.000 km, cena 28.000 DEM, prvi lastnik, reg^do 11/ 95 v ceno vzamem BX 1.6 TZS. do letniKa 1991. prodam. 0 221 102, 0609/812 872 i»ooi R 9 . ietnik 10/88 prodam 550 327 19004 Z 128. ietnik 1985, cena 120.000 SIT, prodam. 0 736-775 1*9*2 Prodam HONDO CIVIC Sedan 1,5 LS, z dodatno opremo, reg. do 2/96, prevoz. 37000 km, karambolirano. 0 332-187 189*5 YUGO FLORIDA, letnik 1990. reg. do 20.12.1996. prodam. 0 718-442, Aljaževa 5. Lesce, ogled popoldan ŠKODO FAVORIT 135. letnik 1992, garažirana, cena 00 dogovoru, prodam. Fajfar, Nemški rovt. Bohinjska Bistrica. 19022 Z 750, letnik 1983, lepo ohranjeno, cena po dogovoru, prodam. Simons-ki, Ljubno 51, Podnart. 19026 YUGO 55. letnik 1987, reg. do 2.8.96. cena 2900 DEM. prodam. 0 734-075 19029 YUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 4/96, ohranjen, prodam za 3200 DEM. 0 733-173 19035 R 4, letnik 1990, prodam. 816 211- 19039 Z GTL 55. letnik 1986, prodam. 0 241-508 19040 Izdelovanje tekstilnih Izdelkov Zapute 8, Begunje Iščemo KV ŠIVILJE ali PRIUČENE ŠIVILJE za redno zaposlitev. Informacije po tel.: 733-987 od 6. do 16. ure. iščemo prijetno dekie za delo v strežbi. 0 46-878 1*799 Za strežbo v bifeju v Tržiču zaposlimo dekle. 0 55-060, popoldan. 18796 Modna prodajalna na Bledu, zaposli trgovko za polovični del. čas. 0 78-966 18800 Takoj honorarno zaposlimo voznika C in E kategorije. Možnost redne zaposlitve. Relacija Kranj - Rusija 0 41-369 18803 Delo dobi pizzopek - KUHAR, možna priučitev. 0 64-255 16831 Delo nudim podjetniku mizarju z formastno žago in manjšim prostorom za skladišče Šifra: DELO 188&2 Iščemo gospodinjsko pomočnico za opravljanje gospodinjskih del v stanovanju in čiščenje poslovnih ?rostorov. Delo se izvaja v dopoldansem in popoldanskem času. el.:33t 441 _ NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL NOVO VOZILA CORS A OD 17.300 DEM ASTRA OD 23.500 DEM FIESTA 1,3 00 11,900 DEM MONDtOMGUC 35.900DEM (kuma) DOBAVUIV1 TUDI VSI ORUOI MOPtU VOZILA SO Z BOO A ro SERIJSKO OPREMO. UGOOENE CENE, POPUSTI. KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA, d.o.o.,STRUZEV0 4, KRANJ, TEL:064/211-090 Dopbro ohranienega HROŠČA 1200. letnik 1976. z dodatno opremo, cena 3000 DEM, prodam 0 45-714 1900 YUGO AX 45. letnik 1987. prodam. Brčina, Pratizanska 5. Tržič. 0 51 783 19046 Prodam FIAT UNO 45 s Fire. letnik 1986, prva reg. 1987, prevoženo 88.000 km. 5 P, reg. do 5/96. Možna tudi menjava. 0 741 318 19049 Prodam VI SO RE. letnik 1986, rdeče barve. 0 312 009_i»oei R 9 GTL, letnik 1983/84. rdeče barve, reg. do 3/96, prodam 0 224 652 '»osi Prodam R 4 GTL. letnik 1983. 0 45 578 I MM Prodam GOLF D, letnik 1988, generalno obnovljen, lita platišča. 5 V. 5 prestav, cena 10800 DEM. 0 725 293 '90*3 R 4 GTL. letnik 1988. bele barve, cena 3100 DEM, prodam 0 325 667 19096 ZAPOSLITVE Zaposlimo dekle v bifeiu 0 332 518 ali 43 583_**«6o V redno delovno razmerje sprejmem monterja ogrevalnih naprav in vodovoda Šifra: MONTER 1*948 Zaposlimo delavko v živilski trgovini. 0 327 594 19662 Zaposlim AVTOKLEPARJA. šifra: TAKOJ i»*»? FELIKS SKOPJA LOKA PRIPRAVA IN RAZVOZ JEDI razpisuje delovno mesto za ŠOFERJA - DOSTAVLJALCA JEDI! Tel.: 631-718 LADO SAMARO. letmk 1992, pro dam. 0 43 164 190-2 Pri|azno izučeno trgovko v živilski trgovini, zaposlimo v šk Loki. 0 623 090 ali 633 152 1973/ Prodaialca za nedoločen čaa. za poslimo 0 77 067 isr«o Sprejmem delo na dom Na vol|o imam dva prostora velika 20 m 30 m2 Šifra: MINI 1979* Iščemo prodajalko in skladiščnika živiljske stroke na Bledu 0 76 623 18872 Restavracija VILA BELLA zaposli KV KUHARJA z nekaj let delovnih izkušenj. 0 45 398 i***4 Iščemo čistilko za čiščenje lokala. 0 50-267 1*906 Takoi zaposlimo dekle z prakso v gostinjskem lokalu v Radovljici, ter starejšo gospo za pralnico m likalni- CO. 0 715 690 19927 Redno zaposlim dekle za delo v bifeju. 0 213-535 19930 I V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pokličite 0 311 -131 19010 Zaposlimo trgovko pnpravnico za delo v živiljski trgovini, možna redna zaposlitev. 0 45-052 19023 Dekleta, ki se zanimajo za delo v diskoteki Cezar na Bledu, naj se oglasijo v soboto 5.8.95, ob 18 uri. 19041 Takoj zaposlimo trgovko za delo v tekstilni trgovini v Kranju. Šifra: SREDNJA ŠOLA ŽIVALI ODOJKE piodam Struževo 12. Kranj 19490 Grahaste rjave m bele PIŠČANCE, prodam. Stanonik. Log 9, šk Loka. 0 685-546 1*646 Devet mesecev brejo KRAVO in telico simentalko. prodam. Zalog 22. Cerklje. 11779 Teden dni starega BIKCA SIMEN TALCA, prodam Jezerika c 92/a. Kranj. 1*779 OPRAVIČILO V zahvali n Jožeta TIKINGARJA p. d. Bendetovega Jožeta, je pomotoma izpadlo naslednje besedilo: I Iv.ila g. župniku in VMJ duhovščini /.a lepo opravljen pogrebni obred. Za napako se opravičujemo 14 dni staro teličko simentalko, prodam. Lombar, Babni vrt 7, Golnik 18806 KOKERŠPANJELE zlato rjave barve z rodovnikom, prodam. 0 685-301 18807 TELIČKO SiVKO za pleme ali zakol, 110 kg in štin NAMŠKE OVČARJE z rodovnikom, ugodno prodam. Smre-kar, Mlaka 23/b. Komenda. isai6 KRAVO mlado simentalko, 8 mesecev brejo, prodam. 0 57 937 18*17 Prodam visoko brejo TELICO, menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Šk. Loka 18821 Prodam KRAVI tik pred drugo telitvijo ali po izbiri Pipanova 40, Šenčur 1*823 OVCO za rejo ali zakol, prodam 0 622-191 18836 Prodam ČEBELJE DRUŽINE, pet satov z debrimi maticami. 0 718-340, Lesce - 1*839 BIKCA SIMENTALCA težkega 150 kg, prodam. 0 311-608 18S40 TELIČKO SIMENTALKO in suhe deske, prodam. Ribno 2. 0 77-168 18858 120 kg težkega simentalca, prodam. 0 688-056 18863 7 tednov stare KOKERŠPANJELE z rodovnikom, cepljene, prodam. 0 331-699 18874 BIKCA FRIZIJCA starega dva meseca in pol, težkega cca 140 kg, prodam. 0 242-829 issao Mlade ŠKOTSKE OVČARJE LESSI, čistokrvno, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. 87-055 is*82 7 dni starega BIKCA, prodam. 0 723-025_18*63 KRAVO s prvim teletom starim 14 dni ali posamezno in kravo drugič brejo 5 mesecev, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje. 1*S85 Prisrčni mladički psički - najdenčki, stari 3 tedne, srednje rasti, iščemo prijaznega gospodarja 0 738 964 Prodam ODOJKE od 20-25 kg 0 312-4^ ig(x» Enoletne KOKOŠI nesnice, prodam. Rimahazi. Sp. Gorje 12 0 725 656 1*914 Psičke, pasme SAMOJED čistokrvne, cepljene, ugodno prodam. 0 713-064 18920 ŠKOTSKE OVČARJE, plačilo na tri obroke, prodam. 0 421 709 1*929 Oddam mlada MUCKA navaiena čistoče. 0 213 840 19940 ŠKOTSKI OVČARJI LESSI, mladiči, vrhunske vzreje, prodam. 0 217-072 19941 Prodam TELIČKO simentalko, 10 dni staro. Šifrer. Žabnica 19 1*95* * zaklane (očiščene) kokosi, cena 280 SlT/kg PRODAJA 11. in 12. AVGUSTA * mlade kokoši pred nesnostjO z vsemi cepljenji, cena 650 SIT nad 20 kom. Prodaja od 5, do 10. avgusta RES NI K, MOSTE 76, KOMENDA tel.: 061/841-118 SE PRIP0R0ČAM0I Prodam miade ZJKLE z mladiči in starejše. 0 41-853__wm Prodam PUTKE-JARČKE, stare 15 tednov. Golniška 1, Kokrica i«968 Oddam sedem tednov stare LAE3' RADORCE. 0 311-026__Mg SRE6RNOSIVE PUDEUČKE. pm-dam. 0 50-631_ H** Prodam KRAVO 7 mesecev brejo-0 061/823-132 Mgj BIKCA SIMENTALCA starega J tednov za nadaljno rejo, prodam. ■ 061/841-402__i** Enoleto stare KOKOŠI NESNICE z* zakol ali nadaljno rejo, prodam. Dobre Helena, Loka 4, Tržič. Wg LABRADORJI, svetle barve, z rodovnikom, prodam dobrim gospo" danem. 0 310-503_ tsjj TELIČKO SIMENTALKO staro dni, prodam. Jenčlč, Trboje 110. • 49-049 i*>11 ČRNOBELO TELICO 9 mesece* brejo, prodam. Visoko 31. igj^ PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Bohinc. Zg. Brnik 57/a 0 421 -238 ^15___„ Tri tedne starega TELETA, prodam-Poženik 16, Cerklje.__JJJJJ BIKCA SIMENTALCA težkega <*» 110 kg, prodam. Zalog 62, Cerklje Prodam 3 KLETKE za kokoši, dve z« 60 kom in eno za 30 kom. 0 730-597 i«"0 8 mesecev brejo KRAVO SlME^ TALKO, prodam Zg. besnica 14. • 403 106 __<*22 KRAVO po izbiri, prodam ali menjam za klavno goved. Žiganja vas 31. Dup'je.__I** 4 mesece staro TELIČKO SlMEN" TALKO, prodam 0 64-111 i9QJ^ Prodam TELIČKO simentalko, sli menjam za bikca simentalca, Vogli* Krakovaska 6____ Prodam TELIČKI. 1 in 5 tednov črno beli, Gorica 9. Radovljic* 715-519 Prodam očiščene purane kože) 49 009 »os« (t>r«: 190*" Prodam TELE, staro 14 dni l***^* 45 0 311-813 *** Ob 50-lctnici koma druge svetovne vojne V cerkvi SV VIDA na Visokem, bo v nedeljo, 6. avgusta, ob 10. uri, sv. masa zadušnica vojnih in povojnih žrtev 1 obenem tudi odkritje spominske plošče tem Žrtvam VSI VABLJENI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil nas Upokojeni sodelavec ^ Sektorja logistike ANTON POLJ K A rojen 192« Od našega dolgoletnega sodelavca smo se P0*'1!*'1'V;u torek, 1 avgusta 1995, ob lb uri na pokopališču v Kranj Ohranili ga bomo v ttajnem spominu. KOI KKIIV SAVA 00 ZAHVALA V 82. letu se je tiho poslovila od nas, naša draga sestra in te FRANCKA FERT1N roj. Mesec, iz Sp. I) upe I j Iskreno sr /ahval|ujemo vsem, ki mi jo spicnuli M /adnji P1 Zahvala gre tudi duhovnikoma 1/ Sv Lenarta /a opra pogrebni obred. VSI NJKNI Ouplje, Rovte, Sk. Loka, Besnica, 27. julija 1W5 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica, bratranca in tasta STANISLAVA BREGANTA st. oficirja v pokoju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, OOS JP Komunala Kranj, kontroli in pakirnici Števcev Emeco, KO ZB NOV Cerklje, PGD Velesovo in društvu upokojencev Cerklje, za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, tudi tistim, ki na tem mestu niste posebej imenovani in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Adergas, 27. julija 1995 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ANTONA MRAVLJE st. p. d. Podrobarjevega Toneta s Hotavelj Za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in nesebično pomoč, se vsem iskreno zahvaljujemo, še posebej'pa sosedom, ŠinkovČe-vi Anici, g. župniku, pevcem, cvetlicami Flora, košarkarjem, GD Hotavlje, IT) Hotavlje in podjetjem Petrol, PTT, Plastex, Loka, Jelovica, Etiketa, ter vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem. ŽALUJOČI: žena Mici, otroci Tone, Jože, Cilka, Marjana z družinami, Rafko z Miljam, sestra Marinka z družino, Enditovi, Herman in Lojzka ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Toda ptiček, kaj za to, če umiram jaz? Kaj če cvetje prelepo vzel je zimski mraz? Kaj ti mari, če molči stari znanec tvoj? Srečen bodi, ptiček, ti in veselo poj) (S. Gregorčič) Lanski avgust te je prizadel s smrtjo vnuka Gašperja, letošnje julijsko jutro pa je prineslo večni spanec tebi, dragi naš ata FRANC ŠEMROV iz Podbrezij 27 njegovem odhodu sc zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, znancem, sovaščanom in žud*! m' ^ so nam 'zrc*'' soza')e. darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala gre g. zai ^°lžanu in pevcem iz Podnarta ter Podbrezij, govorniku g. Petku in Toniju šemrov z«, pJjrano na trobenti, ki jo je ata tako rad prepeval Zahvaljujemo se podjetju IBI Kranj, Ob pevcem iz roanaria ter roanrczij, govorniku g. r*eiKU in toniju Sem auu pesem na trobenti, ki jo je ata tako rad prepeval Zahvaljujemo se podjetju Gorenjski tisk Kranj in Ančinim sodelavkam, srednji tekstilni šoli Kranj in Mileninim inval°lt aV*am ter dr ■,craJcvi' podjetju Navček, društvu upokojencev Naklo, Zvezi društev iidov Kranj in sestrični Micki za iskreno pomoč. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli ^ pomagali, a ostali neimenovani. *'uJoči: žena Ivanka, hčeri Anica z možem Stanetom, Milena z možem Tinetom, vnuki Gregor, Matija in Matevž, Podbrezje, 21. julija 1995 ZAHAVALA Delo in trpljenje, moje je bilo livljenje, zato ne jokajte za menoj, saj veste, koliko sem trpel, lc h grobu pristopite, lučko mi pritgite in večni mir zalelite. V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče. stari oče, tast, brat, stric in nečak IVAN REKAR gostilničar v pokoju r On lika pri Kranju [**reno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem ■"Jjnikc in gostilne Rckar /a darovano cvetje in sveče, vsem, ki sle pisno in ustno ^l>čus,v<>v.iIi / nami in i-.i v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ti.,1.____r i n : __• ■__l _ .__- ■»-—»—*- ---Limu«! r m Ide I L.i bolni« j' i11- luiiKi v miku ■ U3ii'\.j p<« .»v. ■------------J' m nesebično pomoč pn /.bavljenju Vsem imenovanim in neimenovanim se enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Orehek, Prase ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in svakinje ALOJZIJE POGAČNIK iz Podbrezij se iskreno zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogreb, zastavonoši, vsem sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, nosačem, Aljažu za ganljivo zaigrano Tišino, vsem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Sin Jože in sestra Ana v imenu vsega sorodstva Podbrezje, 26. julija 1995 ZAHVALA Ob slovesu naše dobre mame ALBINE POKORN Erbežnikove mame s Trnja pri Skofji Loki se najlepše zahvaljujemo g. kaplanu prifarske župnije Bojanu Korošaku za lepe besede ob slovesu in lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako gre zahvala g. župniku Andreju Glavami in pevcem za lepe pesmi. Za pomoč v težkih trenutkih se še posebej zahvaljujemo sosedi Jurčkovi Štefki in vsem sorodnikom iz Ševelj. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so se od naše mame poslovili doma ali jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Trnje, 30. julija 1995 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi našega ljubega AMERJA SODJE roj. 31. oktobra 1979 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi g. Šilarju za ganljiv poslovilni govor. Zahvala gre tudi osebju jeseniške bolnišnice. Hvala pevcem in izvajalcem Tišine, ki so polepšali Amerjevo slovo. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. Mami, ati in bratranec ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse drage mame, sestre, babice, prababice, tašče, tete in svakinje BERTE KOSELJ Šernekove mame iz Sp. Lipnice nam je bilo v uteho, ko se je je z izrazi sožalja in toplimi besedami spomnilo toliko ljudi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in jo počastili s svečami in cvetjem. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju splošne bolnice Jesenice in ZD Radovljica za vso skrb in nego, ie posebej dr. Grmovi za zdravljenje na domu. Prisrčna hvala g. Gabru za ganljive besede ob odprtem grobu, g župniku za opravljen obred, praporščakoma in pevcem za zapelt žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Sp. Lipnica, Sp. Dobrava, Koroška Bela, Radovljica, l esce, 30. julija 199S ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre IVANE DEBELJAK Gregorjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za obiske na domu, pogrebni obred in besede slovesa. Prisrčna hvala Cirilu Pogačniku za lepe in tolažilne besede slovesa. Hvala za ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom za pomoč v težkih dneh, in sodelavcem. VSI NJENI Dolenja vas, 28. julija 1995 Poletna kampanja Evropa proti aidsu Med poletjem milijone mladih potuje po Evropi, kjer iščejo novih doživetij. Izkušnje in raziskave kažejo, da med počitnicami mladi sklepajo nova znanstva in prijateljstva ter tudi kratke avanture. Tako je raziskava, narejena različnih deželah in spodbu- kampanji poleg Švice, Malte, jati, kadar so spolno aktivni, na vzorcu 1000 mladih med 16. in 29. letom v jugozahodni Angliji pokazala, da je 50 odstotkov med njimi srečalo novega prijatelja ali prijateljico, 24 odstotkov jih je imelo spolni odnos z novim partnerjem, 7 odstotkov med njimi pa je imelo spolni odnos z dvema ali več partnerji. Kakorkoli že, med spolno aktivnimi jih je le 41 odstotkov uporabljalo kondom. Omenjena dejstva ter povezanost med počitnicami, potovanji in spolno aktivnostjo so ob nevarnosti za okužbo z virusom HI V botrovala nastanku evropske kampanje proti aidsu, ki želi okrepiti preventivna sporočila med poletnimi meseci. Med potovanjem se mladi večkrat soočajo z jezikom, ki ga ne razumejo ali kulturo, ki jim ni znana. Zato je potrebno najti način komunikacije med vsemi, ki potujejo po prakticiranje varne spolnosti. Evropska kampanja zagotavlja mednarodno vizualno kodo komunikacije in mlade spominja, da za zaščitijo pred okužbo z virusom HIV med počitnicami. To omogoča t. i. potni Ust, ki na duhovit način v različnih evropskih jezikih daje dragocene napotke, kot kako se pogajati o uporabi kondoma, kje se kupijo kvalitetni kondomi, kako se imenujejo,... pa še, kako se pravilno uporabljajo. Na koncu potnega lista je dodan še "evropski kondom". Prva evropska kampanja "Flving condom" se je začela Že leta 1994 v državah Evropske unije in po evalva-ciji in uspehu, ki jo je kampanja imela lani, so se organizatorji odloČili, da jo letos ponovijo in povabijo v sodelovanje tudi druge evropske države. Tako se letos Slovenija na novo pridružuje Makedonije, Tunizije, Bolgarije, Hrvaške, Češke Re- Eublike, Estonije, Latvije in itve. Letos se je kampanja ur-ando začela 21. junija s številnimi prireditvami po Evropi. Sodelujejo tako vladne kot nevladne organizacije, podpirajo pa jo tudi številni posamezniki; od politikov, pevcev do članov evropskega parlamenta. • Evita Leskovsek, dr. med. POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. -TANU5 _/V_VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 G.G. Sloves gorenjske varčnosti pada Hmezad banka, d.d., iz Žalca v nekaterih slovenskih medijih zelo obširno in nazorno ponuja "odločitev, ki vam zagotavlja varno prihodnost" in zraven sporoča "dovolite, da vas prepričajo številke". Zato smo Hmezad banko, d.d., povabili, da svojo ponudbo rentnega varčevanja predstavi tudi Gorenjkam in Gorenjcem, če kdo, potem na Gorenjskem pač najbolj vemo, kako gre to s Številkami, rentnim varčevanjem in odločitvami za varno prihodnost. Kajti Gorenjski je le stereotipno pripisana varčnost (beri: škrtost oziroma "vohrnija"), Gorenjkam in Gorenjcem pa vselej zanimiva vsaka dobra ponudba za preudarne naloibe. Pa so v Hmezad banki, d.d., naši ponudbi gladko dali "košarico" So rekli, da Gorenjska za njih ni zanimiva. Geslo te banke je sicer "Za vaš denar in naš ugled gre", a očitno smo Gorenjke in Gorenjci še preveč zeleni za njeno ponudbo rentnega varčevanja. Že od nekdaj je veljalo, da ima dober čebelar te junija tako močne čebelje družine, da rojevajo. Roj v juliju je za čebelarja vedno običajen dogodek, roji avgusta pa so čebelarjem prej v nadlego kot načrtno povečevanje Čebeljih družin - A. Ž. Zavod za zdravstveno varstvo preverja morebitno razširjenost bolezni Primer mišje mrzlice v Tenetišah l Za mišjo mrzlico, katere žarišče je v Sloveniji v Beli krajini i" Prekmurju, sta letos zbolela tudi dva Gorenjca; eden v zgornjeHH koncu Gorenjske, drugi v Tenetišah. Kranj, 4. avgusta - Mišja mrzlica je v naši državi dokaj redka. Leta 1992 je bilo deset primerov te bolezni, leto kasneje devet, lani štirje. Od teh je bil eden na Gorenjski. Letos sta na Gorenjski znana dva primera. Potem ko je za mišjo mrzlico zbolel eden od prebivalcev Tenetiš, so delavci Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja v njegovem sosedstvu ta teden opravili epidemiološko poizvedovanje, da bi ugotovili morebitno prekuženost ljudi, kot se temu strokovno reče, in ukrepali naprej. Ljudi so povabili na prostovoljni odvzem krvi, da bi preverili, ali niso morda okuženi, ne da bi se znaki bolezni pokazali navzven. S tem bi hkrati tudi dognali, ali je območje Tenetiš, zlasti ob potoku Stražnici, ogroženo ali pa gre za izjemen primer. Direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo poudarja, da je vsakršna panika odveč, neosnovane so tudi govorice, češ da je bolezen izbila zaradi komunalne deponije odpadkov, katerih izcedki onesnažujejo potok. Rezultatov dognanj Še ni. Povzročitelji t.i. mišje bolezni so glodalci (miši, podgane, voluharji). Bolezen se pogosteje pojavlja pole- ti pri poljedelcih, ki pridejo v stik z glodal*3 oziroma njihovimi izločki, medtem ko s{ pozimi pojavlja tudi v gosto naseljenih kraji"' kjer živali z izločki okužijo hrano in predme^ Človek se okuži predvsem z vdihavanje* prahu, v katerem so posušeni izločki boW glodalcev, prek kože ter z okuženo hrano. Od okužbe do pojava kliničnih znak0, bolezni mine od dvanajst do šestnajst v& lahko pa tudi več kot en mesec. Bolezen več faz. Začne se nenadoma z mrzlico, vročip0: glavobolom, bolečinami v trebuhu, pordehi* veznicami in krvavitvami po koži. To traja ^ do pet dni, nakar postane bolnik nemire?' deliranten, komatozen. Poveča se izloča0) beljakovin z urinom. Temu sledi stanje odpyj vedi ledvic, znižan pritisk, krvavitve, plju\? edem, presnovne motnje. Količina izloćeneg urina se zelo zmanjša. V tej fazi bolniki pog06; potrebujejo dializo. Postopno izboljšanje topi po sedmih dneh, bolniki praviloma p0^? ozdravijo. Najboljša preventiva proti tej bole* ni je uničevanje glodalcev (deratizacija).^ preprečevanje onesnaženja hrane z njihovU111 izločki. • H. Jelovčan NESREČE NESREČE NESREČE Vznak s traktorja Jesenice - V torek, 1. avgusta, ob pol enih popoldne je 30-letni Janez K. z Jesenic peljal s traktorjem, za katerega je bila priključena prazna prikolica, od stanovanjske hiše na makadamski Partizanski poti 23 proti hiši številka 22. Voznik nima dovoljenja za vožnjo s traktorjem. S traktorjem je zapeljal v desno s ceste v travo, zavil nazaj, po dvanajstih metrih pa spet v travo. Zadel je precej veliko skalo, zaradi močnega sunka je Janeza R. vrglo s traktorja vznak, skalo premaknilo za dva metra, traktor pa je sam peljal naprej in se ustavil ob bregu. Voznik je posebno hudo ranjen, iz jeseniške bolnišnice so ga prepeljali v Klinični center. Policisti so bili o nesreči obveščeni šele ob 15.15, in to iz bolnišnice Jesenice. Za voznika so odredili odvzem krvi za analizo, sodniku za prekrške pa bodo prijavili lastnika traktorja. Izsiljevanje v "križišču smrti" Kranj - V sredo, petnajst minut čez polnoč, je bila spet huda prometna nesreča v t.i. križišču smrti v Kranju, policisti mu pravijo tudi Gubino-vo križišče, po prometnem inšpektorju, ki se je pred leti v njem smrtno ponesrečil. 56-letna Marija S. iz Pre-doselj je z jugom 45 vozila po cesti od delavskega mostu proti Britofu. V križišču je zapeljala na prednostno cesto Kranj Brnik, ko jc iz brniške smeri z Z 128 pripeljal 19- letni Miran R. z Mla** Čeprav je po policijskih i# čunih vozil precej hitreje * 60 kilometrov na uro, kol** dovoljuje prometni znak (* vorne sledi pred trčenjem bile dolge dobrih osemnaj* po trčenju pa še dobrih de* metrov), bi ga voznica y opaziti. Z 128 je čelno trčil« bok juga. Marijo S., ki m ^ pripeta z varnostnim pasom jo je po trčenju vrglo iz aV y so hudo ranjeno odpelja'1 Klinični center. J Državna družba za ceste bo prihodnje leto končno ^ tila urejanja "križišča smrt' Kranju. V vseh letih, kar & (\ njem dogajajo hude pronie^ nesreče, bi samo z no, ki jo zavarovalnice PJ''^,! jejo za zbito plo^* križišče že zdavnaj ■ naredili varnejše. • H« "Pomlajeni" avtomobili Kranj, 4. avgusta - Policisti in kriminalisti se vse pogosteje ukvarjajo z razkrivanjem kaznivih dejanj ponarejenja listin za osebne avtomobile. Samo v zadnjih nekaj dneh so zasegli kar štiri vozila: dva golfa, hondo civic in ma/do, vsa starejših letnikov, ki so jih lastniki umetno pomladili; pretolkli številke na šasijah. Kako to izgleda v praksi, poglejmo na enem primeru. 53-letni P. K. iz Krope je pred kakšnimi štirimi meseci za 500 nemških mark kupil hondo civic, letnik 1987. 18. julija je hotel avto registrirati, natančen pregled pa jc pokazal, da jc lastnik v resnici pripeljal pokazat dve leti starejšo "sestro". Na svoji ostareli hondi civic je odrezal številko šasije in navaril nanjo številko s poceni kupljene mlajše honde. Na tehničnem pregledu so ga "ujeli" in prijavili. Goljufija se mu torej ni splačala. Tudi trem drugim podobnim "tičem" ne. • H. J. Ogenj v čistilnici Kranj - V noči s sobote nedeljo so nekaj po tretji & opazili ogenj v zidanem °kj** kemične čistilnice l sluga * žišču na Delavski cesti. f Škoda, ki jo je povzročil p<»*; le ni izračunana, jc včeraj P° < dal direktor Usluge Miha Pog8* nik. Komisija UNZ. ki J J pogorišče natančno ogled*j vzrok še ugotavlja. Elektfl*»jjj napeljavo, ki smo jo kol vz* navedli v poročilu o delu k^j^ kih poklicnih gasilcev v tor* številki Gorenjskega glaS' komisija izključila- Pošta svetuie -uporabljajte poštno embalažo za pakete in vrednostna pisma dobite jo na vseh poštah RADIO 9l± fh Glasbeni odkrivanki ter ugankarski večer na valovih Radia Kranj v soboto, 5.8.95, ob 20. uri _Moderatorka: Urša Mravlje_ <*ABA