Z juga.
Oblaček bel                                V njem angelci
se pripeljal                                 sede trije
je daleč izza gor —                  vsi beli kakor sneg,
ne postoji,                                   vsem trem igra
naprej hiti                                  krog rdečih ust
tja nekam čez obzor                  vesel in blažen smeh.
Dva z veselci
poganjata
oblaček čez nebo,
a tretji
cvetke plsane
potresa na zemljo . . .
Tone Rakovčan