GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 2 Leto 1984 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 720 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421 — 1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. ZLATA PLAKETA SŠGZ ELKROJU SŠGZ je letos prvič podelila priznanja za uspešno delo OZD in posameznikom. Na svoji seji dne 25. 4. 1984 je skupščina SŠGZ sprejela sklep, da se zlata plaketa podeli naši DO. Elkroj je zlato plaketo prejel za doseganje izrednih gospodarskih rezultatov ter za pospeševanja izvoza na konvertibilno področje. Zaradi doseganja visoke produktivnosti, ki se lahko meri s produktivnostjo na zahodu — je bilo poudarjeno v obrazložitvi — dosega Elkroj rezultate, ki ga uvrščajo v sam vrh slovenskih in jugoslovanskih konfekcionarjev. Plaketo je na slavnostni podelitvi sprejela predsednica DS DO Elkroj. tov. Ivanka Šaponjič. Dobitniki ostalih priznanj SŠGZ: Srebrni plaketi sta prejela tov. Marjan Gaberšek, direktor Modnega salona iz Titovega Velenja in REK, DO Tiskarna, za vidnejše zasluge pri razvoj., gospodarstva, častne plakete pa to\ Miklavc Franc, predsednik IS SO Mozirje, Strašek Bogomir, sekretar OK ZKS Mozirje in Lednik Božidar, predsednik IS SO Titovo Velenje, vsi za sodelovanje v organih SŠGZ in za krepitev gospodarskega sodelovanja. Diplome SŠGZ pa so prejeli: Vrhovnik Anton, direktor ZKZ Mozirje, Rogič Dragan, direktor DO REK Sipak, Planovšek Kristian, vodja TOZD Iverna Gorenje Glin, Dolejši Štefan, vodja TOZD Era Koplas in Gabrovec Rudi, direktor LB TB Titovo Velenje, za sodelovanje v organih SŠGZ oziroma za dosežke pri razvoju gospodarstva. Vsem nagrajencem veljajo čestitke, nam, kot dobitnikom najvišjega priznanja SŠGZ pa pomeni to dodatno obvezo, da rezultate, ki smo jih dosegli in za katere smo bili nagrajeni tudi zadržimo, oziroma jih še izboljšamo. PRVI REZULTATI POSLOVANJA V TEKOČEM LETU V načrtu poslovnih ciljev naše delovne organizacije za leto 1984 je zapisano, da bo v tem letu velik poudarek na izvozu, za katerega smo namenili kar 59 % vseh kapacitet obeh temeljnih organizacij v Mozirju in Šoštanju. Količinsko in vrednostno povečanje izvoza bo za ELKROJ bistvenega pomena, saj bomo le na ta način prigospodarili potrebna devizna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala, opreme, rezervnih delov in za združevanje na nivoju reprodukcijske verige (dobavitelji surovin). Ko smo na zborih delavcev razpravljali o rezultatih poslovanja v prvem tromesečju latošnjega leta smo z zadovoljstvom ugotovili, da se izvozna prizadevanja oziroma cilji dejansko uresničujejo. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta smo povečali količinsko izvoz za 24 '7. letni plan pa smo dosegli že s 33 . l ik rezultat oziroma uspeh pa ni bil dosežen z lahkoto, saj smo zaradi najrazličnejših objektivnih težav (ozko grlo v likalnici, kratki izdobavni roki) delali tudi na marsikatero prosto soboto. Podobne uspehe kot pri količinah smo dosegli tudi pri vrednosti izvoza, saj je le—ta vrednostno kar za 55 % večji kot lani, letni plan pa je dosežen z 32 %. Vse kaže, da bo dinamika izvoza do konca polletja pa tudi do konca leta podobna doseženi v prvem trimesečju. To pa pomeni, da bo TOZD Konfekcija Mozirje plasirala v izvoz 90 %, TOZD Konfekcija Šoštanj pa vsaj 50 % svojih kapacitet. Proizvodnja za domači trg ni dosegla planiranih količin, saj je bil letni plan dosežen le z 20 %. To je posledica izpada določenih količin pri kooperacijski proizvodnji tudi zaradi pomanjkanja nekaterih vrst reprodukcijskega materiala v zadnjih mesecih preteklega leta. Izgledi do konca tega polletja pa so taki, da bo tudi proizvodnja za domači trg dosegla predvideni nivo in s tem bistveno vplivala na finančni rezultat. Finančni vidik doseženih rezultatov je v prvem trimesečju ugoden. Lanskoletni nivo elementov formiranja in delitve dohodka je znatno presežen, medtem ko je letni plan dosežen z okoli 20 %. Poudariti moramo, da p Vse bolj na dlani je, da je izvoz na konvertibilno področje eden najpomembnejših pogojev za rešitev iz gospodarskih težav, v katerih se kot družba nahajamo. Z izvozom pridobimo prepotrebne devize, tako za nemoteno poslovanje, kot za §1 e neplačana realizacija ob koncu tromesečja znatno porasla, kar je bistveno vplivalo na višino dohodka. Vzrok za skokovit porast neplačane realizacije je v tem, da je bila večina dobav gotovih izdelkov opravljenih v zadnji dekadi meseca marca, zaradi česar sta se nastanek dolžniško upniškega razmerja in obveznost plačila pomaknila v mesec april. Dinamika osebnih dohodkov se giblje v mejah resolucije in določil družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti predvsem pa v okviru uspehov gospodarjenja. Povprečni osebni dohodek je znašal v tem obdobju 25.218,— din. Vzpodbudno je dejstvo, da je kar 64 % delavcev Elkroja prejemalo osebni dohodek med 20.000,— do 30.000,— din in le 2,2 % do 15.000,— din mesečno. Zaskrbljuje nas zaostajanje rezultatov in s tem osebnih dohodkov v okoliših organizacijah združenega dela, ker se zavedamo, da imajo lahko prevelika odstopanja negativne vplive. Peter Sirko poravnavo zapadlih dolgov do tujine. Brez izvoza si tudi Elkroja v prihodnje ne moremo zamišljati niti tehnološkega napredka, niti normalne proizvodnje, saj je potrebno združevati devize za večino, vsaj strateško pomembnih surovin, pridobljenih na domačem tržišču, nekaj materialov, kot npr. helanko in jeans pa tudi uvažamo. Torej ni dvoma, da je težnja za čim večjim izvozom utemeljena. Elkroj se je potrebe po uvozu začel zavedati že relativno zgodaj, vendar je za prva leta prodora na tuje tržišče značilno, da so količine, namenjene prodaji na tuje, zelo nihale. Tako smo šele v letu 1981 uspeli preseči količine, ki smo jih namenili izvozu že leta 1976 (glej tabelo), čeprav je le—ta po vidnejšem padcu v letu 1977 postopoma naraščal. Pravo ekspanzijo pa je začel doživljati izvoz po letu 1979 in še zlasti po letu 1980, ko smo začeli namenjati izvozu večino proizvodnih kapacitet v Na-zarjih in nato še v Šoštanju. Za leto 1984 smo načrtovali manjši porast izvoza v primerjavi s preteklim letom, vendar rezultati prvih mesecev kažejo, da bomo planirani izvoz presegli. Ocena za leti 1985 in 1986 je podana na osnovi izračuna dosedanjega trenda izvoza, torej brez upoštevanja okoliščin, ki bodo botrovale takšno ali drugačno odstopanje. Še največja ovira bodo verjetno razpoložljive proizvodne kapacitete. Ne smemo namreč pozabiti, da poleg zagotavljanja prepotrebnih deviznih sredstev ne smemo zapostavljati domačega tržišča, ki je za nas trenutno še vedno dohodkovno zanimivejši od izvoza. Ustvarjeni dohodek pa je osnova za pokrivanje tako lastnih kot družbenih potreb. Zato moramo iskati optimalno razmerje med proizvodnjo za domači in tuji trg, da si na eni strani zagotovimo devizna sredstva za nemoteno delo in posodabljanje proizvajalnih sredstev, na drugi strani pa s primerno, kvalitetno ponudbo zadržimo domače tržišče in ustvarimo primerni dohodek, tako za osebno, skupno in splošno porabo, kot tudi za razširjeno reprodukcijo. Plansko — analitsko — informat.sl. GRAFIČNI PRIKAZ KOLIČINSKEGA IZVOZA I N D E X I LETO IZVOZ 1976=100 VERIŽNI 1976 107.446 100 1977 56.642 53 53 1978 84.380 79 149 1979 73.669 69 87 1980 97.598 91 132 1981 176.080 164 180 1982 245.945 229 140 1983 414.798 386 169 1984 430.000 400 104 1985 609.000 567 142 1986 768.800 716 126 Konec meseca aprila so v Titovem Velenju predstavniki naše DO in mesta Odak slavnostno podpisali SaS o izgradnji nove proizvodne hale za proizvodnjo moških hlač. Podpisa SaS so se poleg predstavnikov Elkroja in Odaka udeležili tudi predstavniki SO Mozirje in SO Titovo Velenje, predstavniki Gospodarskih zbornic SR Slovenije in SR Bosne in Hercegovine ter predstavniki IZVOZ - POGOJ ZA USPEŠNO POSLOVANJE V PRIHODNJE IZVOZ 10 700 - 600- 500- 400- 350- 300- 200- 150- 100- / / / / / / / / / / / 7777 /// // LEGENDA I--1 izvoz I--1 TOZD konf. Mozirje n-n izvoz bAJ TOZD konf. Šoštanj dejanski ____izvoz v letih od 1976 do 1983 planiran . izvoz za leto 1984 predvi- den izvoz za leto ---- 1985 in 1986 izračunan po metodi trenda 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 ČAS t VERIŽNI INDEKSI IZVOZA DO ELKROJ MOZIRJE 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 OPOMBA: Verižni indeks je indeks s premično osnovo. Torej prikazuje gibanje v primerjavi s predhodnim obdobjem. Teamsko delo na kolekciji Na sestanku strokovnih in vodilnih delavcev dne 10.5.1984 smo ocenili potek dela na kolekciji pomlad poletje 1985, pa tudi količino že izdelanih modelov. Ugotovili smo, da smo sicer začeli nekaj dni kasneje, kot bi morali, da pa količina danih modelov v delo ni kritično majhna. Dali smo nekaj smernic za izgled in velikost kolekcije. Poudarek je bil dan na materiale, ki jih imamo na zalogi. Ker so le—ti vsi uporabni za proizvodnjo hlač, je treba vložiti veliko truda, da bi jih v estetsko in funkcionalno oblikovanih modelih z ne previsoko ceno v najkrajšem možnem času plasirali na tržišče. Seveda glede na modni trend ne smemo pretiravati v obsegu dela kolekcije, izdelane iz mešanic volne in sintetike. Poleg tega smo ugotovili, da moramo biti previdni pri vključevanju deficitarnih tkanin v kolekcijo. Pri tem mislimo na jeans, velveton in žamet. Število modelov v kolekciji iz teh materialov se mora prilagoditi možnosti nabave le—teh, da ne bi prišli v prevelik razkorak med prodano in realizirano količino hlač. Rečeno je tudi, da se moramo pri izdelavi modelov iz navedenih materialov bolj osredotočiti na modele za mlade in otroške modele v modernem kroju z raznimi novimi detalji, manj pa na standardnem jeans kroju. Modnih krojev in novih idej na trgu še vedno primanjkuje, medtem ko je konkurenca v standardnem jeansu že zelo velika, predvsem s strani proizvajalcev, ki so kupili licenco znanih tujih proizvajalcev jenasa. Tretji del kolekcije bodo glede na to, da pripravljamo kolekcijo pomlad/poletje, tvorili modeli iz bombažnih materialov in mešanice bombaža in sintetike. Le-ti se bodo oblikovali delno kot naši standardni modeli, delno pa kot modeli v modnem trendu. Pri tem se bodo upoštevale seveda tudi modne barve za naslednjo pomlad. Pogovarjali smo se tudi o tem, da moramo kljub časovni stiski že pri izdelavi osnovnih krojev le — te preizkušati, vršiti probe modelov in zapažene napake korigirati. Vemo namreč, da naših hlač ne "prodaja” samo izgled, apak predvsem "funkcionalnost”, ta pa je izražena predvsem v preizkušenem kroju. Na tem bomo v bodoče morali še veliko delati, saj vemo, da kroj nikoli ni tako izpopolnjen, da ne bi mogel biti še boljši. Res pa je tudi, da se kupci in trgovci premalo zavedajo, da eden in isti kroj ne more enako odgovarjati prav vsem postavam. Opažamo tudi, da trgovci še vedno premalo zahtevajo posebne oznake velikosti (za nizko, posebno nizko, visoko in posebno visoko rast ter polni in vitki stas), ki pa jih v naši ponudbi imamo. Tu bodo morali naši trgovski zastopniki in služba prodaje še nekaj narediti. V času med dvema kolekcijama pa bomo morali posebno veliko delati na preizkušanju in pregledu naših krojev ter zapažene napake odpravljati. Glede na to, da je kolekcija osnova za prodajo, nabavo, pripravo in proizvodnjo, moramo temu primerno tudi polagati pozornost nanjo. Ne moremo prepustiti eni ali dvema osebama celotno delo na tvorbi kolekcije, ampak moramo ta krog sodelavcev razširiti. Večina dobrih proizvajalcev konfekcije je uvedla že pred leti team-sko delo pri planiranju in izdelavi kolekcije. Glede na to, čemu vse je kolekcija temelj , naj bi v tem teamu sodelovali: kreator, konstruktor, modelar, vodja prodaje, vodja nabave, vodja priprave dela, predstavnik proizvodnje ter vodja komerciale. Vsak od njih mora dati svoj prispevek, od dajanja smernic vsaki kolekciji, sprotnega sodelovanja v času izdelave kolekcije, do ocenitve gotove kolekcije po končani prodaji. Seveda morata v pripravo kolekcije vložiti največ dela kreator in konstruktor, katerih glavna delovna naloga je prav izdelava kolekcije. Na sestanku smo na osnovi zgoraj navedenih ugotovitev imenovali stalno komisijo, z nalogo, da na začetku sezone sprejme smernice za izdelavo kolekcije (le — te mora kreator upoštevati), spremlja in občasno pregleda že narejeno pred oddajo kolekcije, le—to oceni, po končani prodaji pa ugotovi uspešnost kolekcije. To komisijo sestavljajo: direktor DO, vodja komerciale, vodja prodaje, vodja nabave, vodji obeh TOZD, vodja operativne priprave dela, vodja SPDRI, kreator, konstruktor in vodja vzorčnega oddelka. Imenovana komisija naj bi se prvič sestala okrog 1.6.1984, ko bi ugotovili stanje kolekcije pomlad/poletje 85. Upamo, da bomo s teamskim delom odpravili motnje pri snovanju kolekcije in s tem pripomogli k skladnejšemu in hitrejšemu razvoju naše delovne organizacije. Ivanka ŠAPONJIČ Obrat v Lučah V letošnjem letu bomo končno izpolnili obljubo, ki smo jo dali krajanom KS Luče. Do konca leta bomo končali gradbena in druga dela in uvozili opremo za novi obrat. V bližnji bodočnosti bo v obratu Luče dobilo delo 100 delavcev. Ocenjujemo, da so kadrovske zmogljivosti KS Luče dovolj velike, da bo postopoma možno zaposliti približno 100 delavk. Na manjši del delavcev računamo iz KS Ljubno in Solčave. Proizvodni program predviden za Luče je proizvodnja moških hlač za izvoz. Izvoz je že dolgo časa odločilnega pomena za razvoj naše družbe in Elkroj—a. Prav zato smo se odločili, da bo v Lučah, podobno kot v Na-zarjih in Šoštanju, potekala proizvodnja skoraj izključno za izvoz na tržišče s konvertibilnim načinom plačevanja. Z realizacijo investicije smo imeli obilo težav in sicer v začetku z našo nepripravljenostjo, kasneje s predpisi z investicijskega in uvoznega področja in nazadnje z mnogimi dovoljenji, ki so bila potrebna pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ker so gradbena dela stekla, smo prepričani, da bodo delavci Vegrada končali gradbena dela v predvidenem roku. Do konca leta bo prispela tudi vsa potrebna oprema. Skupno z mladino in KS Luče bodo delavci Elkroja 30. junija 1984 z udarniško akcijo opravili izkope in zasutje za novi vodovod za naš obrat in za okoliški zaselek. Prepričani smo, da bodo delavci bodočega obrata uspešno delali, kar bo imelo ugodne posledice za gospodarski in demografski razvoj KS Luče. FINANČNA NEDISCIPLINA IN IZGUBE ZMANJŠUJEJO NIVO OSEBNIH DOHODKOV V mesecu maju je bil sprejet zvezni zakon, ki postavlja osebne dohodke v odvisnost od izvrševanja obveznosti DO do dobaviteljev, tako na področju prometa blaga in storitev kot na porečju investicij. Delovna organizacija, ki nima poravnanih vseh obveznosti do dobaviteljev, bank in drugih upnikov ali ni svojih obveznosti zavarovala z instrumenti zavarovanja plačil, ne sme razpolagati z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, dokler ter obveznosti ne poravna. Zakon je začasnega, interventnega značaja in bo pričel veljati s 1. julijem letos. Ob vsakem izplačilu akontacij osebnih dohodkov bo potrebno službi družbenega knjigovodstva predložiti izjavo, da so vse obveznosti poravnane, oziroma, da le-te niso poravnane. V primeru, da OZD nima poravnanih obveznosti, lahko izplača kot aknotacijo osebnih dohodkov le povprečni izplačani OD na zaposlenega v letu 1983, povečan za 50 % rast izplačanih neto OD v družbenem sektorju v SRS v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Podatki o plačanih oziroma neplačanih obveznostih se bodo predlagali SDK na posebnih predpisanih obrazcih. Za netočnost podatkov so predvidene sankcije, prav tako za odgovorno osebo SDK, ki bi dovolila izplačilo OD, če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon. Omejitve pri izplačilih osebnih dohodkov bodo zajele tudi delavce OZD, ki so po zaključnem računu 1983 izkazale nekrito izgubo. Predpis velja zaradi hudih takojšnjih posledic vzeti zelo resno, zato bo potrebno izboljšati finančno disciplino oziroma poslovati v skladu s finančnimi možnostmi, sicer ne bomo mogli izplačevati OD, ki bi jih sicer s svojim delom in rezultati dela lahko zagotovili. Vida SKOK Program varčevanja z energijo Za svojo redno in nemoteno proizvodnjo rabi delovna organizacija različne vrste energije, ki pa postaja vse bolj dragocena in tudi draga zato je potrebno ne glede na usmeritve in resolucijo IS SO Mozirje o štednji energije, z lastnimi močmi in znanjem zmanjšati porabo kolikor je le mogoče, kajti rezerve še vedno obstajajo. Struktura energije je sledeča: — toplotna energija za ogrevanje prostorov (gorivo je kurilno olje) — toplotna energija za tehnološke namene — para za likanje (gorivo je kurilno olje) — električna energija iz omrežja za tehnološki postopek, razsvetljavo in ostale potrebe — električna energija proizvedena z lastnim agregatom, za rezervo (gorivo dizelsko) — dizelsko gorivo za opravljanje prevozov — super bencin za opravljanje prevozov — stisnjen zrak (poraba električne energije) — plin butan — propan za kuhanje v družbeni prehrani. Do leta 1981 so se vse vrste porabe energije vodile predvsem vrednostno ne pa tudi količinsko, kar pa je nujno če hočemo spremljati porabo in z raznimi ukrepi to porabo tudi zmanjšati. V tekstilni konfekciji je možno prihraniti energijo na sledeče načine: — zmanjševanje toplotnih izgub — uporaba odpadne odvedene toplote z zrakom, vodo — racionalna proizvodnja pare, razvod, uporaba — racionalna uporaba konprimiranega zraka — merjenje porabe energije — izoliranje zgradb — šolanje strokovnih kadrov ter uporabnikov — zmanjševanje porabe energije na enoto proizvoda — z gospodarnim ravnanjem — razdelitev končne porabe energije glede na način uporabe (toplota, pogon, razsvetljava itd.), — zbiranje podatkov znane končne porabe energije po vrstah — čiščenje svetilnih teles. Glede na nakazane in znane možnosti je že bilo racionalizirano oziroma je v fazi racionalizacije nekaj ukrepov s katerimi smo že zmanjšali porabo energije: — zamenjava gorilca — uporaba odvečne pare za ogrevanje prostorov — večkratna kontrola strojnikov in ENERGETSKA BILANCA ZA LETO 1984 gospodarno ravnanje s toplotnimi napravami — v teku je investicija za priklop pare iz Glin—a, ki bo služila v prvi fazi za tehnološko uporaba, v drugi fazi pa tudi za ogrevanje, — izolacija cevnega omrežja. Zaradi nadaljnega izboljšanja stanja — zmanjševanja porabe vseh vrst energije se predlaga sledeči program in ukrepi: — toplotna energija za ogrevanje se prihrani z zamenjavo in zatesnitvijo oken, zapiranjem vrat — posebno zunanjih, stalno kontrolo temperature v prostorih, uravnovešenjem ogrevalnega sistema, regulacijo ogreval ne pa z odpiranjem oken, centralno regulacijo in obtokom vode — električne grelne pečice se ne uporabljajo za ogrevanje prostorov — moč ogrevalnih naprav je 1400 kvv in že 1 % prihranka pomeni veliko, zato se izplača potruditi in uveljaviti vsak še tako majhen ukrep, ki prinaša zmanjšanje porabe — klima naprave bi morale biti vključene stalno, če bi hoteli imeti stalno v delovnih prostorih ugodne mikro klimatske pogoje, zaradi štednje z električno energijo se vključujejo le občasno, zato je potrebno poostriti kontrolo delovanja — v proizvodnji ni mogoče prihraniti dosti električne energije pri razsvetljavi, ker je samo umetna razsvetljava, pa tudi za kratek čas se fluorescenčnih svetilk ne izplača ugašati, ker se največ energije porabi pri vklapljanju, pa tudi žarnice se prej pokvarijo ker so izdelane na določeno število izklopov. Prihranek je mogoč le tako, da ne delajo samo posamezne delavke ali izmena za ostale prostore pa velja, da se čim več izkorišča naravna svetloba in da luči ne gorijo brez potrebe, — pri porabi plina je potrebno paziti, da se jeklenke popolnoma izpraznijo, torej je potrebno kontrolirati posebno pri nizkih temperaturah; porabe pa bistveno ne moremo zmanjšati, ker se kuha vedno več obrokov — ker se povečuje proizvodnja, se povečuje tudi število prevozov s tem pa tudi poraba disel goriva zato je še bolj pomembno, da z njimi varčujemo, kar je možno z odpravljanjem nepotrebnih prevozov in planiranjem prevozov ter rednim vzdrževanjem avtomobilov — uvajanje instrumentov za merjenje, krmiljenje in reguliranje toplotnih procesov — z dovodom pare iz Glin—a je potrebno obvezno vgraditi merilne instrumente za vsak del in vsako vrsto porabe posebej — izračunati stroške za energijo v % od celotnega prihodka ali na enoto proizvoda — določiti % porabe posamezne vrste energije in to spremljati — z nalogo varčevanja energije mora biti seznanjen vsak delavec, da bi k temu prispeval po svojih močeh delavce, ki lahko bistveno vplivajo na porabo vseh virov energije strokovno usposabljati in stimulativno nagrajevati — uvede se tokoče (mesečno) spremljanje porabe vseh vrst energije — bolj zavzeto in dolgoročno načrtovanje energetskih virov — bilance, — z uvedbo parovoda iz Glin—a se velika cisterna še naprej uporablja za deponijo kurilnega olja, (rezerva) mala cisterna pa za deponijo goriva za disel agregat 180 kw. V zvezi s tem se uredijo dovodi goriva do predvidenih porabnikov, ravno tako pa se vgradijo merilne naprave porabe goriva. Predlagani ukrepi naj bi se realizirali tako, da se seznanijo z njimi vsi tisti, ki imajo vpliv na porabo energije, delavci, ter z letnimi finančnimi načrti. Janez Kolar Tabela št. 1 — skupna poraba posameznih energetskih virov v naši OZD Derivat Plan 1983 Realizacija 83 Indeks 2:1 Plan 1984 Indeks 4:2 0 1 2 3 4 5 el. energija 836.000 KWH 900.000 KVVH 1.012.000 KWH mot. bencin 29.692 1 31.803 1 31.000 1 plin. olje 60.000 1 99.466 1 120.0001 mazut — — motorno olje 2.000 1 1.6081 1.9001 kur. olje 285.000 1 230.000 1 150.0001 plin B.-P. 2.600 kg 3.000 kg 3.000 kg Tabela št. 2— Skupna poraba posameznih energetskih virov v naši OZD po namenu uporabe Namen uporabe Derivat Plan 1983 Realizacija 1983 Indeks 3:2 Plan 1984 Indeks 5:3 0 1 2 3 4 5 6 teh. pr. el. energ. 836.000 kWh 900.000 KWH 1.012.000 kwh storit. kur. olje 199.5001 161.0001 80.000 1 promet plin olje 60.000 1 99.4661 120.0001 trans. mot. bencin 29.6921 31.803 1 32.000 1 m. olje 2.0001 1.6081 1.9001 ogrev. kur. olje 85.5001 69.0001 70.0001 Ruriška volna in njen trend za jesen - zimo 1984/85 Že v jeseni se na zahodu napoveduje novi trend mode. Kakor je do sedaj pri mladi generaciji prevladoval modri jeans in sportswear stil, tako se zdaj vse češče pojavljajo plašči, jakne in hlače v klasični formi, ki pa skozi njihovo širino, ohlapnost, kot tudi zaradi uporabe tradicionalnih volnenih tkanin — sukno, tvid in velur — najavljajo nov modni stil. Prehod s sport-svvear oblačila je postopen. Oblačilo z žaketom in okroglo zali-kanimi hlačami ni več oblačilo za prihajajočo zamisel; plašč pa, za katerega porabimo štiri metre blaga in ki praktično iz gleda kot neka vreča, ni več plašč, kakršnega si bomo odslej zamišljali. Z novim programom se pojavlja čista runska volna v marketingu kot športno udobno oblačilo. V okviru tega programa se razvija za zgornja oblačila in hlače nova ”kammgarn” kvaliteta v tvid izgledu, sukno, diagonalno vzorčasti muline' tkanine z možnimi kontrasti barv ter mehak Covercoat. Za prosto ležeče sport-swear suknjiče se nudijo tvidi in Shet-land—kvaliteta, volnene tkanine z rahlo rustikalnim izgledom. Za plašče in športna oblačila so v trendu gladki tvidi, tkanine z dvojnim licem, velurji, sukno z daljšimi vlakenci in kosmatene tkanine. Nove za zimske sportswear hlače so na levi strani kosmatene tkanine. Pri barvah je zelo pomembna siva, sledijo naravni toni, pepelnato rjava, rjavoolivna vojaška barva. Barva kamelje dlake zaokroži obseg klasičnih barv. Ivanka ŠAPONJlC POGLED NAZAJ UTRINEK IZ NAŠE PRODAJALNE Prav je, da enkrat zapišemo nekaj besed tudi o naši prodajalni.Prav prijazno sta se odzvala na pogovor vodja prodajalne Krajnc Vili in prodajalka Žnidarko Anica. Anica dela v trgovini že od leta 1978. Spominja se začetkov v majhni trgovinici v Mozirju, kjer ni bilo mogoče imeti lepo sortiranega blaga, kot je to možno v tej novi, moderno opremljeni trgovini. Tudi prometa je zdaj neprimerno več in je za štiri zaposlene tudi do 35 milijonov din izkupička dnevno kar veliko. Kljub lepo urejeni prodajalni je še nekaj pomanjklivosti, saj manjkajo v kabinah še klimatske naprave, katere jim že kar predolgo obljubljajo. Kupci odhajajo tu v glavnem zadovoljni, predvsem zunanji, za domače pa je včasih tudi 40 % znižanje še premalo. Zlasti so visoke cene pri metražnem blagu. Vsi pogrešamo ostanke blaga, ki se izgleda kar izgubijo pri kooperantih. Prav prijetno je slišati, da so ljudje na svojem delovnem mestu zadovoljni, da se med seboj razumejo in da delajo v lepo urejenem okolju. Žal pa je takšnih delovnih sredin pri nas premalo. Slavka PLANOVŠEK ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se toplo zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje in spremstvo na pogrebu. Ančka Rebič POROČILO O POSLOVANJU ZA LETO 1962 I. Splošni del Podjetje ”Elkroj" proizvodnja modne konfekcije Mozirje, je nadaljevanje podjetja Krojaštvo in šiviljstvo Mozirje, katero je bilo ustanovljeno leta 1948 ter z odločbo Ob 10 Mozirje št. 05/5-KO—242 z dne 9.7. 1959 preimenovano v ELKROJ Mozirje. Podjetje je vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju pod R III 39/3 Fi 425/59 z dne 30.7. 1959. Predmet poslovanja: splošne krojaške usluge in izdelava konfekcije. Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Matko Vlado, upravnik podjetja in Janko Alojz, predsednik delavskega sveta. Računovodja podjetja je od 1. januarja 1962 dalje Triller Zofija. V podjetju je bilo per 31.12.1962 zaposlenih 56 oseb in 3 vajenci. Podjetje ima upravni odbor 5 članov, delavski svet pa tvori celotni delovni kolektiv, ker je bilo v začetku zaposlenih le 18 oseb. Delavski svet je imel 6 sestankov, upravni odbor pa 8 sej. Na sejah in sestankih je obravnaval navzven važnejša vprašanja kot: 1. Pristopitev k poslovnemu združenju 2. Sprejemanje pravil in način poslovanja 3. Problematika zaradi povečanja delovne sile in nabava šivalnih strojev 4. Razna organizacijska vprašanja, določitev raznih komisij 5. Spremembe pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov Podjetje je imelo pregled s strani SDK o izvršenem popisu koncem leta in pa pregled zaključnega računa za leto 1961. Podjetje ima žiro račun pri Narodni banki Mozirje številka 603-13-1-182. Janko Alojz, predsednik DS iz leta 1962, na delovnem mestu danes. II. Posebni del V naslednjem dajemo prikaz najvažnejših postavk v primerjavi z letom 1961: 1961 1962 % realizacija 29.447.587 64.005.195 217 netto osebni dohodki 4.149.774 7.795.836 188 prispevki iz osebnih doli. 3.059.347 5.444.710 178 brutto osebni dohodki 7.209.121 13.240.546 184 na sklade razporejeno 3.346.030 3.310.137 99 prispevek iz dohodka 142.000 3.066.560 zaposlenih 18 oseb 35 oseb 195 stanje osnovnih sredstev 1.990.956 4.223.830 212 stanje drobnega inventarja 26.750 75.413 282 Podjetje koristi kredite za osnovna sredstva v višini 2.256.576 din in pa za obratna sredstva 3.971.429 din. Anuitete se odplačujejo iz poslovnega sklada, kamor so se v te svrhe razporedila sredstva iz čistega dohodka po zaključnem računu. Prekomernih zalog materiala ni. Osnovna sredstva in drobni inventar se v redu vzdržujejo. Premoženje podjetja je zavarovano. Podjetje v redu poravnava svoje obveznosti tako do dobaviteljev kakor tudi do družbene skupnosti. Prav tako odjemalec še kar v redu plačuje svoje dolgove. III. Zaključni del Delovni kolektiv je pregledal in obravnaval inventurni elaborat in predlog zaključnega računa za leto 1962 na svojih sestankih. O potrditvi zaključnega računa je izdan poseben sklep, ki je sestavni del bilance za leto 1962. Podjetje se je naglo širilo posebno v smeri konfekcije. Z vsestranskim prizadevanjem kolektiva se je proizvodnost močno dvignila, povečal se je promet in sploh dohodek. Vpeljal se je industrijski način proizvodnje na tekočem traku, kar je bilo prej pri malem številu zaposlenih in pri malem strojnem parku nemogoče. S sorodnimi podjetji smo stopili v stik zaradi ustanovitve poslovnega združenja z željo, da bi se naše podjetje v nadaljni proizvodnji specializiralo za določene artikle. V mesecu marcu smo sprejeli sklep o skupnem sodelovanju v okviru poslovnega združenja. Po preloženih pravilih v poslovnem združenju je kolektiv dokončno potrdil tak način poslovanja. Glavne točke teh pravil so bile: specializacija za določene artikle, skupna prodajna služba, skupno planiranje proizvodnje in delno tudi nabava surovin. Na podlagi povečanega proizvodnega plana in nezadostnih kapacitet je bilo nujno, da je podjetje nabavilo še nekaj novih strojev in usposobilo (priučilo) nekaj delavcev za serijski način dela. V mej ali možnosti in potreb se je število zaposlenih večalo skozi vse leto, tako da je bilo koncem leta zaposlenih že 56 oseb in 3 vajenci, dočim je bilo v začetku leta 18 oseb. Podjetje je imelo velike težave prvič s priučevanjem delovne sile in drugič z vpeljevanjem nove vrste artiklov, katerih doslej nismo izdelovali, ter tretjič z razdeljevanjem dela po fazah. kar nam istočasno služi za mer- jenje učinka in izračun osebnih dohodkov za posamezna delovna mesta. Velike probleme je imelo podjetje tudi z nabavo določenih surovin zaradi pomanjkanja istih na trgu, pičla obratna sredstva pa nam niso dovoljevala predčasne nabave. V letni sezoni je dobra organizacija v poslovnem združenju mnogo prispevala, da ni bilo zastoja v prodaji, dočim, so bile v jeseni težave, do katerih je prišlo zaradi sprememb pri organizaciji prodajne službe v poslovnem združenju. Tako smo zimske zaloge razprodali šele v januarju 1963, čeprav je bila pripravljena za prodajo že v decembru. V letu 1963 ne nameravamo povečati števila zaposlenih, pač pa bomo še bolj intenzivno delali na izpopolnjevanju organizacije dela, tako, da bo z istim številom delovne sile in s smotrnejšim razporedom dela dosežen večji uspeh, kar je osnova in garancija za napredek podjetja. Pri vseh naših problemih smo imeli vso pomoč s strani občinskega ljudskega odbora Mozirje ter smo bili deležni vsestranskega razumevanja pri prizadevanju za dvig in razvoj našega podjetja. Mozirje, 15. februarja 1963 Predsednik upravnega odbora Upravnik Psihologija ustvarjalnosli-poslovni napredek Vsi (ali vsaj večina od nas) želimo, da bi bili pri svojem delu kar najuspešnejši, da bi ga v redu opravljali in tudi vedeli, zakaj ga v redu opravljamo. To pomeni biti strokovnjak svojega dela. Človek, ki zna in ve, kako mora opravljati delo, da bo dosegel primeren rezultat, pravimo, da je sposoben in se zaveda svojega stanja. Strokovnjak je oseba, ki ni samo sposobna, ampak se tudi popolnoma zaveda razlogov, zakaj je uspešna. Pravi strokovnjak ve, zakaj mu gre neka stvar pri delu slabše in bo zato napako tudi sam popravil. Strokovnjak je v vsakem trenutku to, kar imenujemo osveščen in sposoben. Včasih si določeno sposobnost pridobimo na podlagi poskusov, napak ter intuicije. Na tej stopnji smo lahko neosveščeno sposobni, ker ne vemo, zakaj smo uspešni. Ali moramo to vedeti? Če gredo stvari kot želimo, veijetno ne. Ko pa naletimo na težave, ne najdemo izhoda in ne vemo, kako bi popravili napake, ker se nismo zavedali elementov, ki so nas usposobili, da smo postali uspešni. Druga pot, ki jo lahko izberemo pa nas vodi preko osveščeno neuspešnega človeka. Na tej stopnji še nismo strokovnjaki, ker vemo, da se moramo učiti. Iščemo nove rešitve, prakticiramo, študiramo in spoznavamo, kaj delamo prav in kaj napak. Zavedamo se, da določenih stvari še ne poznamo in to nas vleče naprej, da se trudimo in se približujemo stopnji strokovne usposobljenosti. Veliko poslovnih ljudi je sposobnih, nekateri so izvrstni, svojih potencialnih možnosti pa ne bodo dosegli, dokler ne bodo vedeli, zakaj so sposobni oziroma uspešni. Strokovnjak na kateremkoli področju ni tista oseba, ki samo dobro opravlja svoje delo, apak tista, ki ve, zakaj dela dobro. Oseba, ki ne pozna sebe, ne bo nikoli spoznala drugih. Iz tega razloga začenjamo s prosecom dozorevanja. Nato se moramo ozreti na sebe in druge ljudi in odkrivati proces motivacije. Spoznali bomo, zakaj se ljudje obnašajo in delujejo na svojstven način. Kot tretje se moramo ukvarjati s procesom medsebojnih odnosov. Te tri enote tvorijo temeljno znanje o ljudeh in nam pomagajo pri pridobivanju specifičnih poslovnih sposobnosti. Star pregovor pravi, da imamo tri vrste ljudi — — tiste, ki neke dogodke povzročajo — tiste, ki dogodke opazujejo — in tiste, ki ne vedo, da se sploh kaj dogaja. Mnogi med nami smo že bili na sestanku, na katerem smo iskali rešitev nekega problema. Našel se je nekgo, ki je dejal - ”imam predlog”. Ko pa ga je prezentiral, se je že našel kdo drug, ki je takoj reagiral :”to ne gre, ni mogoče ali ni izvedljivo.” Nadalnji potek dogodkov pa je poznan. Tisti dan ni bilo več idej, predlogov za rešitev. V naslednjih dneh pa pride ta omenjena originalna zamisel kot ukaz — potrebno je narediti. Na predlagatelja smo vsi pozabili, njegova napaka pri tem je premajhna vztrajnost ali prevelika osebna skromnost. Težko je spremljati razvoj oziroma napredek. Napredek pomeni opravljati stvari na nek novi način — in to je sprememba. Sprememba nikoli ne pride sama, vedno jo spremlja problem, problemi pa zahtevajo rešitve in tako naprej.... Danes se čedalje več piše in govori o ustvarjalnosti. Narod, ki ne ustvarja, je obsojen na stagnacijo. Vsi nismo enako ustvarjalni. Ustvarjalnost ni odvisna le od sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti ustvarjalnih ljudi, temveč tudi od družbenih razmer, ki ustvarjalnost vzpodbujajo ali zavirajo in včasih celo onemogočijo. Napačno človeško obnašanje je nezrel način reševanja problemov, ki bi jih morali reševati na zrel način. Malokdo med nami je sam pri sebi razmišljal ali že ugotovil — da sprejema samega sebe (biti sam svoj človek) — da učinkovito reagira v dvoumnih situacijah — da vztraja pri delu (postanemo več kot smo) — da je kreativen — da ima sposobnosti za odkrivanje problemov — da se zaveda kompliciranosti (nezrela oseba rada poenostavlja ali generalizira) Ustvarjalno delo potrebuje poleg vsebinskega znanja tudi metodološko, to je sposobnost spoznavanja in razvijanja metod dela. Organizacijska veda je doslej razvila različne organizacijske oblike. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako pritegniti k novim načinom dela, ki zahtevajo spremembe v obnašanju in medsebojno sodelovanje. Skupinsko delo prinaša OZD številne prednosti na naslednjih področjih: — večja storilnost in boljša koordinacija dela — cečje sodelovanje pri usklajevanju medsebojnih stališč in pogledov posameznikov na določene probleme — delovna skupina lažje prevzame in zagovarja odgovornost za sprejete strokovne odločitve in odgovornost tako postane definirana — strokovne odločitve sodelavcev so bolj uravnovešene in pretehtane kot individualne odločitve posameznika. Konkreten primer skupinskega dela je npr. razvijanje novega izdelka in uvajanje na tržišče v skladu z: a) postavljenimi cilji 1. dohodek 2. skrbnost in 3. razvoj OZD b) Na osnovi le—teh je postrebno postaviti strategijo za doseganje cilja: 1. večja prodaja 2. prodor na nove trge 3. razvoj novih artiklov c) Nadalje je treba presoditi gospodarnost izdelave novega izdelka 1. zmanjšanje izdelovalnih stroškov 2. zmanjšanje izdelovalnih časov d) Pri izdelavi predloga (kolekcije) novih artiklov je treba upoštevati oblikovne zahteve 1. celovitost 2. atraktivnost 3. simetrijo 4. barve 5. funkcionalnost e) Tržišče, ki je pod vplivom konkurence na tujem trgu, predstavlja regulator za usmerjanje ponudbe in povpraševanja. f) Uspešna kreacija novih artiklov in učinkovita komercializacija sta medsebojno neločljivo povezani. g) Uvajanje na tržišče je povezano z uspešno ekonomsko propagando, s pospeševanjem prodaje, z dobrimi odnosi s kupcem in potrošnikom. h) Ne glede na družbeno regulacijo, ki velja na področju formiranja cen na domačem tržišču mora cena novega izdelka zadovoljiti tri osnovne cilje: 1. da je sprejet pri kupcih oziroma potrošniku 2. da obdrži zanimanje potrošnika 3. da nam ustvari planirani dohodek. Tu moramo upoštevati nenapisani zakon vsakega uspešnega poslovanja. "Povpraševanje predstavlja zgornjo mejo tržne cene izdelka.” Od zaključka uspešnega poslovanja leta 83 je minilo že več kot pet mesecev, za nami je ne povsem zadovoljiva realizacija sezone pomlad poletje 84, pripravljamo pa se na izdobavo artiklov za sezono jesen zima 84. Doseženih rezultatov in napak, ki so povzročile ali pa negativno vplivale na naše poslovanje pa sami pri sebi najbrž nismo dovolj temeljito proučili oziroma analizirali. Če nam tekst, ki je povzet v zelo skrajšani obliki iz materialov za seminar "Izvozno poslovanje OZD," vsaj delno pomaga ali koristi pri delu.je dosegel svoj namen. Ob koncu svojega, malce "teoretičnega” razmišljanja, bi citirala Dr. Antona Trstenjaka PSIHOLOGIJA USTVARJALNOSTI, str. 18 iz leta 1981: ”V ustanovah in podjetjih pa se znajdemo večkrat kar v zamotanem kolobarju, kadar o tem, kako ustvarjalno rešitev ali predlog naj bi sprejeli, odločajo zopet tisti krogi, ki so tako že prej proti vsaki ustvarjalni novosti in spremembi ozračja v kolektivu ...” Miroslava GORJANC NOVOSTI IZ TEHNOLOGIJE KONFEKCIJE LEPLJIVE MEDVLOGE CENTELIN IN NJIHOVA PRAVILNA IZBIRA Na področju lepljivih medvlog že nekaj let zasledujemo zanimiv pojav. Opažamo izginjanje nekoč že ozko postavljene meje med medvlogami za parcijalno in frontalno fiksiranje. Tako imenovani mehki val je povzročil velike spremembe v proizvodnji oblačil, vzporedno s tem pa seveda tudi raz- voj novih vrst medvlog, ki morajo ustrezati povsem novim zahtevam v primerjavi z nekdanjo praktično edino zahtevo po čim močnejšem spoju med medvlogo in osnovno tkanino. Nastajati so začeli nekakšni vmesni tipi medvlog, ki v določenih pogojih ustrezajo bolj eni, v drugačnih pogojih pa bolj drugi skupini medvlog. Zato lahko razdelimo medvloge na tri pomembne skupine: 1. Medvloge za parcijalno fiksiranje (ki jih v naši kolekciji najdemo pod splošnim imenom Centelin super par-cijalni). To so medvloge izdelane iz različnih materialov (tkanine, vlakno-vine, tudi snutkovine), plastificirane z majhno količino (10 — 15 g/m2) visoko kvalitetnega polimidnega termoplasta, ki je odporen proti vsem negativnim vplivom izdelave, uporabe in nege oblačil (para, kemično čiščenje). Ta termoplast je nanešen v obliki zelo majhnih pik, razvrščenih nepravilno po površini tkanine. Ker je količina termoplasta majhna, so fiksirani deli mehki, kljub temu pa dovolj utrjeni, da odgovarjajo svojemu namenu. 2. Medvloge za frontalno fiksiranje (v kolekciji se imenujejo Centelin super frontalni). Pike so bile do nedavno velike, po fiksiranju so zagotavljale zelo trden spoj (do 5 kp/5 cm), otip fiksiranih oblik pa je postajal iz dneva v dan manj primeren. Vedno več je bilo pripomb da je pretrd, večkrat se je pojavila zahteva po mehkejši medvlogi, ki pa mora seveda še vedno zagotavljati čim močnejši spoj. V novih izdelkih so pike manjše, drugače so razporejene in količina termoplasta je manjša, (od 13 do 16 gr/m2). Te medvloge dajejo mehkejši otip in še vedno dovolj veliko trdnost spoja. 3. Tretja skupina spada v skupino Centelin super frontalni. S to skupino smo se spet nekoliko približali cilju: pri trdnosti spoja, ki je še vedno tako velika, da prenese vse napore izdelave, nošnje in nege, dati oblačilu mehak otip in stalno, nespremenljivo obliko fiksimega dela oblačila. Ta skupina je po količini termoplasta nekoliko ”lažja,” ker ima nanešenega 15 — 18 gramov termoplasta. Že omenjena stalna težnja po medvlo-gah, ki pri fiksiranju dajejo čim mehkejši otip, ki pa seveda še vedno zagotavljajo dovolj močan spoj in omogočajo pravilno oblikovanje oblačila, nas je počasi privedla do dveh osnovnih sklepov: a) medvloga mora biti tako sestavljena, da omogoča mehkobo že sama po sebi. Biti mora torej redko tkana, najbolje v vezavi keper, ki omogoča večjo medsebojno gibljivost niti osnove in votka kot pri vezavi platno, razen če je v platno vezavi temu utrezna. Na prvi pogled zelo enostavna tkanina predstavlja torej zelo precizno in s tehnološkega stališča nikakor ne lahko obdelavo. b) Ni vseeno, kakšna je oblika in količina nanešenega termoplasta. Čim večja je količina termoplasta, trdnejši bo spoj po fiksiranju. Seveda bo pa temu primeren tudi trd otip fiksiranega blaga, pa tudi prebijanje termoplasta bo večje. Doseči je torej treba kompromis, pri katerem zmanjšana količina termoplasta privede do občutno mehkejšega otipa, še vedno dovolj velike trdnosti spoja, pa tudi prebijanje termoplasta je manjše. Že prej omenjena univerzalnost medvlog dobiva vedno večji pomen Gospodarski razlogi včasih silijo v zmanjševanje zalog. To pa v primeru medvlog lahko pomeni, imeti na zalogi eno vrsto medvlog (ali dve), namesto dveh (oziroma treh). Seveda je pa ta stvar vredna premisleka. Vedeti je treba v naprej, kakšne osnovne materiale bomo fiksirali in na osnovi tega ugotovili, kakšne medvloge bomo rabili v ta namen. V mnogih primerih bo možno frontalno in parcialno fiksirati z isto medvlogo. Vse povedano pa seveda zahteva od porabnikov medvlog več znanja in boljšo pripravo dela. Medvloge, ki se razvijajo v opisani smeri, so boljše, ker dajejo boljše rezultate, vendar pa je bolj kot prej treba vsak osnovni material preizkusiti, s katero vrsto medvloge bo dal najboljši rezultat. Posebno natančno je seveda treba preizkusiti neznane in manj znane materiale. Dobro je tudi, da uporabnik ne testira samo trdnosti spoja, temveč v čim večji meri tudi obnašanje oblačila pri nošnji in negi. Imitirati je treba torej negativne učinke pare, kemičnega čiščenja in celo pranja. Napake proizvajalcev medvlog Vrsta napak pri fiksiranih oblačilih je posledica izdelovalcev lepljivih medvlog. Delimo jih na napake priprave in proizvodnje. Nepravilna izbira materialov glede surovinskega sestava, strukture oziroma zgradbe poprejšnje obdelave itd., ima za posledico napake pri poznejši negi. V bistvu je potrebno veliko pozornosti pri definiranju uporabnosti posvetiti elementom vhodnih materialov, ki morajo biti ustrezno obdelani v pripravi za izdelavo lepljivih medvlog. V predobdelavo sodi ustrezni nivo kakovosti barvanja, beljenja, razškrobljanja, kosmatenja, fiksiranja zaradi doseganja stabilnosti dimenzij itd. Ena pomembnejših faz je prav slednja, s katero prilagodimo krčenje lepljivih medvlog krčenju osnovnih materialov. Pri izdelavi lepljivih medvlog pride do vrste napak in sicer zaradi premajhne količine nanosa termoplasta (slab spoj), neenakomernega nanosa termoplasta in praznin v nanosu termoplasta (popuščanje spoja, mehurji), pogojev nanašanja in obdelave termoplasta (čas, temperatura, pritisk). Napake so tudi posledica neustrezne izbire termoplastov, njihove slabe kakovosti itd. Mnogo omenjenih napak je mogoče odpraviti s stalno in dobro kontrolo kakovosti v proizvodnji in s testiranjem. Napake uporabnikov lepljivih medvlog Najpomembnejši vzrok nastanka napak je mogoče pripisati prav uporabnikom (konfekcionarji) lepljivih medvlog. Nekatere pomembnejše bi bile: — neustrezno izbrane medvloge za vrsto in namen izdelkov ob vrsti osnovnega blaga (priprava za proizvodnjo, kontrola kakovosti vhodnih materialov), — neustrezen način fiksiranja opredeljen z različnimi pogoji fiksiranja kot so temperatura, čas, pritisk, kakovost grelnih površin itd. (kontrola fiksiranja, kontrola kakovosti, ustrezna tehnološka priprava), — napake pri nadaljni obdelavi (po-likanje, manipulacija s pregretimi oblačili itd.). Napake pri uporabi Potrošnikom običajno niso poznane lastnosti izdelkov zaradi česar nastanejo številne napake, kot na primer: — nepravilno sušenje od dežja premočenih oblačil na previsokih temperaturah (odlepljnje medvloge, poslabšanje trdnosti spoja), — nega, ki ni v skladu z navodili, zaradi katere pride do drčenja, gubanja, mehuijastih površin ipd. (od-lepljenje, poslabšanje trdnosti spoja), — popravila, predelava, prelikanje oblačil itd. Predvsem se te napake pokažejo šele pri kasnejši negi pri kemičnem čiščenju. Napake pri kemičnem čiščenju Posledica so običajno nestrokovne izvedbe storitev kemičnega čiščenja, lahko pa tudi napak v postopku zaradi okvar. Najpogostejše napake pri tem so: — Na izdelkih z lepljivimi medvlogami pride največkrat do napak zaradi prisotnosti vode v čistilnem postopku, ki ob mehanskih vplivih in čistilnih sredstvih izgubijo ustrezne lastnosti; — neustrezni čistilni postopki in napake pri čiščenju: čas in intenzivnost čistilnega postopka, uporaba nedovoljenih detaširnih sredstev, neupoštevanje navodil nege itd.; — nepravilno likanje oblačil, katerega posledica je taljenje termoplasta, popuščanje spoja itd. Večino napak je mogoče preprečiti z ustrezno strokovno usposobljnost-jo, izbiro pravilnih postopkov in učinkovito kontrolo kakovosti. Sklep: Od vsestranskega poznavanja problemov proizvodnje tekstilnih izdelkov, izdelkov iz krzna in usnja, pogojev, ki jih določata uporabnost in trajnost izdelkov ter končno principov nege izdelkov je odvisno, kakšno bo zadovoljstvo uporabnikov teh izdelkov. Reševanje problemov s prenašanjem krivde na drugega je kratkoročno in nesmiselno. Dolgoročni cilj je ustrezno informiranje vseh članov v verigi od izdelave, preko uporabe do nege. Samo s poznavanjem problemov in značilnosti posameznih členov je mogoče preprečiti pogoste ugovore glede kakovosti. Upam, da je s tem prispevkom vsaj delno dosežen ta namen. Ivanka ŠAPONJIČ Delovni jubileji Ob prvem maju so bile v jedilnici DO podeljene nagrade delavcem za 10, 20 in 30 let njihovega dela. Nagrade je prejelo 40 delavcev. Ker pa bi bilo preveč, da bi predstavili vse nagrajence, smo se odločili da o delu, počutju in načrtih povprašamo tiste, ki so v preteklem letu dopolnili 30 let delovne dobe. V TOZD Konfekcija Mozirje sta to Gričar Beda in Bašnec Marija, ki sta v pogovoru povedali: Gričar Beda V Elkroju sem se zaposlila leta 1974. Prej sem delala v Konusu — obrat Sp. Rečica. Od vsega začetka se v Elkroju dobro počutim in sem z delom zadovoljna. Tudi norma mi zaenkrat še ne dela velikih problemov in jo dosegam. Seveda pa nisem več tako spretna, kot sem bila, ko sem bila, ko sem bila mlajša. Je pa tudi veliko odvisno od razpoloženja ali dosežeš normo ali ne. Če si dobre volje in se dobro počutiš, je lažje delati. Ker pa mi je začelo nagajati zdravje, bom delala samo še dve leti, da dopolnim 55 let, potem pa se bom starostno upokojila. Bašnec Marija Tudi jaz sem se v Elkroju zaposlila leta 1974, ko so ukinili obrat Konusa v Sp. Rečici. Od vsega začetka že šivam in mi norma ne dela težav, zato se tudi v delovni organizaciji dobro počutim in sem z delom zadovoljna. Želim si le, da bi bilo tako še naprej. Če mi bo zdravje služilo tako kot doslej, bom še delala pet let, dokler ne bom izpolnila vseh pogojev za upokojitev. Martina STERMŠNIK V TOZD Šoštanj so letos tri sodelavke praznovale svoj jubilej, 30 let delovne dobe. Želeli smo se pogovoriti z njimi, kje so začele svojo delovno pot, kako se počutijo. Vendar se nam je uspelo pogovoriti samo z eno izmed njih. Donko Štefka je odsotna zaradi bolezni, Kugonič Albine pa, čeprav jo poznamo kot zgovorno in vedno pripravljeno na šalo, nismo mogli nagovoriti, da bi nam povedala, kako se počuti kot jubilant s 30-letnim delovnim stažem. Ostala nam je tako še Vačun Terezija, ki nam je bila po prepričevanju le pripravljena povedati par besed od začetka svoje delovne poti do danes. Prvič se je zaposlila v Črni na Koroškem, nato nadaljevala delo v Tovarni usnja v Šoštanju. Leta 1957, ko je Toper odprl svoj obrat v Šoštanju se je sklenila zaposliti tu. V kolektivu se je dobro vživela in ni čutila potrebe, da bi še spreminjala delovno okolje. Tudi, ko smo se leta 1981 odločili, da se priključimo k DO Elkroj je to ni motilo. Dokaz zato je, da je svoj 30. jubilej dočakala tu pri nas v Elkroju. Ko se spominja nazaj je bilo včasih res naporno, velikokrat je bilo treba tudi podaljšati delovnik, toda bila je mlada in ji to ni bilo tako težko. Sedaj v tem času, ko je tudi situacija takšna, da je potreba včasih delati ob prostih sobotah, sicer ne godrnja preveč, vendar je to zanjo že napor. Kajti, vsa ta leta trdega dela, borbe za čimboljši doseg norme in tudi slabi delovni pogoji so jo izčrpali. Nagrado, ki jo je prejela ob jubileju, še hrani. Pravi, da ima malce grenak priukus, saj se je v Nazarjih počutila kot pastorka v družini. Ob koncu pogovora je še izrazila željo, da bi tudi ostale sodelavke čimbolj čile in zdrave dočakale svoj 30. delovni jubilej, kljub napornemu delu. Ana Ošlak V prvem polletju letošnjega leta so izpolnili petdeset let starosti naslednji delavci: TOZD Konfekcija Mozirje — Lomšek Jože — strojnik — Matko Ana — konfekcionar — Novak Ivanka — ročni delavec TOZD Konfekcija Šoštanj — Cegnar Zofka — konfekcionar Vsem jubilantom iskrene čsetitke! Drugi o nas... ELKROJU SE ODPIRA TUDI AMERIŠKI TRG Mozirski kolektiv je letos močno povečal izvoz, pomanjkanje surovin pa so občutili predvsem domači kupci NAZARJE, 24. maja — V mozirskem Elkroju so letos močno povečali izvoz. V prvih štirih mesecih leta so izpolnili že dobrih 42 odstotkov letošnjih izvoznih obveznosti; na tuje so poslali kar 40 odstotkov izdelkov več kakor prejšnje leto. Novo za mozirske idelovalce hlač je, da se jim odpirajo zanimive izvozne možnosti celo na ameriškem tržišču. Zaradi kvalitete pa so še vedno zelo uspešni tudi na evropskem. Za razliko od močno povečanega izvoza pa so v Elkroju letošnji obseg proizvodnje povečali samo za šest odstotkov. Prvič v zadnjih letih so imeli večje težave s surovinami, kar je slabo vplivalo predvsem na proizvodnjo za domači trg. Očitno bo le-ta tudi v prihodnje močno odvisna od ustvarjenega izvoza, saj si more tudi nazarski kolektiv surovine zagotavljati le z zajetnimi deviznimi udeležbami. V prvih treh mesecih so ustvarili 185 milijonov dinarjev dohodka, kar je 89 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Čistega dohodka je bilo za 105 milijonov dinarjev (primerjava z lanskim letom govori o 71-odstotnem povečanju). Za 80 odstotkov pa so bili višji od lanskih tudi bruto osebni dohodki. Tako je v Elkroju zdaj le 2,2 odstotka delavcev, ki zaslužijo manj kot 15 tisoč dinarjev mesečno, kar 64 odstotkov pa jih prejema osebne dohodke med 20 in 30 tisoč dinarji. Kljub temu pa je delež osebnih dohodkov v dohodku precej nižji od povprečja v panogi — čeprav so v ustvarjenem dohodku na delavca na prvem mestu in bistveno odstopajo tudi v ustvarjeni akumulaciji in nekaterih drugih rezultatih. (Delo, 25.5.1984) Ivica BRUNIK Nov uredniški odbor glasila Kroj Delavski svet DO je pred kratkim imenoval nov uredniški odbor internega glasila v naslednji sestavi: 1. Širko Peter, predsednik 2. Planovšek Slavka, član 3. Stermšnik Martina, član 4. Šaponjič Ivanka, član 5. Majetič Dominik, član 6. Štorgel M ija, član 7. OŠIak Ana, član Novi, razširjeni uredniški odbor se je na svoji uvodni seji seznanil z nalogami in pristojnimi UO in sprejel program dela za tekoče leto. Do konca leta naj bi izšle še štiri številke internega glasila. Domenjeno je bilo, da bo vsak član UO pokrival določeno tematsko področje oziroma okolje, v katerem dela. To pa ne pomeni, da ne bomo veseli prispevkov ostalih sodelavcev. Težiti je potrebno za tem, da bo gradivo prihajalo kontinuirano iz vseh delovnih sredin, saj edino množičnost prispevkov in s tem pogojen kvalitetni izbor člankov lahko zagotovi kvalitetno in pestro vsebino glasila. Zato vas še enkrat vabimo, da se oglasite z najrazličnejšimi prispevki ali da na stvar oziroma dogodek, ki bi utegnil zanimati širši krog bralcev opozorite, bodisi urednico ali koga od članov uredniškega odbora, ki bo stvar pripravil za objavo. Prepričani smo, da je dogodkov, ki bi bili zanimivi in se jih še nismo dotaknili, še veliko, zato pričakujemo vaš odziv. U red niča TRADICIONALNO SREČANJE S POBJEDO V mesecu maju smo se udeležili lahko rečem že tradicionalnega srečanja predstavnikov naše DO in Tekstilne tovarne Pobjeda iz Zagreba. Srečanje je po ustaljeni navadi v mesecu maju v Zagrebu. Medtem, ko nas kolektiv Pobjede obišče v mesecu septembru, ob priliki našega občinskega praznika. Na minulem srečanju v Zagrebu so bili prisotni predstavniki vodstev obeh OZD, predstavniki družbenopolitičnih organizacij sindikata, mladine, ZK in pa ekipe športnikov. Na tem srečanju sta bili v ozadju dve temi: poslovno sodelovanje med OZD in pa seveda težko pričakovani turnir v malem nogometu. Vsem je že poznano, da je Pobjeda največji proizvajalec jeansa v Jugoslaviji in da je trenutno povpraševanje na trgu Jugoslavije po tej tkanini tako veliko, da ne morejo zagotoviti količin, ki jih kupci želijo. Prav tako pa so potrebe Elkroja po tej tkanini tako velike, da jim Pobjeda kljub tesnim poslovnim in prijateljskim vezem ne more ugoditi, vendar so nam predstavniki te tovarne obljubili, da se bodo skušali čim bolj približati našim željam. Po delovnem sestanku in malici v tovarni, smo se odpeljali na športno igrišče, kjer se je pričel turnir v malem nogometu. Sodelovale štiri ekipe: Pobjeda Zagreb, Pobjeda TOZD Virje, Dukat, mlečno predelovalna industrija in naša ekipa. Končni vrstni red ni bil po želji gostiteljev, saj je zmagala naša ekipa. Druga je bila ekipa Dukata, zadnji dve mesti pa sta si razdelili ekipi Pobjede. Rezultati na tekmah naše ekipe so bili že skoraj rokometni, saj smo prvo tekmo z ekipo Pobjede Virje dobili z 12:0, naslednjo pa z rezultatom 7:0 in tako osvojili zelo lep pokal. Domačini pa so se izkazali kot dobri gostitelji, saj so nas popoldne peljali v vilo Zagreb, kjer smo si ogledali zbirko Ante Topiča— M im are. Na vse nas je razstava naredila globok vtis. Po večerji s prijetno glasbo smo se stežka odločili za povratek proti domu. Miha Podsedenšek Sindikalno prvenstvo v odbojki V mesecu aprilu je bilo organizirano letošnje sindikalno prvenstvo v odbojki. Zaradi časovne stiske in zaradi bližajočih se prvomajskih praznikov je bilo tekmovanje kar na ponedeljek. To pa je dan, ko so mnogi na terenu, zato tudi v Elkroju nismo mogli, vsaj pri moških, sestaviti ekipe, ki bi branila lansko leto osvojeni pokal. Poleg tega se je letos pojavila zahteva, da mora vsaka TOZD in DSSS sestaviti svojo ekipo. Vsekakor je to interes posameznikov, ki v takem ničinu tekmovanja vidijo uspeh svoje ekipe, ne upoštevajo pa dejstva, da se s tem, še poslabša že tako ne preveč kvalitetni nivo igre same. Prav zaradi omenjenih razlogov tudi dekleta Elkroja niso mogla v kompletni postavi braniti lani osvojenega prvega mesta. Nastopile so samo predstavnice TOZD Konfekcija Mozirje in zasedle dobro drugo mesto, za kar jim čestitamo. Naslova prvakov pri moških in ženskah so tako osvojili igralci Kovinarstva z Ljubnega. Najbrž bodo morali organizatorji takih in podobnih tekmovanj spoznati, da je razcepljanje ekip nesmiselno, saj vodi do slabšanja kvalitete igre, obenem pa je verjetno namen tovrstnih tekmovanj, da ljudi-so delavce združuje, povezuje, ne pa razdvaja in povzroča še večje vrzeli med delavci v posameznih TOZD in DSSS, saj se vendar vsi borimo in delamo za iste cilje. Vzemimo si ta primer kot poduk, da smo ne samo pri športu, tudi sicer združeni močnejši, da moramo delovati kot eno, torej uspešno sodelovati, ne glede na to, ali smo organizacijsko v tej ali oni temeljni organizaciji. Vida Skok Med vedrimi zvoki narodnozabavnega ansambla Šaleški fantje in vokalnega kvinteta Frankolovčani je o rezultatih poslovanja v tekočem letu in načrtih za prihodnje spregovorila predsednica DS DO, tov. Ivanka Šaponjič, o vlogi in delu sindikata ter o počutju v Elkro-ju nasploh pa predsednica 00 ZS TOZD Konfekcija Mozirje, tov. Poldi-ca Čopar. Za razvedrilo predvsem mlajših je poskrbel zabavni ansambel O. K. iz Celja. Navdušeni smo bili tudi nad sproščenim nastopim učencev OŠ Mozirje, medtem ko sta pečat oddaji prav gotovo dala izkušena mojstra govorjene besede, igralca ljudskega gledališča iz Celja, Ljerka Belakova in Bogomir Veras. Lahko rečemo, da sta nas navdušila in da smo ob tem pozabili, da ni bilo na prizorišče tistega, od katere- JAVNA RADIJSKA ODDAJA V PROSTORIH ELKROJA Dan pred dnevom OF so delavci Radia Celje in Novega tednika že drugič zapored organizirali javno radijsko oddajo, ki so jo prireditelji označili kot oddajo ”v znamenju uspehov DO”, ki jo predstavljajo. ”Elkroj iz Mozirja je ena izmed tistih naših tovarn, ki se lahko pohvali z izjemnimi gospodarskimi rezultati. Odveč bi bilo poudarjati, kako je Elkroj s svojimi hlačami osvojil domače kupce, ne moremo pa tudi mimo tega, da ne bi omenili izjemnih uspehov, ki jih dosega Elkroj na zunanjih, zahodnoevropskih tržiščih. Izvoz nenehno povečujejo, to pa je predvsem zasluga izjemne kakovosti izdelkov, pa tudi tega, da znajo v tej tovarni hitro slediti evropskim in svetovnim modnim gibanjem”, je uvodoma predstavil Elkroj gledalcem, predvsem pa poslušalcem ob radijskih sprejemnikih, voditelj od- Ljerka Belakova in Bogomir Veras med izvajanjem Prešernovega Povodnega moža. daje, Janez Vedenik. Ansambel Šaleški fantje, igra skupaj že 17 let. ga smo pred oddajo največ pričakovali — Marjan Smode je menda na Elkroj kar pozabil ... V. S. TENIS-IMENITNA REKREACIJA Tenis pomeni učinkovito dopolnilo vsemu tistemu, kar sodi k aerobni vadbi v naravi, zlasti hoji in teku. Zakaj tudi tenis? Ne zaradi mode in tudi ne zaradi elegantnega oblačila, temveč zaradi igre same, ker je privlačna, zanimiva, vznemirljiva, razvedrilna, borbena. Za vse tiste, ki hodijo v gore, tečejo ali kolesarijo, je tenis mnogostranska dopolnilna gibalna dejavnost. Treba je pozorno gledati, hitro zaznavati, reagirati, skakati, teči, hiteti, udarjati, igranje tenisa pospešuje sposobnost koncentracije ter razvija vse komponente telesne sposobnosti: mišično moč, hitrost, koordinacijo, preciznost, ravnotežje, vzdržljivost. "Duševna antena" mora biti nenehno vključena, kajti tenis je treba igrati tako z glavo, kakor z rokami in nogami. Priporoča se da bi igrali tenis tudi otroci, da bi dobili prvi lopar že v devetem letu starosti. Seveda gre za preprosto opremo, ki ni draga. Tenis lahko igramo tudi do visoke starosti, seveda ne tekmovalno, temveč za rekreacijo, za razvedrilo. Za krepitev srca je potrebno hoditi in teči v naravi, priporočljivo je tudi kopati se in plavati, za bogatenje prostega časa pa je le najbolj prijetno igrati tenis, odbojko, kegljati in balinati. Marsikdo se je že odločil za tenis, marsikdo se še bo. Tako bo spoznal in vzljubil še eno športno panogo, pomembno za rekreacijo. Boris Tkalčič »Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi ” Ivan Cankar Čas, v katerem je živel Cankar, je tlel naše preteklosti, ki je že daleč, a vendar se v naši družbi ni veliko spremenilo. Res je, takrat še nismo imeli svoje republike, nismo bili sami svoj gospod, nismo imeli lastne države. Prišel je čas prve svetovne vojne in z njim nastanek kraljevine SHS. Takrat se je tudi končalo Cankarjevo življenje in uresničile so se njegove napove-: di o združitvi južnoslovanskih narodov. Cankar je to že pred leti napovedal na svojih predavanjih in je v tej združitvi videl edino rešitev. In, ko so se po koncu vojne zamenjali voditelji političnih strank, je pričakoval, da se bodo le-ti ponašali bolj odgovorno in ne bodo gledali le na svoje koristi tako kot njihovi predhodniki. Žal, vse je ostalo neizpremenjeno. Cankar je ljubil svojo domovino, zanjo je bil pripravljen žrtvovati vse. Kritiki so mislili drugače. Ker je bil drugačen od drugih, ker je imel napredne ideje in mu je bil glavni in edini cilj resnica, ga niso hoteli ah pa ga niso znali razumeti. Družba ga je zavračala, kritiki so ga obsojali. Za njegov čas so bile njegove misli preveč svobodoljubne, da bi jih drugi znali razumeti. Zato je bil vse svoje življenje reven in zapostavljen v družbi. Bil je umetnik, toda žal rojen v času, ko družba ni iskala umetnosti. In ker je videl hinavščino in pokvarjenost višjih slojev in pokazal v svojih delih na njihove grehe, so ga izobčili. Bil je odpadnik, izdajalec. Toda, je mar človek res izdajalec, če pokaže in pove resnico? Takrat so bila takšna načela v naši družbi, kaj pa danes? Se je do danes kaj bistveno spremenilo? Minilo je že več kot šestdeset let od Cankarjeve smrti, danes smo svobodni in živimo v socializmu. Cankar je danes priznan in cenjen kot velikan naše književnosti. Mnenje družbe pa ... Danes živi mnogo Cankarjevih sodobnikov, ki jim je prav tako resnica edini cilj. In ker pokažejo na krivice, na nepravilnosti v naši družbi — jih družba zavrača. Seveda je danes mnogo večja svoboda govora in tiska kot takrat, a vseeno, resnica je vedno področje, kjer moraš biti trden in nepopustljiv, če hočeš zmagati. Tudi današnji posamezniki, ki imajo napredne in resnicoljubne ideje, ne uspevajo. Kaj le lahko naredi eden proti veliki večini tistih, ki mislijo drugače? Nič, le ponižno lahko skloni glavo in reče: ..Tako je”, Kdor pa tega noče, kdor ima ponos in vest in se noče pokoravati, pa ... 'Pade skozi”, bi rekli po domače in \sak bi razumel pomen teh besed. In zato mislim, da se družba od Cankarjevih časov do danes ni bistveno spremenila. Še vedno je resnica zapostavljena, odrinjena v najtemnejši kotiček in moramo se boriti vsi, ne samo nekateri, da bo postala vodilo vsem ljudem v pravičnejšem in bolje urejenem svetu. Seveda pa je potrebna moč in zavest, da je resnica nekaj velikega in plemenitega, nekaj človeškega, nekaj kar je v nas in česar ne smemo zatajiti, marveč se boriti, da bo resnica poslala vodilo za svetlejšo prihodnost. Saša MORDA JO POZNATE? Njena hiša stoji tik oh naši. Večkrat pride k nam na pogovor. Jo starejših let. Ženica je majhna, zgrbljeno postave z velikimi stopali. Če jo srečate proti večera, sc je prav verjetno prestrašite. Ponavadi jo oblečena v staro, do kolen segajočo jopico z mnogimi odprtinami, in v dolgo, črno krilo, ki se ji skoraj vleče po tleh. Ima temne lase, ki jih ima navadno navite na ”fedcr”. Izza velikih, sivih gub gledata dve majhni, prav tako sivi očesi. Sla neizmerno radoživi in opazita vsako malenkost, ki se zgodi pri nas. Ima velik, zakrivljen nos, katerega si tako rada briše s svilenim robcem. Ob nosu so ohlapna lica, sivo-vijoličaste barve. Skoraj že vijolične ustnice se ji ob nasmehu zarežejo globoko v lica. To so tiste ustnice, ki neutrudno govorijo in govorijo in ponavadi rečejo tudi kakšno veselo, da se ji radi nasmejimo. Pod njimi je majhna, ošiljena bradica. Po naravi je dobrega srca. Predvsem ima rada živali, ki jih ima polno stanovanje. Vedno je nasmejana in voljna storiti vse, kar je v njenih močeh. Z mojo mamo se večkrat zaplete v kratek, a hitro minljiv prepir, ki pa ga ona s svojo dobrosrčnostjo in iznajdljivostjo hitro spremeni v šalo in smeh, katerega smo vsi deležni. Po pogovorih se navadno pozno zvečer vrača kakor strašna prikazen domov. Občudujem njeno dobro voljo, s katero kljubuje letom. Ivan ZAVOLOVŠEK, 7.6 OŠ Mozirje DO VRBSKEGA JEZERA IN NAZAJ Letošnji sindikalni izleti so bili v znamenju krajših relacij. Kot da je v nas še vcepljena nuja po zmanjševanju porabe vseh vrst energije in se zato nismo odločili za dvodnevna izleta, ki jih je predlagal sindikat, v Beograd in čez Vršič v dolino Trente. Največ zanimanja je veljalo organizaciji enodev-nih izletov in sicer izletu na Vrbsko jezero v Avstriji in izletu na Dolenjsko. Jutro je bilo lepo in pričakovali smo prijeten dan. Toda kaj, ko se je "za-kompleciralo" že kar na samem začetku in smo uspeli kreniti šele s skoraj enourno zamudo. Končno smo se odpeljali proti majhnemu prehodu Vič. Še sreča, da nismo imeli kakšnih posebnih težav in zapletov na meji! Kmalu je prišlo na vrsto tisto, za kar smo imeli ves dan občutek, da je bil glavni cilj izleta: postanek in nakupovanje v Pliberku. Prav je bilo, da smo se ustavili, tudi kaj kupili, vendar vsa nadalnja pot je bila opravljena površno, mimogrede, tako, da smo imeli od izleta, torej od znamenitosti posameznih krajev oz. pokrajine, po kateri smo se vozili, bore malo. Ustavili smo se le na Gosposvetskem polju, kjer smo si ogledali znameniti vojvodski kamen iz leta 1834, daljši postanek pa smo si privoščili pri Gospe Sveti (Maria Saal), kjer smo imeli srečo in smo si poleg znamenite cerkve lahlo ogledali celo poroko in "šranganje" pred cerkvijo. Značilno za novoporočence in svate tod je, da se poročajo v značilnih avstrijskih nošah (torej nimajo skrbi s tem, kako se bodo oblekli za tako slovesnost). Poroka je bila docela v nemščini in čeprav smo upali, da bomo slišali vsaj besedico v našem jeziku, se to ni zgodilo. Seveda nismo preverjali, ali je šlo za par nemške ali slovenske narodnosti. Pot nas je vodila proti Vrbskemu jezeru, kjer smo se ustavili v hotelu Korotan. Čeprav je to slovenski hotel, nas z našimi dinarji niso prav nič prijazno sprejeli, zato pa so si vsaj nekateri dali duška s petjem slovenskih narodnih pesmi. Po obvozu jezera (dolžina jezera 15 km in je največje jezero na Koroškem), katerega obala je v glavnem razprodana privatnim lastnikom, okolica pa posejana s številnimi lepimi hoteli, smo se pričeli vračati. Spotoma smo si kar iz avtobusa ogledali znamenitost in simbol Celovca, to je kip zmaja in orjaka z gorjačo, ki je, po pripovedki, poskušal ubiti zmaja, ki je strašil in rovaril po koroški zemlji. Ves čas vožnje po Avstriji smo čutili neko urejenost pokrajine, ki jo odlikujejo intenzivno obdelana polja in zelo urejena okolica hiš. Zelo malo je tod (tudi okrog hotelov) betona, kar daje svež, spočit izgled celotni pokrajini. Kmalu smo se začeli vzpenjati proti Korenskemu sedlu in najbolj glasni v avtobusu so umolknili, kot da se jim toži po deželi, ki smo jo zapuščali ...? Avtobusi so sopihali po strmem klancu in kar oddahnili smo si, ko smo prišli na vrh. Nekateri. Drugi šele, ko smo se znašli v varnem objemu domovine. In v avtobusu je bilo spet veselo... Pečat izletu je prav gotovo dal zaključek v Kranjski gori. Čeprav so nas vodiči poskušali takoj po večerji "spraviti domov", jim to ni uspelo. Najbrž smo se res že naveličali gospodovalnega ravnanja le-teh in smo želeli vsaj zaključiti tako, kot se za sindikalni izlet spodobi. Da se znamo zabavati, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Odlična glasba ansambla "Karavela" nas je kar ponesla po plesišču, kot je bilo videti, pa smo muzikante navdušili tudi mi, saj so nas, ko smo se začeli odpravljati, prosili, naj še ostanemo, kljub te- mu, da so v dvorano trumoma prihajali tudi drugi gostje. Kakorkoli že, če bi ocenjevali izlet po tem, kaj smo videli, najbrž nebi mogli reči, da je bil najboljši. Vozili smo se mimo znamenitosti, ki smo jih želeli videti, kot npr. znameniti "Svet v malem" ali Ojstrški grad, za katerega pravijo, da je najlepši v Evropi, pa zanje ni bilo časa, na drugi strani pa smo izgubljali čas z nepotrebnimi, predolgimi postanki, kjer pravzaprav nismo imeli kaj delati. Verjetno bo potrebno v prihodnje bolj paziti, koga bomo izbrali za organizatorja izleta, saj nas Izletnikovi vodiči ne tem izletu res niso navdušili. Najbrž bi človek ob opravljanju tovrstnega dela moral imeti posluh in smisel za družabnost in težnje večine, ne pa, da so ravnali z nami kot s prvošolčki v šolskih klopeh. Še sreča, da smo — po zaslugi lastne upornosti — zaključili tako kot smo, torej nadvse prijetno in najbrž ni bilo nikogar med nami, ki bi mu bilo žal, da se je odločil za ta izlet. Najbrž prav zaradi tega slednjega. Vida Skok IZLET NA DOLENJSKO Za Dolenjsko nas je bilo ravno za en avtobus, zato je bilo vzdušje po celi poti prijetno. Po odhodu našega avtobusa izpred Elkroja in mozirske pošte, kjer se vedno zbiramo za izlete, je naša pot vodila najprej do Celja, kjer je vstopila mlada prikupna vodička. Peljali smo se mimo Laškega, Rimskih toplic, Zidanega mostu, Radeč, Krškega, Brestanice do Kostanjevice pri Krki. Vodička nam je razlagala o zanimivostih vsakega kraja, mimo katerega smo se peljali. Vmes smo se ustavili nekje blizu Krškega v eni izmed obcestnih gostiln, da smo se malo okrepčali. Tudi med vožnjo smo počasi srkali razna poživila. Kostanjevica je najmanjše slovensko mestece, ki leži na otočku sredi reke Krke. Največja zanimivost Kostanjevice je veliki grad, ki je bil nekdanji cistercijanki samostan. Ta samostan je znan po največjih baročnih arkadah v Sloveniji. V obnovljenem gradu so danes stalne razstave slovenskih ekspresionističnih slikarjev; Franceta in Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa in našega najbolj znanega slikarja akademika Božidarja Jakca. Zunaj na trati poleg gradu je Forma viva. To je stalna razstava velikih kipov domačih in tujih umetnikov, ki se srečujejo v Kostanjevici vsako leto, tu ustvarjajo in razstavljajo. Znamenita je tudi gotska cerkev, ki je danes namenjena kulturnim prireditvam, predvsem koncertom. Z velikim zanimanjem smo si ogledali razstavljene slike naših mojstrov, zelo nas je navdušil Božidar Jakac s svojimi izrednimi portreti znanih oseb v različnih slikarskih tehnikah. V Kostanje-viški galeriji so razstavljene tudi slike starih mojstrov, ki so last kartuzijanskega samostana v Pleterjih. Te slike so vse na novo restavrirane, predstavljajo pa motive iz biblije in portrete takratnih mogotcev. Po ogledu slik in Forme vive smo se odpeljali v Metliko. Metlika leži ob robu Gorajancev Beli krajini, reka Kolpa pa jo loči od hrvatske meje. Metlika je znana po svoji vinorodni okolici, zato smo si imeli namen ogledati metliško klet. V predkleti nam je predstojnik metliške kleti z diapozitivi prikazal cel proces pridobivanja vina od trgatve do polnjenja steklenic. Po razlagi smo si ogledali klet v kateri so bile tri vrste velikih sodov, nakar smo bili deležni še degustacije vin. Naš naslednji obisk je bil v metliškem gradu, kjer je Belokrajnski muzej, ki je zelo interesanten. Tu so razstavljeni ostanki starih kultur: posoda, vaze, žare, nakit, orožje kot helebarde, puške pištole, meči,sablje ter pohištvo, razna kmečka orodja itd. Po ogledu muzeja smo se napotili proti tovarni Beti Metlika, kjer so nekateri opravili nakupe v njihovi industrijski prodajalni. Dobro razpoloženi smo se odpravili na kosilo v eno izmed metliških gostiln. Po vrnitvi proti domu smo imeli krajši postanek na gradu Otočec kljub temu, da so bile tu visoke cene pijač, nam niso pokvarile dobrega razpoloženja. Najbolj vroči so si privoščili kopel kar v Krki pred gradom. Po večerji in zabavi s plesom v hotelu Semič v Krškem, smo se v poznih večernih urah vračali domov. Izlet je bil zelo pester, saj je vsak od nas našel tisto, kar ga je zanimalo ali privlačilo. Niko ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje in izkazano pomoč. Ema Boršnak Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANKA 192/1984 1119842571,2 COBISS e SESTAVIL SREČO VOJ)TR VRIPWE IN MZVOJR LETRLO T>0 SOHPČE j1 IN K inu.fl /b BCEJIE 4ooo X? RJfl^ RONI UELVIN 5POJ)N7t} OkONČlNt) DVA TETOVO VIRUSNI)] ioLEZEP :uthwh HRRfJR WSbEN I ZNf)K IOLECINR DRU&o IRSEDDN- TE rpLmo VRHU H oCNUšcfl PCI RIMU OSEBNI zfl/dfK voHfiin eLc. PHEVODHOSI moviLi&E VZKLIK Hiib fui j£06i4SU LIVNO J) ŽE n MDŽptsefl LoHLTENJE NEMŠKI SPOLNI* D£XflW?e v VEILPHP' v/)ž RooPeSUNT ?CEilrfLEC rxue OSE&IVI ZRI H E* K.U&R PRNRnA ŠRbfiC tLlMse.fi enA ■PR IT4J) EUR VOLT ULR OlGHNv USTIH mPš V.oo7E ~ S.RNT ud. vrni OLOb Vis 1/ETRR 70 Ze NotLVfT 0 CULI H ILirilLo OTO L V Iti J>MNU ŠPVW7V ZENSV-0 IME OSVET- LJENOST jRtce KISIK. VEZNIK TonR 4ooo NETROV El- UpalN OST 4S-IN4T El KR KLW rtPIE -VONSUJ L£S ?iEJ)NOsT 1V07ICP KISIA ?i/TEM' nicp Jb IN 41 Enzn PbECEZS JEV1.0 jllOHlV- 7RZ ?RJZt£N 1VEVATotJ c# Ul K <£ ppmiž lo. ČRKI) fibECEDP Hi hšM soa 70L/LE VREVLoG m m nPš ILOOPE- (LPNT 1. nagrada — 1.000 din, 2. nagrada — 500 din, 3. nagrada — 200 din. REŠITVE ODDAJTE DO 20. JUNIJA.