Zgodnja Katollšk cerkven lisi. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za r-elo l«-to * gld f>o Kr., sa pol lrla 2 k Id. jO kr , za <*etert leta 1 gld. :i0 kr. V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za ."etert leta 1 gl; ako zadene na U dan praznik, izide Danim dan poprej. Tečaj XXX. V Ljubljani 16. sušca 1877. List llT MHrhi za veliko noč. (Dalje.) Veliki teden sploh. Zakaj se pred Veliko nočjo imenuje veliki teden V Zato, ker se obhajajo velike skrivnosti Jezusovega terpljenja in smerti in poslednjič vstajenja Gospodovega. Zavol) tega se je skoz veliko stoletij ta teden praznično posvečeval. Kteri dnevi v tem tednu so naj imenitnisi? Sreda, ko se začoč v cerkvi slovesne duhovske molitve; veliki četertek, ko je Jezus sv. Kešnje Telo postavil; veliki petek, ko je na križu umeri; včlika sobota, ko je bil v grobu, in poslednjič velika nedelja, ko je častitljivo od smerti vstal. S čim sv. Cerkev svoje žalovanje veliki teden posebno naznanuje? Že Cvetno nedeljo, kar je bilo omenjeno, se prične branje Kristusovega terpljenja pri sv. maši. V ponedeljek pa do četertka je tako rekoč pripravljanje na terpljenje Jezusovo. Bere se v ponedeljek evangelij (Jan. 12), ko je bil Jezus z učenci v Betaniii pri večerji. Marija Magdalena mu je a predragim mazilom noge mazilila, Iškarjot se je nad tem hudoval, Jezus pa je rekel: „Pustite jo, naj to prihrani (stori) za dan mojega pokopa. Sej uboge bote zmeraj imeli med seboj; mene pa ne bote zmeraj imeli." V torek je pri maši branje ,,pasijonau po sv. evangelistu Marku. V sredo pri maši „pasijon" po Luku, popoldne se pa prične žalostno petje psalmov, Jeremijeve žalostne pesmi, branja, molitve, kar se potem vse dni ponavlja. V četertek zvonovi utihnejo, sv. Rešn.e Telo se iz tabernakeljnov uzame in v Božji grob zapre. Mašniki navadno več ne masujejo. Oltarji se razdenejo. Veliki petek je vse v černem, naj veči dan žalosti celega leta. Verno ljudstvo v sveti tihoti božje grobe obiskuje, premišljuje Kristusovo terpl enje. Po marsikterih cerkvah se o večerih glase premi le pesmi itd. Kaj naj verniki premišljujejo pri obiskovanji božjih grobov? Premišljuj to, česar te opominjajo skrivnosti teh dni. Dobro je v ta namen vediti, da cerkvene molitve, ki se opravljajo o večerih, veljajo že za naslednje jutro. Kakor je bilo že omenjeno, je do četertka prav za prav za pripravljanje k Gospodovemu terpljenju: v četertek ti bodi pred očmi: Jezus pri zadnji večerji, ter postav Ijenje naj svetejšega Zakramenta; — Jezus na Oljski gori, pred Anom, Kajfom; naslednja žalostna noč na Kajfovem dvorišu, zatajenje po Petru, zasramovanje, zapljuvanje, bitje za uho itd. V petek: Jezus pred velikim zborom, pred Pilatom, Herodom, bičan, zasramo-van, a ternjem kronan, k smerti obsojen, na križevem potu (Via dolorosa), na Kalvariji, r '-ižu — dušo izdihnil. Zagrinjalo se samo od sebe preterga od verha do tal. Zemlja se trese, skalnati hrib Kalvarija se raz-poči, grobi se odpirajo, mertvi vstajajo in se po Jeruzalemu prikazujejo. Judje, verniki in neverci kličejo: „Zares, ta je bil Sin Božji!" Kristus s križa snet in pokopan. Sabota: Kristus v grobu. — Tu je dosti do-godb za premišljevanje v velikem tednu. Kaj pa pomenijo sveče, ki med duhovskimi molitvami vse dni popoldne gore na trivogeijniku in na altarji? Rudeče sveč* na trivoglatem svečniku pomenijo 12 aposteljnov in 3 Marije, ki so Jezusa spretnljevale do Kalvarije; bela sveča na verhu pa je podoba Jezusa Kristusa. Ta se ne ugasne, temuč ob koncu hvalnic se pri altarji skrije, po molitvi pa se zopet prikaže in na svečnik dene. Takrat mora nehati ropot, kteri pomeni grozo o Jezusovi smerti. Zginjenje in sopetno pri kazanje srednje sveče pomeni, da ae je le zdelo kakor bi bilo življenje Gospodovo za vsaiej ugasnilo, pa ni, ker tretji dan je častitljiv od smerti vstal. — Druge sveče se zaporedoma ugssujejo, to kaže, da ao aposteljni zaporedoma svojega vjetega nebeškega Učenika zapušali. — Na altarji gori šestero sveč, ki ae ugasujejo med petjem „Benediktus-a"; to hoče reči, da so judje preganjali tudi preroke in druge poslance Božje. — Ugašanje luči pa pomeni tudi žalost sv. Orkve zarad Kristusovega terpljenja in smerti. Zakaj »e pa na konci psalmov ne poje „Gloria Patri..." (Čast bodi Očetu.), kakor druge krati? Zato, ker med tem ko terpi Sin Božji, je slava presv. Trojice nekako zagernjena. 'Dalje nasl.) f*. Karol Antonievič. (Dalje.) Velikonočni prazniki so minuli. P. Antonievič je moral v roke vzeti popotno palico, ako tudi je serčno želel še dalje ostati, vendar mu nikakor ni bilo pripu-ščeno se kaj muditi in svoje zveličavno delo nadaljevati. Toda serčnost ni poznala ovir, njegova dejavnost se ni dala omejiti, ker njegova neumorna marljivost je premagala vse zapreke in odstranila vsa napotja. Za pero je prijel, kakor za meč prime mladi, ognjeviti junak, da je svoje ljudstvo po spisih podučeval. Skoro je neverjetno, koliko je ta mož v dveh letih storil in spisal, mož, kterega je bolezen uklonila in ki nikjer ni imel ■taSuega domovanja. Okoli šestdeset raznih spisov, ne kterih precejšnega obsegs, je na svitlo prišlo, ki so se ljudstvu tako priljubili, da so postali zares ljudski spisi ▼ naj lepšem pomenu. Ne moremo se načuditi železni pridnosti tega moža; ne moremo, da ne bi stermeli nad velikanskim vspehom njegove neprestane delavnosti. Frec v začetku svojega pregnanstva je spisal za poljsko ljudstvo na deželi „življenje sv. Izidora". Mična knjižica je bila tako priljubljena, da so si jo kmetje kar iz rok tcrgali. Za novo leto 1849 je podaril svojim rojakom „odkritoserčne vošila za kmečko ljudstvo", v kterih kmetom, ki so se vendar enkrat suženjske robote znebili, prav toplo na serce polaga, naj dane jim svobode ne zlorabijo, ampak se je vredne skažejo pred Bogom in pred ljudmi. Da knjižica ni imela vžigalne moči samo za oni trenutek, kažejo mnogi natisi. Na avitio je dal ,.življenje sv. Kunigunde", „venec okoli kriza" v TJ spevih, „v znožju križa" je naslov premišljevanjem, „navod k molitvi pri obiskovanju sv. Reš-njeg* Telesa", .,poročilo o škapulirju britkega terpljenja" in raspravico: ,.Katoliška spoved v primeri z antikato-liško tilozotijo". Ravno tedaj je spisal tudi ,,spomine na redovno življenje" in ,,Marijin venec" v petnajstih pesmih. „Prazniška berila za ljudstvo na deželi" so pa naj lepše delo njegove pisateljske delavnosti. Z neustrašeno odkritostjo kaže na napake in pregreške svojih rojakov, kterih rauc pa ic odpira, da vanje vliva celivnega zdravila. „Podobc z kmečkega življenja" se zovejo prelepe, dobrodelne iu blaživne povesti, iz katerih se razvidi, da |e v svojem poslovanju našel tudi pod kosmato halo kmetovo marsiktero velikodušno, blago iu sveto serce. K tem njegovim aelom gre šteti razna in mnoga pisma — 180 — ktera je pisal v letih 1847 — 1849 in ktera so izdali njegovi znanci v treh izdavah: ,,Pisma iz reda1, „piama v duhu Božjem prijateljem", „Quhovno sporočilo ljudem '. Ce pomislimo, da je med tem č->som ne malokrat besedu Božjo ozoanoval in druge duhovske dolžnosti opravljal, moramo spoznati, da ,e več storil, kan.ur človeške moči riopušajo. In ukljub vs°i zmagoviti ntumornosti še pravi: ,,Ne včm, od kod imam prepričale, ca B» g tirja <;d meno popolno darovanje za n .oe lju letvo. tako da bi moral zanj živeti, delati in umreti". Lahko mu nagovorimo, ua se je za avoj narod vsega daru v al — i i velike, pievclike ljubezni do bližnjega za.olj Boga. „Kako oi ne ljubil ljudi V-* ,,Ljubim jih prav iz serca. pa čutim vedno bolj, kakov je razloček m d t)ui>ezui|0, ki izvna iz prirojenosti in med tisto, ki o J Boga pride iu k 15>gu gre.4' V juliju leta 185') na-sUoe v Krako• u straš'u požar, ki je del mesta upepelil. K kor zasiiei P. Antonievič to nesrečno no-ico, precej hiti na mesto pogori-ča, d» tolaži, p< m.»i;a in k pokori opominja. Treba ,e bil i milodarov skupi,ati, da se cer-k* !-. k: so zgorele, zidajo. Ko se po mestu raznese tjias, de. » e slavnoznani m.ai|0!:ar v ta namen razne govore iu en. jo številno ljudstvo v cerkev kar vrelo. Ti govori so ni.i tako temeljiti, primerni, prepričavni in naj t rji se ca pi t c^ajoči, Ua jih je bilo tre.ja zapisati in o belo-da:« li, .u si jai n vspeh teh g«»v..rov mil je dal podlim, da jih je tuui v poal.i nadaljeval celo v t;eh cerkvah. Ko »•• je ou ta ;o prii; ovijal na » *tev zv?iičan->kih naukov in Vi - tako obračat, da oi vsem koristil, pa policija tako občine, da mu vse podere, kajti dojde mu kruti ukaz, da no aino več p.-.di^ati pač pa krakovsko mesto zapustiti To neopravičeno pove.je ga je t .ko hudo za de';o, da so iuu u-.i britke s Ize roši.e. .Serce mu je pokalo, toda ubogal je brez ra -rmran ,a. Kaj je bil povod temu ukazu, sc ni zvedelo; prej ko ne čerua zavist, ki ni mirovala mu nasprotovati, in sicer zato ne, ker je vžival toliko čast in spoštovanje, da so nekteri „viši krogi" dostojne podverženosti pogrešati mislili. Niso mu mogli posabiti leta 1846, vedoči, da takrat je bil P. Antonievič, ubogi misijonar, glava in naj imenitneji oseba v deželi, kteremu se je ljudstvo, bi rekel, na besedo pokorilo. „Duhoven tedaj, ki je ubogim pogorel-cem sam kruha prosit hodil, ki jim je dajal svojim ustom pritergan grižljej, obleko s sebe, ki se je skazal povsodi angelja miru in tolažbe", ta mož se je moral neutegoma od ondot pobrati, ker se je menilo, da bi bil lahko deržavi nevaren! (Dalje nasl.) Zakaj judje in zanikarni katoličani duhovne cenijo, preganjajo, tako gertio obrekujejo t Visokost katoliškega duhovna je imenitna, od Boga mu podeljena; toraj je duhoven gnjusoba neutolažljivemu poglavarju teme in njegovim priveržencem, tarča je, v ktero neprenehoma in s peklensko jezo vsi pri-verženci satanovi, vsi sovražniki vere mečejo svoje strupene pšice. Katoliško duhovništvo ima nalogo: delo Zve-ličarjevo, t. j. razdiranje satanovih del na zemlji nadaljevati: v tem o žiru je duhoven naj nevarniši nasprotnik peklu, njegovim zaveržencem in priveržencem. Veste, da je osa togotna, kako se ti jih cel trop v obraz zažene, ako se njih gnjezda dotakneš! Kako je volk togoten, ako sežeš po njegovih mladih, kako popade in razterga tudi jagnje, kadar ga dobi. To je Zveličar naznanil že po sv< jih aposteljnih katoliškemu auhovstvu, rekoč: „Lejte, kakor jagnjeta vas pošljem med volkove. Varujte pa se ljudi, ker izročevali vas bodo sodnijam, in po svojih shcdaicah vas bičali. Gon.li vas bodo tudi pred vladarje in kralje zavoljo mene . ..; sovražili vas bodo vsi zavoljo mojega imena. Ce so pa Gospoda imenovali belcebuba, koliko bolj bodo vas, domače njegove. (Mat. 10.) To preganjanje, to čertenje duhovnov je tedaj ded-šina od njih mojstra in Gospoda, ktero so z božjim po-slanjem od Njega sprejeli. Drugač je pri nckatoliških duhovnih, pri pastorjih, pri rabinih, ki niso prejeli ne božjega poslanstva, ne božje visokost , in tedaj tudi peklu ni*o toliko na poti, kakor so katoliški duhovni kot poslauci Božji, kot zastopniki in podpore kraljestva Božjega, in kot razdiravci kraljestva satanovega. Ako katoličani sami svoje duhovne obrekujejo, ali molčijo, ko so obrekovani, izvira to od tod, ker toliko katoličanov razun kerstnega imena malo družeča Katoliškega na sebi ima, mnogi pa čisto nič ne. Koliko u jih nima pravega zapopadka o mih sti, sreči, visokosti ka-toiičanstva, težki-m odgovoru, ne o potreni duhovstva, in toraj mn- gi ne ved6, kaj delajo. Nekaj pa s » hudobije, v kterih živi toliko katoličanov, vir iu vzrok divjega obnašanja prt ti duhovnom, kterih k«,t živih oznanovav-cc; Božjih svarjenj, šib in kazen za njih grehe ne morejo terpeti: v svoji slepoti namreč menijo, da bodo s tb veljavo pripraviti, in sploh ne le duhov-stva, ampak katoličanstvo zatreti. iz tega je vsakemu očitno nepošteno počenjanje teh laži-liberalcev. ^ Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem in prečast. gosp. predsednik prošt dr. A. Jarc, kako se po vsih krajih že pripravljajo na preimenitno škofovsko ijOlet-nico Pija IX. Kaj posebr.ega je b.la že 1. 1809 petdesetletnica mašniška Pija IX, ki smo jo obhajali s toliko slovesnostjo in s tako serčnim veseljem; kaj še le zdaj, ko bo preteklo 50 let, odkar so Pij IX škof postali! Unkrat se je katoliška družb* prav častno vdeležila te slovesnosti, med drugim z velikansko adreso , na k*'*ri je bila podpisana tako rekoč vsa dežela; tudi zdaj se toliko bolj spodobi, da načfa družba kaj stori. Ne ve sicer gosp. predsednik, kaj se bo od viši cerkvene oblasti v tem oziru odmenilo in storilo, vender je dobro, da sc nekoliko žc zdaj posvetvumo. Gosp. kanonik P. Urh je na to povedal, da je v tem oziru govoril z milostnim knezom škofom, ki uodo najberžo tudi sami šli v Kim o tisti priliki, in rekli so mu viši pastir, da bodo določili in naznanili, kaj naj se za to slovesnost stori po duhovnijah vse škofije: katoliška družba pa naj napravi za omenjeno priliko, kakor misli, da bi bilo slovesnosti primerno in pripravno. — Na to prav drago pojasnilo je nastala obravnava med številnimi pričujočimi odborniki in sklenilo se je tole: 1. Razglasi naj se, da bi blagovolil katoliški družbi naši naznaniti, kdor koii se je odmenil na peževo fjOlet-nico, to je za 3. rožnika (jun.) 1S77, v Kim popotvati. Tako se bo ložej delalo v veči edinosti, in na vec strani bo to prav sUižilo. — 2. Družba želi izročiti sv. Očetu ,,vošiio", m-kak ,,album". To vošiio naj bi • uiegaio a) na čelu kratko čestitanje ;.!i vošenje za 5<)lefnico, in b) podpise vsih, k:eri kon .* deželi žele srečo <':iti za to lepo priliko. Da bo pa ta ,,album" bolj ličen, bo družba sama uaia vravnati pole za podpise in iih bode poslala vsim dekanijara ter duhovnijam, da se vsak vernik lahko vdeieži tega prelepega vošila. Zakaj gotovo je, da vsak vernik bode vesel, ako se nv rc pridružiti med vošilce; ker pa se nc more v^ak podati v Kim, ima tukaj na) lepši priložnost, da gre -aj njegovo ime pred sv. Očeta in se bo v Vatikanu kakor drag spominek vedno ohranilo. To bo res kaj velikanskega in častitljivega, ko bo vsa dežela poslala vošiio preslavnemu Piju IX. To pa je toliko ložej, ker to ni nikakoršna politična ali posvetna zadeva, ampak tiče ie osebne oji:utke in ljubezen katoličanov do Kristusovega uamcst., ka.— 3. Zastran druzbine cerkvene slovesnosti čaka odoor, da vidi, kaj bode odločilo vis. čast. knezoškofijstvo. Ze v poprešnji seji je bil odbor skb-nil: 1- da bo veliki ali obletni shod katoliška družba h-tos nup-avila 22. malega travna (apriia); 2. da začne zopet za svoje ude na svitlo dajati knjižice pod imenom: „Glasi ka- 3 toliške družbe za Kranjsko". V poslednjem osiru smemo veselo poročiti, da pervi snopič se že stavi in apa se, da za Veliko noč ga bodo družniki že v roksh imeli. Osnova za te „Glase" pa je kaj mična in podučljiva, ter imamo terdno nado, da to početje bo vse družnike močno veselilo. Tvarina v V3akem zvezku bo imela po kacih 5 8 raznih glavnih napisov, n. pr.: V vod n i članek, Aleluja, ali: Spisek Slovencem za velikonočni čas; Mične in podučne (raznotere) do-godbe itd.; Smešne in zasoljene; Družbinezadeve; Kaj se je zgodilo posebnega po svetu od novega leta? itd. Po vsem tem se je nadjati, da družba bo čedalje več deželi koristila in se tudi sama zmeraj bolj povzdignila, poživila, razširila. Y Rudniku pod Ljubljano se je obhajala 11. t. m. vesela slovesnost, blagoslovljenje novih prav lično izdelanih orgelj z osmerimi spremeni. Blagoslovili so jih preč. gosp. korar in dekan Ant. Urbas in veleč. gosp. dr. J. Sterbenc so povzdignili slovesnost z ginljivo in primerno pridigo. Orgije je izdelal znani mojster Nace Zupan iz Krope s svojima pridnima sinovama v splošno zadovoljnost faranov. Orgije imajo pa tudi zares močen, čist in prijeten glas ter delajo čast mojstru, ki jih je izdelal, česar se vsak lahko prepriča, ako jih hoče priti pogledat in poslušat. Imenovani mojster se sme toraj po pravici vsakemu priporočati, ki enacega dela potrebuje, tem bolj, ker on dela tudi po zmčrni in nizki ceni. Il Prage, »>. sušca. - Pismo iz Kitajskega, še ne popolnoma natisnjeno, obrodilo že je znaten sad. Neka blaga duša, sposnavši potrebe tega kitajskega misijona, podarila je znameniti znesek 5 gold. in 5 kraje, ter ž njim učinila lepi začetek k še kakemu nadaljnemu milo-darnemu donesku. Ta milodar razveselil me je tolikanj bolj, ker dosel mi je kar nenadoma. S 5 goldinarji verla devica Si-kia-tsen, ktero bralci že poznajo, morebiti kupi kakih pet zaverženih in najdenih otročičev kitajskih. Pisal bom patru Pam-u, dragemu mi prijatlu insobratu v Kristusu, da naj eno kupljeno deklico kersti na ime: Katarina Sienska, blagi dobrotnici v spomin in zahvalo, in enega dečka pa na ime: Matevž. Nadjam se, da pride še marsikteri krajcar v ta namen iz mile naše Slovenije, in prosim ob enem prečastitega monsignora, vrednika „Zg. Danice", te milodare nabirati, ako jih je volja, in jih pri priložnosti po poštni nakaznici mi poslati v Prago, da se potem denar, in kar se bo nakupilo potrebnih reči za ondotni misijon, pošlje skoz Mar-seill do Nepomu dam-a na Kitajsko. Bog poverni sto krat! P. Fr. Sajovic, S. J. Spomini na Oglej. Potopisne čertice. (Spisal Janez B i 1 c.) Ko sem prebral nedavno „Slovenca", „Zadnje dni v Ogleju", se mi je želja vne!a, obiskati to slavno mesto; slavno v oziru na posvetno, pa tudi cerkveno njegovo zgodovino. Nisem se takrat nadjal, da se mi bo ta želja tako berzo spolnila, da mi bo skoraj dano stati na tleh posvečenih s kervjč toliko junakov, ki so življenje dsli za Kristusovo vero. Sklenil sem potovati, da si v toplicah Teržiških (Monfalcone) okrepim zdravje, ob enem pa tudi romati v Oglej. In iz tega mojega malega potovanja naj ti am, čast bravec, nekoliko čertic, potnih spominov, ne mislim ti na tanko in obširno Ogleja popisovati; nočem ti pisati njegove slavne in tužne zgodovine. Pre- malo časa sem se tamkej mudil; zatorej bodi s „spo-mini", s „čerticsmi" zadovoljen. 4. julija letošnjega leta sem se usedel s prijateljem na Bistrisko-Ternovskem kolodvoru na železničen voz. Bil je jasen vroč poleten dan. Peljal naji je hlapčn memo Postenj. Prijazno cerkev sv. Antona Padovan-skega venča sadno drevje. Skoda, da duhovska hiša stoji že dolgo prazna, Postenjci še vedno zdihujejo po duhovnem pastirju. Pustivši Poštenje za sabo, zagledamo že Prem, veliko, na verhu hriba stoječo vas. Stari, že na pol razpadeni grad kneza Porcia stoji na enem, velika farna cerkev na drugem verhu hriba, v sredi je Premska vas. Koliko truda je pač stalo prešnjega blagega župnika M. F., da je na stermem hribu, pri ubož-nih iaranih Večnemu tako krasen tempelj postavil! Premska fara slovi po Notranjskem zarad sadjereje. Posebno lepe češplje pečejo Premci v rodovitnih letih. Zavoljo obilnega drevja je vsa okolica lepa in prijazna. Grič za gričem, ovenčan z drevjem se ti prikazuje in zopet skriva. Ko hlapon iz treh predorov pripiha, amo že blizo Nadanjega sela na Pivskih tleh. Svet postaja kamnit, bolj pust, gore ao gole, posute z belim kamenjem, hladna burja brije: znamenja, da smo na Kraau. Do p&r minut vozovi postojijo in s prijateljem stopiva iz voza, ker namenjena sva bila v št.-Petru prenočiti. Prijetni so bili pogovori z znanci dolgo v večer, preden smo se podali počivat. Zarano nas spravi na noge jutranji zor, da nismo zamudili železnega konja. Opravim prijazne jutranjice naše in se sprehajam o krasnem jutru pred gostišem; kar se mi približa v plašču zavit ptuj gospod in hitro stopi pred mene. Koliko smeha je bilo, ko odkrije obraz, ter mi roko podd. Spoznal sem v njem dragega prijatelja gosp. KI., kterega že dve leti nisem več vidil. Pri-jatli sladijo življenje. Zvedel je, da v št.-Petru prenočujem, toraj je z Dolenjskega, kjer pri blagem Marijinem svetišču psstiruje, tje prišel. Premnogo sva si imela povedati, zel6 naji je oba nevolja lomila, da je hlapčn tako berzo prižvižgal, ga ni bila volja počakati in je mene ugrabil predragemu pobratimu svojemu. Šlo je urno po terdih Kraških tokavah proti ter-govskemu Terstu. Očesom prijetno se kaže Vremska dolina, ki se ob levi strani železnice globoko razprostira med hribi. Prostorna, Devici Mariji posvečena cerkev z zvonikoma stoji blizo dereče vode „Reke". O tej vodi bom pozneje rekel kako besedo. Skozi več grozomračnih predorov prederčimo memo postaj: Ležeče, Divača, Sežana, Prosek do Nabrežine , — in oberne nas železnica v velikem ovinku proti Terstu. Zale vasi Občina, Prosek, Kontovel in druge teržaške okolice nas od daleč pozdravljajo, sinje morje se kakor velikansko zerkalo razprostira pred tabo. Nabrežinska železnica se cepi v dve progi, ena derži v Terst, druga proti Gorici. Pre-sedli smo se na Goriški vlak. Omenim naj tukaj, kako častno znana je Nabrežina po lepem sivem kamnu, ki se tukaj lomi in se sploh „nabrežinski marmor" imenuje. Ne daleč od tukaj proti Terstu, tik morja, je krasen grad „Mirsmare". Zidal ga je v naj lepšem zlogu z neizmernimi stroški ranjki cesar Maksimilijan. Sedaj je lastnina presvitlega cesarja. Po kratkem nabrežinskem počitku zaderdrajo vozovi proti Gorici. Ravno da smo malo od postaje, že nam se odpira krasen pogled. Pred seboj imamo sinje morjč, mirno in gladko se v daljave razprostira; proti zahodu — dokler oko sega — ee ti razgrinja zelena Furlanija, podobna velikemu vertu. V daljavi pa se dviguje kakor hribček proti nebu mogočno poslopje; stolp njegov nam spričuje, da je to cerkev, in sopopot- nikov eden pokaže tje, rekoč: „Glejte, tam je oglejska cerkev." Nekako v sredi pota med Teržičem in Nabrežino ob morju ti v oko šine lepa vas Devin (Duino) z močnim gradom na stermi skali nad morjem; zidan je v starinskem zlogu in lastnina knezov Hohenloheskih. Žal mi je bilo, da mi ni bilo moč ogledati poslopja, ktero več zanimivega hrani za zgodovino našega ljudstva. Grad je bil in je se vedno nekak mejnik med ljudstvom slovenskim in italijanskim, ter je imel marsikak napad prestajati od Benečanov. Gospodje nekdanji Devinski so bili patroni skoraj vsih dubovnij po Krasu. Blizo grada in vasi Devinske izvira kakih dve sto korakov od morja potok, ali bolje, davno sloveča reka, ki se počasi dalje vije io v morje izliva, popuščavši za sabo močvirnih mlakuž. Zvedenci terdijo, da je to izliv vode „Reke", ki se tu morju pridruži. In zares, lega kraja in sploh vse spričuje, da je to v resnici notranjska „Reka". Reka izvira med Pograjami in Klano na Primorskem, teče po vsi Bistriški dolini pod Prem, se blizo Škocijana, ne daleč od Vrem, v silno škocijansko jamo vali, ter še le tukaj prav blizo morja iz zemlje prileze, da se kot lena mlakuža v jadransko morje izliva. Starodavnim Rimljanom so bili ti vrelci znani z imenom : „Septem ora Timavi." To močvirje je gotovo nastalo pozneje, ker je voda pri iztoku zemljo popuščala. Morebiti je „Timaus<( nekdaj bil veči in bolj dereč. Nisem mogel sedem žrel vode našteti; ne mara je o povodnjih kak izvirek več, ki pa o suši zgine? Premišljevaje tek čudnega potoka se približamo Teržiču, laškemu Monfalkonu. Stopivše iz voza nas obsuje truma laških vožnjačev (fijakarjev), ki nam hvalijo in nadležno ponujajo svoje vozove. Vsedemo se v majhno kočijico ter se pripeljemo v nekoliko minutah v mesto Teržič. (Dalje nasl.) Misijonske sporočila r. P. Valjavca. XXX. Voda sv. Ignacija. Dokler nisem bil v družbi Jezusovi, mi je bila popolnoma neznana reč voda sv. Ignacija. Ne pri sv. Andreji v lavantinski dolini, ne v Inomostu, nikjer do slavonske Božege nisem bil pazen na dobrotne učinke te blagoslovljene vode. Se le v daljnem jugu sem imel priliko z lastnimi očmi prepričati se, koliko pomaga ljudem zaupanje v Boga in do njegovih svetnikov, raba prečudne vode sv. Ignacija. Leta 1865 me je pripeljala previdnost Božja med tolikanj zaželene južne brate svoje, v daljno Požego. Kmalo po svojem dohodu v to sloveče mesto se mi je ponudila prilika s to vodo priskočiti v pomoč bolniku, kterega so pripeljali dve uri daleč v našo cevkev. Bil je to mlad mož, malo čez 20 lčt star, ki sta mi ga pripeljala v cerkev njegova lastni oče in mati. Mož je ves bled, merliču podoben in ves prestrašen. Menil je, da ima hudiča v gerlu in da ga je žena njegova uklela. Ko je pred menoj v zakristiji, in ž njim njegova mati in oče, me prosi revež, da bi mu hudiča izgnal, ki ga davi že več časa v gerlu. — Je že prav, ga bom že. Le k spovedi se, dragi moj, berž pripravi; vi oče in mati pa med tim molita za njega, da si dobro spraša vest, ko grem jaz po knjigo v hišo. Tečem po obrednik rimski, da bi dobil molitev nad bolnimi in ga nič nočem poslušati ki se izgovarja, da ne more sv. Obhajila sprejeti, ker ne more že več časa ničesar več po gerlu naprej spraviti. Le pripravite ga, še enkrat rečem očetu in materi; ko nazaj pridem s knjigo, iz ktere bom nad njim molil, ga bom prec spovedal. Ko pridem z rimskim obrednikom v zakristijo, se usedem koj v spovednico. Ko vidi, da sedim, gleda na očeta in mater. Tudi njima rečem v cerkev ter sina med spovedovanjem v njuno molitev priporočim. Spovedal sem ga. Rečem mu: nu, zdaj je pa šel hudič proč. Ne ne, gospod, še ga čutim v gerlu: evo ga, kako beketa. Pri teh besedah malko zagergra v gerlu, ko se mož napeti hoče. Ali ste ga čuli, me praša. Dajte ga ven! Pri teh besedah mu zaukažem: naj ima zaupanje v Božjo pomoč in v to, kar mu bom dal. Priporočite se vsi trije sv. Ignaciju, pokleknite koj tukaj, in molite 9 očenašev in češenamarij na čast temu velikemu prijatlu Božjemu, in terdno vero obudite v Božjo pomoč in sv. Ignacija, pa bo bolje prec. Pokleknejo, molijo, potem tudi jaz iz rimskega obrednika „orationem pro infirmis" (molitev za bolnike) zmolim nad njim. Zdaj sežem po vodo sv. Ignacija v verč zraven sebe in mu ukažem spiti malo vode. Zastonj, gospod, zastonj, vode pa ne morem. Tri dni sem brez jedi in pijače, nisem kos spraviti nobene reči več po gerlu doli. Res, res, pristavljata oče mu in mati, sin ne more ničesa po-vžiti več. — Imaš li zdajle zaupanje v Božjo moč vse-gamogočno, v pomoč sv. Ignacija? Imam. Tako spij v Božjem imenu nekoliko te vode zdaj! Ne morem! Poskusi! Odpre usta — in lej čuda, požerl je, voda mu je stekla po gerlu. — Vidiš, zdaj je pa šel hudič iz gerla, sv. Ignacija voda ga je pregnala. Začuden, od veselja spremenjen zavpije glasno: jaka je ta voda, dobra je ta voda, še jo bom pil! Od lakote je umreti mislil revež — a voda sv. Ignacija ga je rešila strahu in berze, že pričakovane smerti. Leta 1869 o sv. Martinu smo imeli poslan je v Hre-novicah na Notranjskem. Tudi v tem misijonu smo blagoslovili vodo sv. Ignacija. Ljudje so jo, ker je duhovnija velika, hitro pozajeli. Neka žena, ki je imela bolnega moža, samo majhno vode dobi. Pride domu s tim zakladom, in moža pripravi, da rabi to vodo. Mož po nasvetu ženinem stori — in roka, ki je poprej čisto nič več rabiti ni mogel, je zdaj toliko dobra, da jo vsaj za nar potrebniše reči rabiti zamore. Ta slovez, da smo moža ozdravili, je šel daleč naprej, 4 mesce pozneje je prišla iz ipavskega Verh-poija na pol zmešana žena k meni in je hotla, da bi jo ravno tako ozdravil kakor moža z mertvo roko v Hre-novicah. Dal sem ji tudi vode sv. Ignacija in jo k zaupanju v Božjo pomoč in priprošnjo sv. Očeta našega spodbujal, ter upam, da ji je kolikor toliko pomagano bilo. Letos, ko sem bil bolan v Repnjah, ravno mesca marca je bilo, mi pride mlad mož čudno svojo nadlogo tožit. Pravi mi, ne vem si več pomagati, nesreča za nesrečo je pri moji goveji živini. Kar tresti se mi začne vol v hlevu — in v 24 urah je po njem. To gre naprej leto za letom kar sem gospodar. Menivši, da je morda lesen hlev tem nezgodam kriv, ga poderem in novo zidano stajo narediti dam. Pa ravno tako. Nesreča kar neče od moje hiše. Prosim toraj, pomagajte mi kaj vi, znabiti bo potem kaj bolje. Opravljajte devetdnevnico k sv. Ignaciju, privzemite sv. Frančiška in posebno tudi Brezmadežno v pomoč in recite Gospodu: če je to k zveličaoju mojemu in naše hiše in ni overe, Gospod, usmili se nas zavoljo tvojih svetih, ki jih kličemo v pomoč, spreobilnih zaslug. Potem pokropite stajo z vodo sv. Ignacija — in zaupanje imejte, da ne bo slabo. Gre mož domu, stori zaukazano. Čez nekaj dni pride nazaj, dar prinese in se serčno zahvaljuje za skazano pomoč in pravi: takrat, ko sem vas prišel pomoči prosit, seja vole tresel kakor so se dragi. Rabim, kakor mi je bilo rečeno, vodo sv. Ignacija in molili smo — in glej! ži-vinče se je nehalo tresti, vole je popolnoma zdrav. Ne bom na drobno opisaval, kolikim je bila pomoč po vodi sv. Ignacija. Tukaj eden, tam drugi pripoveduje blage učinke njene. V kočevski Planini mi je župnikova sestra pripovedovala, da se je 20letni mladeneč, za su-sico bolan, po vodi sv. Ignacija ozdravil. Opustim naj vse male dobrote, dosežene po njej — in le se dveh posebnih letošnjega leta naj omenim. 21. marca letos sem spovedal neko osebo, vso zavezano in čudnega obraza, da se mi je v serce smilila uboga. Kaj ti je, jo prašam. Na eno oko več ne vidim in čudna bolezen me je opadla. Imaš kaj zaupanja do sv. Ignacija? do sv. Fr. Ksaverja? do Brezmadežne? Imam. Opravi devetnico na čast sv. Ignacija in privzemi av. Ksaverja iu Brezmadežno v pomoč in pokropi si lioe sleherni dan in enkrat malo vode povžij, in Če imaš terdno zaupanje v sv. Ignacija, ti bo gotovo odleglo. Obljubi in gre. Stirnajst dni ni še preteklo, menim, ko zopet pride deklica nazaj. Po spovedi se mi zahvali. Tako je bila spremenjena, da je več poznal nisem. Zdaj mi pove, kaj se ji |e zgodilo: da je že na av. Benedikta večer ji odleglo, ji bolje postajalo tako, da je 25. marca vergia obezilnico z glave in je na oko popolnoma spregledala, ter je zdaj zdrava vsa. Prinesla je steklenico seboj in pravi: doma imam sestro, 7 let kosti-lomno tako, da nikamor ne more. Prosim š- zarjo vode, morda tidi ona ozdravi. Dam ji tudi za sestro vode in ji nasvatujem ravno tako storiti — ter čuda velicega! tudi nje sestra je toliko ozdravila, da zamore v našo repinjsko cerkev zdaj •14 ure daleč hoditi. Poprej se ni mogla ganiti nikamor, le plazila se je, zdaj pa gre brez palice, in redno vsaki petek k sv. spovedi v Kepnje pride ter je naša dobrotnica postala. Druga mlada oseba mi je pravila, kako že več let nobene jedi v sebi obderžati ne more. Sram jo je bilo tako, da ni nikdar še nobenemu zdravniku tega svojega žalostnega stanu razodela. Nasvetujem ji slovečo našo sosedo h» meopatmjo grotinjo, in vode sv. Ignacija. Mine Velika r. »č, pride Duhovo, in o«eba ne enega ne druzega sredstva ni hotla rabiti. O sv. Petru spet pride k spovedi. Zdaj še le prosi brata vode^ sv. Ignacija. Ze sem bil p< zabil ranj«». Pride veliki Šmaren — na dan sv. Roka je pri spovedi — in pove mi: prec pervi večer, tedni že na sv. Petra večer, ko je devetnico po mojih besedah z;.čela, ni več jedi iz seb«" vergia in je dozda] popolnoma zdrava. Develnica in požirek vode av. Ignacija sta ji želodec, ki več let nobene jedi v sebi ni terpel, ozdravela naenkrat. V Ljubnem pa je -estra župnikova, ktera je mogla za sv. poslanja že dva dni bolj v uo.steiji biti zavol'o strahovitega kerča v želodci, po devetnici k sv. Ignaciju začeti in požirku njegove vode, iz postelje vstala in nam stregla kakor Marta lahko in ko Marija Jezusa, na-, v cerkvi poslušala vsaki dan naprej. Ali tudi ti koliifH? Nemšk pisavec pripoveduje: Srečal sem nekdaj moža, ki je bi', čeravno kmet, vendar omikan, vljuden in spodobnega vedenja. Grede na železnico sva govorila to :n ur«.: skor pri v-aki drugi besedi pa m;i je bilo na jeziku: .,'oei Gott!' in ,,Sakrament!" (To je, pnver-janja in rotenja, kakor so tudi pri nas le prehudo v navadi, n. pr.: ..Bog ve', ali hervaško ,,Bog-me", ,,pri moji duši", ,.zakrament" itd. N»*mci imajo nekteri pri vsaki besedi na jeziku: ,,Herr Gott", ,,Herr Gott und lieiland", „Jesus" in še več enacega; „Teufel" jim je že vsakdanje.) Opomnil sem ga torej na nemarno izrekanje svetost in sem mu rekel, da se s tem na dan ne-steviinokrat pregreši! Začuden me je mož poslušal in se ni mogel dosti zavzeti nad tem, da ima to nespodobno navado. Izgovarjal se je zarad tega in terdil, da do zdaj še vedii ni in ga tudi nobeden ni na to opomnil, in da mi je torej zelo hvaležen, ker sem ga na to opomnil; obljubil je tudi poboljšati se. Komaj pa sva šla nekoliko naprej, kar zopet reče: to je res lepota, „bei Gott", kako polje dobro kaže; „Sakr—", to bo bogata žetev! Pa, ljubi mož, mu sežem v besedo, vi že spet kolnete! — „Ni mogoče", zaverne!... Sam tedaj ni vedil, preslišal je sam sebe, tako je bil razvajen. Pre-denj sva prišla do železnične postaje, je mož že kar utihoval in le malo je govoril, da bi mu kletev ne ušla vmes. Sam sebi ni zaupal in začel se je bati sam pred seboj. Pozneje sem ga srečal in vprašal: Kako je že kaj s kletvinjo? Hvala Bogu, je odgovoril, rešil sem se je; to<)a veliko truda me je stalo; v navadnem govorjenji sem se kmalo odvadil, ali v jezi, tu je bila vojska! — Neizrečeno je res težko tako zastarano grešno navado opustiti. Tukaj, Kranjec, pa tudi sicer Slovenec, imam s teboj resno besedo govoriti!... Zakaj ti tolikrat „hu-dičuješ", ,,izdajaš", „se priverjaš", „pridusuješ", — ali pa včasi še celo naj nesramnisi laške, hervaške, madžarske kletvinje posnemaš? Ali si zato kaj boljši, kaj? Ne boljši, ampak neštevilnokrat slabši in uesrečniši si, tolikokrat slabši in globokejše v grehu, kolikorkrat kaj taeega izrečeš! Zakaj, recimo, da ti si začel v mladosti kleti, Božje ime skruniti itd. — in tako počenjaš že kakih 15 ler: Kaj si sebi s tem nakopal v teh 15 letih samo s kletvinjo?... Postavimo, da ss na dan samo po enkrat kaj tacega zinil, imaš na vesti^veliko čez 5000 kietvinj in skrumb Božjega imena. 0« si to storil po kakih lOkrat na dan, si se pregrešil blizo 55.000krat v tem času! Če pa si to storil celo po kakih 20krat na dan, tvojo vest stiska grozovita teža: veliko čez 100.000 (sto tisoč) samo teh grehov! Kdaj se boš za to spoko-ril? Kako boš odgovoril pred pravičnim Bogom? Pa še nekaj druz-ga. Postavimo, da si s kletvinjo pohujšal vsaki mes^c ie enega človeka, si v 15 letih po hujšal jih 180 in toliko duš imaš toraj na svoji vesti! _ In koliko se zviša tvoj greh, ako kolneš, pohujšuješ svoje lastne otroke, svojo ženo, posvečene osebe! Stori tedaj tudi ti z unim poštenim kmetom terdni sklep, da ne boš nič več klel, se ne pridušal, ne svetih imen skrunil, — in delaj pokoro za pretočeno, da naj ieš milo3t pred pravičnim Bogom v dan natančne sodbe. Razgled po »vetu. Vesoljni shod za avstrijske katoličane. Na Dunaju bode od 16.—19. mal. travna 1877 veliki shod, preime-nitno zbirališe katoličanov, kakoršnega malokdo pomni, zato naj bi se vsak vdeležil, komur koli okolišine dopuste. Oskerbeli so ta zbor po mnogih ovirah naj boljši katoličani visokih krogov svetnega stanu , med kterimi je tudi naš g. grot Jožef Barbo. Pohvalili in blagoslovili so sami sveti Oče Pij IX to početje v posebnem pismu: ako toraj kak Belijalov časnik kaj zine zoper ta preslavni shod, že vsak ve, zakaj, in naj ga nikar ne posluša, temuč če le more, naj gre sam gledat in poslušat, kaj je s tem katoliškim shodom. Kaj pa oodo imeli, o čem se bodo posvetovali, govorili, sklepali ali ,.resolucije" delali? Zgolj času primerne, naj tehtniši reči se bodo obravnavale. Kdor je bil že na enakem shodu, mu je dobro znano, kako slovesne so take zbiralisa in kako mogočen vpliv imajo do prebivalstva. Govorilo se bo: 1. O katoliškem časnistvu, ka-košno je in kakosno bi moralo biti na Avstrijanskem, in o pomočkih, da se doželeni vspeh doseže. 2. O druzih spisih in buhvah, o družbah za tiskarije itd. 3. O šolah in odreji mladine, kaj naj bi katoličani vsih kraljestev in dežel storili v oziru na ljudske, srednje, visoke gole; kako naj bi se mladina obvarovala, da se' ne po-vrača v nekeršanstvo. 4. O umetnosti, v kakošni razmeri je le ta do keršanstva, o cerkveni glasbi, o družbah za umetnije, o malih in duhovskih semeniših, o potrebi središnega časnika za keršansko umetnijo. 5.t O družbinskih zadevah: skrunjenje nedelj in praznikov, poneverjanje zakona, delavske družine, denarne zadeve in nove postave za to reč, oderuhovstvo, menjištvo (banke) itd. 6. O katoliškem življenji: cerkveni pomočki usmiljenja in dobrotnosti; zveza vernikov s škofi; bramba, podpora sv. rimskega Stola; bratovšina sv. Mihela; podpora katoličanov med neverniki, družba sv. Bonifacija, zunanji misijoni. zlasti na Turškem; katoliško usmiljenje: skerb za bolne, ubožne, družba sv. Vincencija in njen razšir po Avstriji. 7. Katoliško-politiške družbe za dežele in kraje, njih djanje, zlasti z ozirom na volitve, na pravne reči, na časniške in šolske zadeve. To so res reči, ki segajo v oserčje vsega življenja in vredno je, da vsak le nekoliko olikan deržavljan ve njih pravo razmero, njih resnični pomen in cilj. Kdor želi, da se bo njegovo znanje in spoznanje v teh ozirih močno razširilo, naj se potrudi, da gre na omenjeni veliki katoliški shod. Slišal bo naj slavnisi govornike vsih stanov — od naj višega do naj nižega — in po-jasnovanje naj imenitniših katoliških zadev v omenjenih rečeh, in nikoli mu ne bo žal, da te prilike ni zamudil. Novolaska požresnost zopet iz neke druge strani preži. Kadar hoče vlada pojesti kak nov plen, piše ,,Unita", začnč bobnati njeni časniki o tako imenovanem občnem mnenji. Že je pričei vladni „Diritto!< nositi dolge členke o vatikanskih muzejih in tarnati o nezgodah, ki jih pa ni, iznajdovati pretveze in spotikljeje, da bi zbornici dal pričiro jih posesti in doveršiti kak nov napad. Hočejo ne mara pogoltniti dela umetnosti, da bi jih na dražbi prodajali, kakor se je zgodilo z „galerijo hranilnično"? Veliki možje, ki nas vladajo, so zmožni za vse, tudi, da zadegaio naj dražji zbirko starodavnih zakladov, kar jih je na svetu, v slavo nove oblike! Drobne novice. VDoioszmi naOgerskcm je kaplan g. Štef. Bogač za 100 gl. ogiobljen ali pa mora na 20 dni v ječi sedeli, ker j? , brezversko" šolo v ,,versko" spremenil... Če bo tudi Večni sodnik tako sodil! — Bogata Anglija ima p< lno zunanjih dolžnic, namreč raz nih deržav, zlasti malih amerikanskih republik. Načelu pa je Turčija, ktera je Angliji dolžna 107 milijonov šterlingov in 11 milijonov neplačauib (»bresti. Bahajo Be zato Angleži, d* so dobrotniki zunanjih dežel: neki „porednež" v ,,V;:terlandu" pa jim oponaša, da le zunanje dežele so bogatim Angleškem dobrotuice. Kak.» to V Veliki bogataši imajo namreč ,,nobel šego", da pii posojilu si precej za bližnjih 5 — 10 let obresti nazaj plačajo, t. j. toiiko mani jistine posolijo, kolikor znesejo obresti za 5 — 10 let! Tako se zgodi to-le: Ako zadevna dežela ali dežel.ca tudi le 10—15 let obresti redno izplačuje, je povernjen veči el že celi kapital iu še več. - V Berlinu bod > 22. t. m. obhajati 80. obletnic«. cesarjevega rojstva. Naj bi mu Bog serce omečil, da bi nehal Cerkev preganjati iu katoličan? mučiti. — Novi amerikanski predsednik je obljubil vse storiti, da jenja nasprotje med belimi in černimi. — Turki sj 8. t. m. zapustili Aleksinac. — S Cernogorci se Turki še pogajajo, pa bo težko kaj, ker Cernogorci hočejo imeti zraven druzega Nikšič, razširjenje svoje dežele proti Albaniji, znamenit obmorski zavetnik itd. — Novo gerško ministerstvo bode prijazno vojnim pripravam. — Francoski senat si je izvolil za neodmakljivega starašina g. Dupuy-a Lome a, bonapartovca, s 142 glasovi, zoper 140, ki jih je dobil republikanec Andrč. Cvet in sad zveste molitve. Zahvale. Št. 1. Tri tedne sem bila čisto gluha na euo stran, pa po opravljeni 9dnevnici sem zdravje zadobila, da zdaj čisto slišim. Čast in hvala bodi naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca. Iz Ljubljane, 8. sušca 1877. Frančiška. Št. 2. Obljubila sem po „Zg. Danici" razglasiti, ako me Naša ljuba Gospa presv. Serca usliši v mojih velikih britkoslih. Bolehala sera namreč že kaki 2 leti; vsa zdravniška pomoč me ni nič zboljšala, temuč bila sem zmeraj slabeji in s tem sem tudi ob sužbo prišla, ker si nisem upala več opravljati. Sem pa uboga sirota brez staršev, in nikogar nimam, da bi mi kaj pomagal. Ali s terdnim zaupanjem 3e obernem k Naši ljubi Gospej presv. Serca, ker mi je pomagala že v tolikih bridkostih, dušnih in telesnih, prosim jo tu ii zdaj, ako je moji duši v zveličanje, za pomoč. Obljubim opravljati devetdnevnico, in skoz celo leto vsak d*n litanije Naše ljube Gospe. In lejte! ko poprej zira- niška moč ni nič izdala, sem na priprošnjo Marijno postajala dan za dnevom toliko boljši, da sem zamogla neko prav mojemu zdravju primerjeno služb > nastopiti, ktero sem dobila tudi na priprošnjo naše ljube Gospe. Zat<» iz celega serca naznanuiem zahvalo usmiljenemu Bogu in Naši ljubi Gospej presv. Serca za toliko podeljenih dobrot meni ubogi nevredni grešnici. M. //. Zahvala in prošnja. Iz Notranjskega. Zakonsk par v telesnih in se v večjih dušnih zadevah se goreče priporoča mogočni pri-prošnji Naše ljube Gospe, ki bodi veano češena, ker je v enakih zadevah pred malo tedni svojim č&stivcem 6korej očitno prišla na pomoč. Ir. A-*. Prošnje. Št. 1. Neko osebo prav živo priporočujera bratom in sestram naše ljube G>spe v molitev: zelo slabega obnašanja je, pa je poaebn > veliko ležeče, da se poboljša. Ako bomo uslišani, se bo naznanile. Št. 2. Neki oče priporoča sv-ie?:; bolneg. sina v bratovšino Nr.še i.ube Go-pe, da b; mu pri svojem Sinu ljubega zdravja in pravega spoznanja sprožila, in ako to milost zadobi obljubi po ,,Danici" r;tzg!as:ti. Z vis cih hribov, 5. sveeaua Isi7. St. 3. Bolna ženska se priporoč i * s preserčnim zaiijiat jem do Marije, naše ijune Gospe pjesv. Serca. v splošno molitev udom te pr-častite brat«.šin* z obljubo, ako je B"2ti v čast in duša.o v zve ieanie . da bi ji milostljivi Bog še dodelil ljub-, zdravje, »n ako doseže z'»ž"!en« milosr. bo-i«* to v veči č*st Bož:o. in zahvalo Mariji, naši ijubi Gospej presv. JeiusoM ga Serca, očitno po ,,Zg. Danici'* razglašeno. Na Ovsišah, 7. sušca 1877. Janez llaU. Družbine zadeve. Za praznik sv. Jožefa, varita sv. Lerkut. Marija, nevesta sv. Jožefa, je rekla sv. Brigiti takole: „Jožef, 8 kterim sem bila zaročena, se je čudil, ko je zapazil, da me je bila moč Najvisega obsenčila, in cenil se je nevrednega pri meoi stanovati, jelo ga je skerbeti in ni vedil, kaj bi storil. Angelj mu je rekel v spanji: Ne hodi od izročene ti Device; zakaj, kar si slišal od njč, je res. Spočela je od Duha Božjega in bo rodila sinu, Zveličarja sveta. Služi ji tedaj zvesto ter bodi varh in priča njene čistosti. Potem mi je služil Jožef od tistega dnč kakor svoji zapovedovavki, in tudi jaz sem se rada poniževala k njegovim naj priprostejsim delom-.. Jožef mi je služil tako, da nikoli ni bilo slišati is njegovih ust lahkomišijfne, neprijazne ali jezne besede. Bil je zelo poterpežljiv v prenašanji revšine, akerben pri delu, krotak proti zaničevavcem, pokoren v moji alužbi, vnet zagovornik mojega devištva zoper tiste, ki so ga (de-vištvo) hotli ogovarjati; silno zvesta priča čudežev Božjih. On je bil tudi svetu in mesu tako odmeri, da ni nič poželel, kakor nebeške reči. Veroval je tako terdno na obljube Božje, da |e večkrat rekel: Ob, da bi živel in vidil spolnjeno voljo Božjo. Prav redko je hodil v družbo in zbor ljudi, ker je vse njegovo poželenje merilo na to, pokornemu biti volji Božji. Zato je zdaj tolika nje gova častitljivost." (6. 59.) Listek za raznoterosti. t I?M Toiek, C. kr. gimnazijaki profesor v Ljubljani, doma iz Martinverha na Gorenjskem, se le med 40. in 41. letom, je 10. t. m. umeri po daljši bolezni, previden s ss. zakramenti, in bil je po slovesnem in prelepem sprevodu pokopan 12. t. m. Bog mu daj večni mir. v Antonija Maršalek, rojena Heidrih, iz znane občno spoštovane družine, je po dolgi bolezni, previdena s ss. zakramenti, 9. t. m. v 50. 1. svojih dni umerla in je 11. imela prav lep in slovesen pogreb. Družina jo priporočuje v molitev in blagi spomin. 20 izvirnih cerkvenih pesem je izdal gospod Ant. Foerster, vodja glasba v stolnici. Obseg: 2 Pred Bogom; 1 adventna; razglas. Gosp.; terpljenje Jezusovo; velikoncčna; sv. Kešnje Telo; večni Bog; 2 pri sv. Obbaj.; 4 Marijine; 1 sv. Miklavž; sv. Janez Ev.; sv. Jožef: sv. Alojzij; Tantum ergo; Novi mašnik. Na-pevi so lahko in tako melodično postavljeni, da se ne more več zahtevati v oziru na duha :erkvenega, ki mora v vsaki pesmi na pervem mestu odločiti sklaabino vred* nost ali nevrednost. Te nove pesmi se dobivajo pri g. Giontini-ju ali pa pri g. skladatelji v Ljubljani po 70 kr. Odpnstki za papeževo 50letnico. Pij IX so za dan 50. obletnice (3. rožnika), kar ao bili škof izvoljeni, podelili popolnoma odpustek vsim vernikom, kteri ss. zakramente prejmejo in v njih namen molijo. ¥ Moravčah je umeri č. gosp. Fr. Vrančič, duh. pom., ondi doma v pokoju. R. I. P. Pobotnica. Od slav. vredništva ,,Zg. Danice" v Ljubljani je po prečast. gosp. dr. Jan. Kulavicu kance-liji Severinskega društva za katoliški misijon v srednji Afriki izrečenih 140 gl. (med temi 15 gl. za zamurske otroke). Na Dunaju, 5. sušca 1877. Alarschal, družbeni tajnik. Opomba. Odkar je umeri blagi baron Spens, kteremu smo te darove pošiljali neposredoma (in imamo tudi od vsih poterdila), jih po vljudnosti preč. g. vodja dr. J. Kulavica oddajemo z dragimi darovi vred ▼ pi-sarnico Severinske družbe. Več druzih darov smo 10. t. m. oddali v knezo-akofijsko pisarnico, ki vsako leto konec sušca nabirke na Dunaj odpravlja. Oddali smo, kar je doslo te mesce „Danici<(: za misijone v Ameriki, za Sibirijo, Kino, brat. s v. Mihaela, sv. Leopolda, sv. Bonifacija, čistega Spočetja, za misijon v Laponiji, za naše misijonarje v Ameriki, za cerkev Jezusovo na Štajarskem. Vr. Poslednje novice. Sv. Oče Pij IX so v zboru 12. t. m. (v kterem so izvolili več kardinalov, nadškofov in škofov) govorili o novo-laškem samosilstvu, ki se je zgodilo leta 1870. Našteli so vse sv. Cerkvi nasprotne laške postave; tožili so, da ne morejo nič storiti zoper grozovito spačenost in zoper počenjanje brezbožnih kri-vovercev, ker so jim vzeli pomočke za vladanje svete Cerkve, pustili le svobodo po sedanjih postavah. Toraj protestirajo zoper terditev, da so svobodni, in kakor o druzih prilikah, tako tudi zdaj ponavljajo, da sprava s temi, ki so jih opleniii, je nemogoča. — V zadevah turških želi Rusija, naj Turčija to zverdi, kar je der-žavniški shod v Carigradu zahteval; za to pa naj se mu pusti k večemu 2 mesca časa, ne pa leto in dan, kakor je hotla Anglija. Ako Turk tega ne spolni, naj bi ena ali več vlad z vojsko k temu prisililo Turke. — Neki dobrotnik je ministerstvu za notranje zadeve izročil 10.000 gl. Od tega denara je minister oddal 5000 gl. za spodnje Avstrijansko, 4000 za Cesko, 1000 gl. deželnemu namestniku za Kranjsko, z nalogo, da naj se ti zneski precej razdele vsled darovalcevega namena. Mokrice Mgnacifanske za tretji mesec. 4. Ce zveš, da te slabi ali nevedni ljudje sramotet prosi Boga, naj bi zavaroval, da se ne govori ob enem resnično čez tebey kadar se slabo govori Čez tebe. (S. Ignat. apud Bartol.) Sreča je čisto in edino v našem znotranjem, in to je zveličanje. Mi bi bili namreč dokaj revne stvari, če bi bila naša dobrota na tujo sodbo navezana. Ti si le to in v tej meri, kar si in kakoršen si v svojem znotranjem in pred obličjem Božjim. Ce je še tako polno prestavljanj tvoje ime, ki te stavi med svetnike, tvoje malopridnosti ti ne bo odvzelo, če si res zanikaren. Tako zamoreš nasprotno, če te tvoja vest ne toži, čez tebe izrečeno sramotenje in grajanje varno prezirati, nič ti ne bo vzelo tvoje dobrote. Samo to je razloček, če kriv ali pa nedolžen terpis zaničevanje; nobena zopernost nam ne bo škodovala, če ne gospoduje v nas nobena krivica. Nedolžnost se nima tukaj nič bati. Dobra vest zamore bolj varno prenašati laži obrekovanja, kakor voda vanjo verženo skalo; ta (voda) bo zapljuskala, una bo ostala čisto mirna. Osramoti govorico, delaj drugač, kakor se govorica raznaša. Dobrotni darovi• Za sv. Očtta: G. J. M-k. 2 tul. za 66 kr. st. den. v sr. Za sv. deželo: iz Doba po č. g. iajm. 16 gl. Pogovori z gg• dopisovalci. G. M. v Z.: Peractum cst. Salve et vale! Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznlkovl dediči v Ljubljani.